. šolsko leto 1997/98 številka 1 ii AČT% /^r -»'V m In ta košček sveta je zate, moj prijatelj. Zate, ki lebdiš med koncem in prepadom, ki se vrtiš v tokovih teme in ki ti življenje predstavlja težko breme, ki ti upogiba ramena. Zate, ki v svoji bogati notranjosti skrivaš edino misel na brezmejne širine večnosti, misel na konec.. Prosim, poglej okrog. Svetloba je, samo na stikalo moraš pritisniti. Življenje je tu zato, da ti pomaga. Kdaj si bil resnično razočaran kljub temu, da si vložil samo fozitivno energijo? Seveda, nikoli. Življenje tega preprosto ne počne. Drži se najpreprostejšeg vodila: KAR DAJEŠ, TO DOBIVAŠ. Zato si enkrat za spremembo dovoli razkošje pozitivnih misli in zaupanja vase. Dovoli si preprosto ljubiti lepo in uživati v družbi s sabo. Ne verjamem ti, da tega nisi sposoben in še manj ti verjamem, da si tega ne želiš. In ljudje... Po pravici odgovori, kdo na svetu ti želi škodovati? Če ne prizadaneš mene in ne prizadaneš sebe, kako se naj vojskujeva9 Tu smo ljudje, ki te imamo radi in ki nam niti na misel ne pride, da bi ti pustili, da utoneš v svojih mračnih mislih. Smo ljudje, ki žarimo že ob misli, da obstajaš in nas bogatiš z izkušnjami. In strah pred neznanim... to ni nič manj pravljično od iluzij. Ni te strah neznanega, moj prijatelj, strah te je sebe, svoje duše, ki pa je nekaj najbolj čistega in nepokvarjenega, kar sem v življenje okusila Prosim, živi in priznaj, da bolečino ustvarjaš sam, medtem ko življenje čaka zunaj z veliko žlico odgovorna urednica %Ijufuidda fftedno nimam svoj, M « ram > (vsaj nekaterim) fenoSa do dobra zagozdita v bpsteft in det so m{?) ostati dijabj mistiti, da smo vaa nmsa. Jas namen p M sofym ost* <6&, jA postom, ra reaCna tCa. Vpamo, da smo vsaj nekatere pnpmmti do tega, da začnejo razmistjati ojUVSu m ostal* socialnih deviacufi (prostitucija, uScanfe mamil, alkoholizem...) Izjeme so te zadrti, teti pa in pri nas ni Improvizacijo ste si tatito ogledali pred začetkom poutJ in pm> um. Za »Center srednjih šol« pa je hita predstavitev v dopoldanskem šam> WE$CQ ttut, (q na gimnaziji detuje pivo teto, pa se tattp te veseto nastni&t in St mane robe, saj mu je po uspešni predstavitvi uspet tudi pivi Z improvizacijo Vtiča JILVSa pa smo -Z «ry. « X V..M ™>« JLm (Dnevni^ (Dotenjsti tist, V(t$fymL,}. VBcaJ$I®$a pa je ttrati tudi dotgz, da i 1 1 Mdnia ;f........... v mmio mmm 'mmmmmmmM m-z , r: ■ mg "mmm ■(p vm$ V f r« m yl n Zadnja ljubezen V enem samem dnevu, še manj, v dveh minutah seje ves njegov svet porušil. Po telefonu so mu prav nič obzirno povedali, da ima neozdravljivo bolezen in da bo živel samo še kratek čas. Prekratek, da bi uresničil vse svoje želje, vse cilje, ki si jih je zadal, si je mislil, ko je odložil slušalko. Mehka kolena ga niso zdržala in sesedel seje na tla kot cunja. Počasi je prišel k sebi in se toliko zbral, daje razmislil o vsej stvari In takoj je vedel, kaj mora storiti. Nekaj je kričalo v njem, kričalo glasneje od vsega. Pobral bo šila in kopita in takoj odpotoval nekam stran od ljudi in civilizacije. Odšel bo v naravo, v pravo divjino. V veliko bombažno vrečo je vrgel vso hrano, ki jo je imel v hladilniku, par močnejših škornjev, švicarski vojaški nož z več rezili, močno vrv in nekaj tople obleke. Odpeljal se bo čim dlje v pokrajino bogu za hrbtom, kot bi rekel mestni človek divjini. Na civilizacijo ga ni vezalo prav nič več. Sedaj ga je privlačila samo še ena stvar, ki ji je bil predan že od prvega srečanja. Narava, brez vseh "dobrin" civilizacije, brez smoga, brez temnih asfaltiranih cest, gaje klicala. Tresenje močnega motorja v avtobusu mu je še povečalo odpor do kulturnega življenja Komaj je čakal, da so se vrata velikega vozila odprla in je lahko stopil ven. Naredil je še zadnje, vsaj upal je tako, korake po asfaltu in stopil na vlažna tla gozda Za sabo je pustil tistih nekaj hišic in pogoltnil ga je mrak prastarih dreves. Globoko je vdihnil in vsak kotiček pljuč napolnil z zrakom, dišečim, namesto po dimu in avtomobilih, po mahovih, zelenih drevesih, po necivilizaciji. Pod noge mu je skočila veverica in hitro zbežala, v majhnih krempljastih tačkah pa je tiščala lešnik Sedaj je vedel, kaj vse je zamudil. "Dobrine" civilizacije so postale preteklost. Bilje tam, kamor je pripadal. Popolnoma čist studenček je poskakoval čez skale. Nobenega razkužila, nobenega klora v vodi. Nobenih konzervansov v hrani, sveži plodovi narave so se bohotili, kamor je pogledal. Noge so zanesljivo korakale čez korenine stoletnih smrek in bukev, katerih veje so se bohotile nad njim Nobenih kilometrskih posek, ki bi se zažirale globoko v gozd kot velike gnojne rane Srna je dvignila glavo, ko seje komaj dva metra od nje pojavil on, prežet z vsemi zlobnimi vonji, ki so vlili strah v kosti vsaki živali, ki se je vsaj enkrat srečala s civilizacijskimi posredniki, kot so bili lovci ali delavci gozdnih cest. Iz vreče je previdno potegnil zavojček soli in v sol namočeno roko ponudil preplašeni živali. Srna je, kot bi vedela, da je ta človek drugačen od drugih, previdno stopila bliže in po kakih desetih minutah oklevanja nezaupljivo začela oblizovati ponujeno sol. Ob vsakem njegovem premiku je v pripravljenosti na pobeg trznila z glavo. Njegova vreča se je prevrnila in srna je prestrašeno odskakala v grmovje Še nekaj minut je gledal v smer, kamor je zbežala, v upanju, da se bo vrnila. Nato je vrgel culo na ramo in se odpravil naprej. Kak kilometer je poslušal čivkanje ptic in udiranje svojih nog v mehko zemljo in končno je njegova noga stopila v žametno travo. Našel je, kar je iskal, majhna jasa, po kateri seje vil potoček, seje končala z grmado skal, iz katerih je izviral potoček. Iz gozda je nanosil nekaj suhih vej in debelejše dele zvezal v nekakšen šotor. Ni bil najboljši, vendar v dveh urah ni mogel narediti boljšega. Komaj je legel, je zaspal, zadovoljen, morda celo srečen. Ni ga bilo strah, kot bi bilo strah ostale ljudi, ki bi se zbudili ob najmanjšem šumu in začeli gledati okoli sebe z očmi v velikosti čajnih krožničkov in z ušesi kot radarji. Ni ga motila pisana šoja, ki se je drla na drevesu nad njim. Ni ga motil krt, ki je cvilil nedaleč od njega, ker gaje zgrabila podlasica. Jutro so naznanili žvižgi ptic in čofotanje lisice, ki je prišla pit k vodi. Njegove zaspane oči so počasi začele pošiljati v možgane prve impulze in jim dopovedovale, da je dan in s tem čas za zbujanje. Končno seje zbudil. Tako dobro ni spal že nekaj let, kljub trdi podlagi. Vstal je in pretegnil zaskočene sklepe. Nekaj malega je pojedel, potem pa odšel na skale, iz katerih je žuborel potoček lz tega svojega opazovališča je pogledal naokrog in na obrazu mu je zaigral nasmešek. Kilometre naokoli nobenega znaka človeške prisotnosti, samo gozdovi, ki so se razprostirali v nedogled. Glasen pok mu je nenadoma zadonel v ušesih in obenem z njim je v prsih začutil bolečino Njegovo še toplo truplo je padlo s skale z nasmeškom na licu. Civilizacija mu je dala bolezen. Potem mu je vzela še življenje, namenoma ali nenamenoma. Vendar je bil srečen. Umrl je v gozdovih, ki jih je ljubil, in ta ljubezen je presegla njega samega. Postala je bistvo njegovega življenja in njegove smrti. Jure Pogačnik, 1997 Kratek tečaj Murphologije Vsakemu od vas se je gotovo že zgodilo, da seje po vrsti prižgala rdeča luč na semaforjih in telefon je zazvonil tisti trenutek, ko ste sedli na straniščno školjko. Gotova vam je že kdaj padel iz rok kruh z marmelado - vemo na katero stran ? Morda ste takrat pomislili, da se je vse zarotilo proti vam ali pa da je nekaj v zraku in se ..mota" okoli vas. Kakršnokoli razmišljanje v tej smeri bi bilo napačno, kajti tu gre illjjič :: : tako lahkofl II ko K ise z dII v vm 0:5 ... 2. :1|:|i:I||||:i|iz a§§lliiilb oasc f Eak o vi IgUadil. . l'^|pi||gi|:|||| % gg bi Slo lahko narobe veči m , sla narobe v/r. mm škode.............eaiiir __ IH E Kacgr se uspešno: izognete štirimi Kbžobbti.tEr ki Bi v: mr E lahko pokvarile, tli ts^ep Pojavi peta. same od sebe: za višji princip, naravni zakon, ki tjBt i . Ji ........... t "tt $e je star toliko kot izum ognja ali televizijska reklama za (doc a-Colo. a prvi, ki je to uvidel, je bil Slotmk Ed Murphy. Rd Murphy je bil leta 1949 ra/isko\alm inženir v letalski bazi v v Kaliforni ji. Zaradi pogostih napak pri vezanju žic jv razočaran izjavil: »Če je kakšna možnost, da bi naredil narobe, bo naredil narobe. « Besede so se seveda nanašale na tehnika, ki je žice vezal. Ta stavek je Georg E, Nichols ustrezno posplošil in ga preimenoval v Murphvev zakon, ki je nato z bliskovito naglico osvojil svet. Murphvev zakon z izreki o posledicah in pripombe ostalih murphologov ; gggtg II! ■KdSe lotite nečesa, se V-ej .pr,.V„Li ■'.»] WM®uši 7 drugega'. . rešitev * rojeva ..—Ji—at ■fftMia rti varno pred ke r s o beda k i: , iDeddkž, sb tate| iznajdljivi. . je 'Z< 1. 212,1 . -■ strani slabosti. e; villil na skritih: ilitlll flfl i!« j e ilbSia • Če nesreča že pride, ni sama Ko gre narobe, gre narobe vse hkrati. Nič ni tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše. Verjetnost, da se kaj ho zgodilo, je obratnosorazmerna vaši želji, da bi se ŠŠŠ§*| in O" t odov komentar: nURPHV JE BIL OPTIMIST!!!! ____________ Frana Ul! * ^ I I ' B * B ■■■ } \ k / / f|y i i\ Prof. Gregor Mohorčič profesor matematike, dober športnik in prijazen vodnar ■ J ||/ j /M m X Najprej eno uradno vprašanje: Kako se počutite na gimnaziji kot bivši dijak in sedanji profesor? V obeh primerih fajn; kot dijak upoštevaš normative, sedaj pa si ti tisti, ki... •v' 'h/' >•:, } c v ■>;< j ...ki jih postavlja? Vam torej kot profesorju ni treba upoštevati nobenih normativov? Sedaj si ti tisti, ki vodiš uro, prej pa ti drugi povejo, kaj moraš delati. V obeh primerih je zanimivo, oboje namenjeno svojemu Času, vendar bi bil kljub temu raje dijak. . .... ; F £ "» | Kakšen človek ste po osebnosti? Uh, sebe opisati je zelo težko. V dobri družbi nisem resen in sem vedno za hec, vendar glede obnašanja seveda upoštevam kraj in okoliščine. Najbrž sem malo preveč toleranten, kajne? Vsekakor me pri dijakih alkohol po pouku ne moti, še posebej, če znajo to dobro skriti. Bodimo pošteni, saj smo to vsi počeli in sploh ni nič narobe, če se malo bolj poveseliš. $ s iF jf‘ i) 1|r j jjf f Pa cilji? Ja, seveda imam cilje, ki jih še uresničujem, na primer nadaljnji študij. Pri tem pazim na to, da ne odrivam drugih. V odnosih z drugimi skušam vključiti svoje cilje, tako da nikogar ne prizadenem, če se to seveda da. Ste v svojih dijaških letih ugnali kakšno norčijo, po kateri se vas profesorji spominjajo? Pravzaprav... Sedaj sprašujem profesorje, pa se nočejo ničesar spomniti, pravijo, da sem bolj »fajn«; očitno res drži, da se čez čas spomnijo samo lepih stvari. Razen tega, da smo pri KE in BI prepisovali, seveda. Pri MA pa se tega ni dalo. Saj se še danes ne da, ali pa? Ne vem!? Saj nam tudi nič ne pomaga, če pa dajete takšne zapletene kontrolne naloge. (Hudomušen nasmešek) Potem je vse OKI Ste takrat imeli vsaj kakšen zanimiv nadimek? Niti ne; po »fotru« enega, drugače pa odvisno od trenutka in dogodka, pa po kakšnem dobrem filmu ali koncertu seje tudi kaj našlo. r - - \ ...... . im g X /ji / . Kakšen je za vas zanimiv dijak oz. dijakinja? Vsestransko učinkovit, ki se na primer ukvarja s športom in glasbo vendar to nikakor ni povezano z mojim predmetom. Ni namreč dobro, da nekdo vidi samo knjigo. Kaj bo pa čez 10 let, ko bo šole konec? Vendar, da me ne razumeš narobe; šola vam sedaj kljub vsemu mora biti na prvem mestu, saj je potrebno v življenju tudi služiti denar. :: -L — Kakšen okus imate glede žensk? To je pa čisto odvisno od osebe same; vsaka ženska je zase nekaj posebnega, vendar drži, da so ene bolj privlačne od drugih... To je recimo odvisno od oblačenja in obnašanja. Kakšni ljudje so vaši najboljši prijatelji? Ne vem. Imam stalno družbo, pravzaprav več stalnih družb, ki si niso tako različne, da bi se jim moral posebno prilagajati. £..:•.j.;.1..........-i 4 tl/ >1 | / i | %f | Ste imli kot otrok kakšno priljubljeno igračo, ki jo še sedaj hranite? Ne!! Ce bi bil takrat računalnik, bi bilo najbrž to... Aja; Žogo. Samo je ne hranim, saj avnaj prišla naslednja. m ii f Kaj je vaša največjaželja? (Tišina za razmislek) Da bi enkrat poskusil voziti formulo ena. $ tj > , > Pa motorji? Mimogrede, kje ste kupili pas Harley Davidson? Motorji me ne zanimajo preveč, bolj dobri avtomobili. Pas pa sem kupil v Grčiji. P 1 f/ Kako reagirate, kadar izgleda vse črno? Usedem se in razmislim; najbrž ni tako črno,; kot izgleda. Mogoče na začetku kdaj obupam, na koncu pa se mora najti rešitev, pa čeprav ti jo najdejo drugi. ... kot v matematiki... Kot v matematiki. Rešitev je ali pa je ni, vendar smo v obeh primerih našli rešitev. : / / | |X*} ||/ f j Imate kakšno vodilo, ki se ga v življenju držite? Niti ne, mogoče to, da na faksu nisem razmišljal samo o študiju; ukvarjal sem se tudi s športom in bil eden izmed redkih, ki sem tako razmišljal in končal faks. f. > K Ali zdravo živite? Ja no, v trgovini ravno ne berem, koliko holesterola ima kakšna hrana; če je zrezek dober, je dober. Kot že rečeno, ukvarjam se s športom (odbojka), pa ne kadim... če je to zdravo. Zdravniki sicer pravijo, da kaditi ni zdravo, potem pa grejo in kadijo. To je ravno tako, kot bi vam jaz pripovedoval o matematičnih trditvah, potem bi pa za vogalom rekel, da ni nič res in da ste trapasti, ker me poslušate... | Kaj pa misliti o dandanašnji nevarnosti AIDSa? J Se strinjam, daje hudo živeti v negotovosti, vendar se mora najprej vsak vprašati, če ga sploh lahko kako dobi. Saj vendar paziš, s kom si in kaj počneš; kaj danes ni več tako? : Načeloma je, ampak kljub vsem pride kdaj kakšen Žur/ Pa kaj potem; tudi na žur lahko vzameš kondome ali pa si jih sposodiš pri nekom drugem. Sicer pa mislim, da sta za to potrebna dva in če ni eden dovolj pameten, je drugi! t : * 1 " \m J * v ; # Imate kakšen zanimiv hobi? Nisem zbiratelj ničesar, če to misliš. To se mi zdi za stare ljudi. Odbojka mi vzame preveč'časa. Če bi že imel kakšen hobi, bi se ukvarjal z računalništvom... In z risanjem krivulj na računalniku... Je to mogoče kakšna skrita strast? Sploh ne, drži pa, da vi nimate pojma, kaj so zanimive krivulje, ker smo se učili samo o najpreprostejših, čeprav so vse ostale zelo lepe.Si moreš misliti, da sojih stari Grki narisali celo brez računalnika? Za konec me zanima še najbolj nenavadna situacija, v kateri ste se znašli? Na splošno lahko rečem, daje to takrat, kadar me dijaki kaj čudnega vprašajo, pa ne znam odgovoriti; T X j | 1 4$ / f i, ,ši;:E šSiif f Maja Potočnik LAPONSKA&FINSKA aponska je skrajni severni del Finske. Njena južna meja poteka nekje okoli severnega tečajnika. Je pretežno nizka dežela (najvišji vrh meri 1328m), posejana z iglastim E J gozdom. Njeni prebivalci so Laponci, ki imajo posebna oblačila ter druge navade. Za pisanje o Finski ali bolj natančno Laponski sem se odločil zaradi tega, ker si že več kot šest let dopisujem z Marjo - prebivalko te dežele. Pri njej me najbolj preseneča, da mi poleti napiše: Pri nas je izjemno vroče - temperature so včasih celo višje od 20 stopinj, ali pa ravno obratno: letošnja zima sploh ni bila tako mrzla in snežena - snega smo imeli samo 1,5m, najnižje temperature pa so se gibale okrog -30 stopinj. Glavne značilnosti Finske pa so: 1.) BOŽIČEK Božiček uradno stanuje na Laponski. Tam ima narejen svoj center, kjer s pomočjo palčkov pregleduje pošto, ki jo dobi. Najprej mala vasica seje sedaj razvila v velik turistični center, ki je prava atrakcija za turiste, saj prihajajo tja v velikem številu. Božičkov naslov pa je: Santa Claus' main post office Artič circle FIN-96930 NAPAP1IR1, FINLAND 2. ) POLARNI SIJ Polarni sij ali bolj strokovno Aurora borealis je viden skoraj vsako jasno noč pozimi. Gre za svetlo zaveso, kije lahko selo svetlejša od lune. Nastane zaradi ionov, ki prihajajo iz sonca in v zemeljski atmosferi zažarijo. 3. ) FINSKA JEZERA Finska je znana kot država tisočerih jezer (rally). Finska ima približno 188,000 jezer, največ izmed njih je majhnih, vendar pa je njihovo največje jezero Saimaa četrto največje jezero v Evropi ter triinštirideseto na svetu. Volumen teh jezer ni velik, saj so dokaj plitva, povprečna globina je le sedem metrov. Pa še pomoč za reševalce križank: finsko veliko jezero je Inari ali Enare. 4.) SAVNA Tipična finska savna je zgrajena ob jezeru. Poleti nudijo jezera osvežujoče kopanje, pozimi pa skočijo vanj takoj, ko pridejo iz savne, da se tako ohladijo. Na Finskem sedaj prevladujejo električne savne, vendar je še vedno veliko tradicionalnih savn ob jezerih 5.) ŠPORT IN UMETNOST Finski športniki prevladujejo predvsem v zimskih športih, kot so hokej, smučarski skoki in teki Seveda je tudi nekaj izjem, ki sežejo v poletne športe: Juha Kankkunen, štirikratni svetovni prvak v rallyju, Mika Hakinen, Mika Salo sta svetovno znana dirkača v formuli L Jani Sievinen in Antti Kasvio sta svetovno znana plavalca in seveda Jari Litmanen - Ajaxov napadalec Kar se tiče umetnosti, je gotovo najbolj poznan arhitekt Eero Saarinen (križanka). Njegov je največji spomenik na svetu - lok v Saint Louisu Snebeška vrata. 6.) MENJAVA DNEVA IN NOČI Na Laponskem je menjavanje dneva in noči zelo nenavadno. Poleti je tri mesece dan, pozimi tri mesece noč, vmes pa je mrak. To je zaradi obhodnega časa sonca. Upam, da sem napisal nekaj koristnih informacij o Finski in Laponski. Prepričan sem, da bom to lepo, nenavadno deželo nekoč obiskal Tudi zaradi Marje. WUod je zato, da Se u^njči dan se pač njfpočutiš ravno % e, ni ostal odvisen od jo iz, smiselj'ejli/samo v užitim., v golem uži^jzu kjerkoli, kada ida sem jo užival in ne Samo ttfhnalce sem si pri t^^tudi pomagal. Saj veste, vsak preprosto vzameš sanje. S igloali kako drugac^^jgj^j^i važno, samo za danes, jutri ko okz^^ekofjjasno. Sanj, tudi btez tega Sen^bumaučil prežž^elidan. Jdn krez žensk / Sicer pa tako |L" šlo za Mitske... ves golem uzitjtou KjertooU, hadarno^^in kakorkoli. Slej, Saj Se ni nokema upirala, kilo mar, kakšne dčJ|day si Še okrazov nisem kilsposjlken zapomnitiSde jik zdaj sovražim /13i jih \noral? \Jerjetno res, a mladosjj je tu zato, da se izkoristi in izžame do poslednje kaptjp... \JeS Svetje tvoj, center nerahljivega vesolja si... vrelec neizmerne sle in Bikar poželenja. yemna Lftrila poguke naj kar prhutajo^M si daleč proč. Smpotem... potem Se neko nenadoma p^dj^e udje... V/e/ V/e jai.. V/ikoli! So Se dogaja satao drugim. Sekajte Se Šaliti, to ni več Smešno. Se dogaja Samo drugiMl Slišite3. 2):»d če me niste dokro razumeli. Samo devetnajst lel3fyn star... V/očem umreti, n/očem dopustiti, da moje telo umre in tako zapre pot moji duši, mojemu prekipevajočemu Razmišljanju... Sisočkrat nič drugega kot skupek atomov, neživih kemijskii elemel^nv, drobnih molekul... _JVako je ta ekleta premeta ječa mesa SpoSy ikna živeh{Me Sploh nu zno, da sem to J! a z d VV/oji možgani So samo Splet ivcev, mogidce le mišica... VV/ar pljuča razmišljajo, Se kosti kdiW^!$aŠujejo o S nislu življenja / O kog, kako neizmerno krivično je oustiti našemu telesu, da nas S)an je meglen iMuroken, kr %hetvetrc. Steč$ proti vratom, Še lejuje. volje se rtiŠ v krogih... iznenada pa se v daljavuoderejo vrata in li v življenju nisi tako tekel... izhodje vse kližjeJRegla Se vse k olj ra si... IZaenkrat pa Se vrata z oglašujočih dreskom zaprejo. CJkupan padešma hoteti^prednje in ne moreš p ozadja se Oi aš^^tfdlenski smeh in se tneša S tvojinž^rikom ranjene živali.. IT/oje telo utmra, jaz pa hlepim po novih itrih kofe&nikoli. Počutim Se, kot ki me živega zakopavali. S vsakim dnem Se v jamo vsuje \uda zemlje... in olno Samo mo V nje posije sonce in zaveje .. tik pred izhodom kričati. V/e kje iz Sveta mpram Šejvideti, toliko odgovorov Še . oj e telo/ liti, toliko... J Bratca sem dobita Naj se pokrivam naj se prikradem ko Pink Panter v tvojo moro skozi moje in tvoje srednje oko in jo polivam s pare prijateljstvom, da se shladi ne da se zbudim naj zaspim čez tebe (don’t mind - saj ne smrčim) in Še ponoči uidem preden lahko odpreš oči v zraku ti pustim poljub za na spoteno čelo naj se zalepi nate (ko greš mimo zjutraj na sekret) I ' m. MOJA GRČIJA ALI ČE BI IMEL GLAS Kakorkoli, če bi imela glas, pa tudi če ne bi ljubezni, bi prišla mnogo ceneje skozi. edela sem sredi vasice Korint pred kamnitim kvadrom, na katerem je v štirih ^ _ J jezikih pisalo nekaj kot "Če bi imel glas angela, pa ne bi imel ljubezni, bi moja pesem imela prazen zven gonga..." in v tem stilu do tal, kjer povzame, da si lahko bogat in skuliran9?? Personality in kar hočeš, pa če nimaš ljubezni, si vseeno nikakav. Moj glas ni bil ravno angelski in je delal v izmenah, ker me je prehladil air-candition v busu. Ampak besede so bile enostavno preveč dobre in nikogar ni bilo blizu in priložnost je bila preveč vabljiva, da ne bi začela počasi in potiho in z užitkom izgovarjati "if I had the..." in sem se plazila do konca in potem "Si?????". Za tiste grške hieroglife brat mi je vseeno zmanjkalo vztrajnosti. Atene so najbolj »gacast« kraj na svetu! Niti ena hiša ne »paše« k sosednjima dvema, pisane so in škrlatastih oblik Če sta si dve slučajno podobni, sta pa vsaj v različnih stadijih razpada. Najboljši filing ti dajejo pa pomaranče, ki rastejo ob pločnikih. Dokler seveda za desert ne dobiš prvi dan jabolka, drugi dan pomaranče, tretji dan jabolka IN pomaranče in ko se spraviš na "Grško noč", ti postrežejo z jabolki in... Bravo! Uganil si! You fit ??? ??????! V Atenah je Akropola (fino je ljudi učiti stvari, o katerih nikoli niso niti sanjali). V Akropoli je muzej (!). V muzeju so kipci(!). Moških in žensk(!!!). Po eni strani tako idealni, po drugi pa tako realni, da lahko skoraj umreš zraven, ker se jih ne smeš dotaknit. Naši dobrodušni fantje so se seveda takoj ponudili za nadomestek, da bi vsaj malo omilili nepopravljive posledice, ki jih je prepoved dotikanja idealnih oblik puščala v globinah moje psihe. Da ne rečem Grovv up! Read a book or something! V Akropoli živijo mucke (tega pa nisi vedu!). Ena oranžna je prišla k Mihi, ki jo je hotel???, kot se to spodobi za vsako leno, debelo slovensko mačko. Ona pa: "Kaj, a se bomo božal tle al' kaj -gimme 15!" in ga trikrat upali -tup -tup -tup! Paca maček, ej! Na plahi pridejo na svojo overdose ljubitelji barantanja in oboževalci potepuških psov. Jana in Tanja sta na pol ali totalno okradli približno 84,6% ubogih revnih plaških Grkov. Poleg psov brezdomcev je to še en dokaz, kako neučinkovito je društvo za zaščito živali v Grčiji. Moj glas irealnih frekvenc, ki ni služil ničemur, kaj šele svojemu namenu, me je prisilil k predaji: brez boja, da pač nisem barantala, ampak plačevala polne cene, v prostem času pa zapeljevala nedolžne mlade pse. SVOBODA “Hej! Tvoje zadnje Železna rešetkasta Nenaden udarec v pomivanje posode tukaj, vrata so se odprla z teme ga je zrušil na tla. kaj?” groznim, cvilečim zvo- Brskanje po Majhen, upadel človek kom. Že dolgo časa jih žepih in nato bežanje se je nasmehnil v smeri nihče ni premikal. stran sta bili zadnji stvari, glasu. Cela stavba je že Uporabljali so v glavnem ki jih je slišal, preden se je vedela, da odhaja. Iz vseh večja vrata poleg, ko je onesvestil. strani so prihajali tovornjak pripeljal nov Nekaj ur kasneje se je odobravajoči vzkliki. paket morilcev in psiho- zbudil. Opazil je, da je že Nekateri pa so imeli tudi patov. noč. V glavi mu je še nekako slab, očitajoč Razočarano je vonjal vedno zvenelo od udarca. prizvok. zrak. Pričakoval je nekaj Praskajoč se po boleči Misel na svež zrak čudovitega, oteklini na glavi, je vstal in zunaj ga je še bolj odrešujočega, pa je dobil se takoj usedel nazaj. vznemirila. Isti zrak je popolnoma enako Košček stekla, ki se mu je pravzaprav vdihaval na mešanico smoga, megle zaril v stopalo, je potegnil dvorišču, vendar je bil in vonjav po kemiji iz ven iz rane. Tudi čevlje in vonj po svobodi tisti, ki je bližnje kemične tovarne. nogavice so mu vzeli, ko ustvaril razliko. Prikradla se mu je je bil brez zavesti. Ko je še zadnjič misel, kaj vse ga čaka. Je to svoboda? postavil pomit krožnik na Moral si bo najti Prvič se mu je to kup, je pomislil, kaj vse si zaposlitev. Ljudi, kot je on, vprašanje prikazalo pred bo privoščil, ko bo prišel ne zaposlujejo kot očmi. In če se bo takole ven. Brez dvoma bo direktorje. Torej bo moral nadaljevalo, najbrž ne tudi repertoar veliko večji, kot ubogati in delati. Trdo zadnjič. v tej vlažni, hladni luknji. delati. Še ena Previdno racajoč, je V svoji celici je vzporednica - tudi znotraj stopil iz teme na glavno pospravil vse svoje stvari. je bilo delo osnova vsega. ulico, osvetljeno z Knjige je zložil na kup. Ko je bil zaprt, mu ni močnimi lučmi. Začelo ga Zavojček cigaret je vrgel v bilo treba skrbeti za nič. je zebsti. Bila je že pozna sosednjo celico. Imel ga je No, morda je skrbel za to, jesen, on pa je bil brez v bistvu že od vsega da ga ne bi kdo zabodel, čevljev in jopiča. začetka, pokadil pa ni niti toda vsaj za hrano, Na nasprotni strani ene same cigarete. Še obleko in streho nad ulice je nekdo sam ni vedel zakaj. Morda glavo je bilo poskrbljeno. enajstletnemu otroku se je šele v zaporu Sedaj pa ga čaka prodajal drogo. Kam gre zavedel resnične, vsakodnevno pehanje za ta svet? V ekstazo in nato nezdrave strani kajenja. denarjem. v smrt? Pri pazniku je dobil "Hej, umakni se s Mimo je pripeljal vse, kar so mu vzeli, ko je ceste!" ga je iz tovornjak in ga zalil z prišel noter. razmišljanja zdramil glas. vodo iz obcestnih luž. No, Počasi se je zavedel, Le nekaj centimetrov pred krasno. Sedaj je pa še da resnično odhaja. Ko so njim se je ustavil moker. mu povedali, da so avtomobil in jezni taksist V eni od stranskih ulic odobrili njegovo prošnjo seje začel usajati. so si brezdomci v starem za predčasno izpustitev, Počasi se je premaknil železnem sodu prižgali je samo čakal, kdaj bo naprej in ni rekel niti ogenj in stopil je zraven, kdo prišel in dejal: “Sala, besede. "Kreten!" ga je da bi se posušil in pogrel. šala!!" ali pa ga bo kak na pločnik pospremila Brca v zadnjico pa je norec zaklal na sredi beseda taksista. Zmeraj pripomogla, da si je dvorišča, ker mu pač ne bi manj mu je bilo všeč premislil. Opotekel se je bilo všeč, da nekdo življenje zunaj zaporniških nazaj na glavno ulico in 1 odhaja. 1 1 zidov. i i marsikatera kletvica ga je spremljala, medtem ko se ■ J L ' * A«1 '■ 'i &. . -m I! ,1 ■■■■■■ SVOBODA je spotikal in padal čez Mar res ni ničesar na nenadno pokljanje v prevrnjene smeti. tem svetu ostalo hrbtu. Kaj pomeni svoboda, dobrega? Najbrž je... Dokončno se je če ti jo krati prav vsak, ki ti Počasi je odšel čez zavedel in pogledal pride na pot? Fizično je bil cesto. naokoli. Bilje v bolnici. svoboden. Tehnično ga ni In po tej isti cesti je vozil Nog ni čutil. Najbrž je nič omejevalo. Lahko je tovornjak vsak dan točno imel zlomljeno hrbtenico. šel skoraj kamorkoli. ob sedmih. Tudi ta dan ni Torej tudi fizično ni bil Njegova notranjost pa je bil izjema. Isti tovornjak. več svoboden. Za vedno bila poteptana v tla. Bil je Isti voznik. priklenjen na posteljo ali zaklenjen v trpljenje. In Ta pa ni bil ravno tisto, voziček. Je to tisto, kar je koliko časa je porabil, da čemur pravimo vesten iskal, ko je bil v zaporu? je to uvidel! Morda pa je le voznik. Steklenica vina je Je to svoboda? preveč pričakoval, ko je v vsake toliko časa zaporu razmišljal o odromala do njegovih ust Sonce je posijalo na svobodi. in jih napolnila s sladko- vrh mogočnega Mont Začelo se je daniti. grenko tekočino. In ta Blanc-a. Globoko v dolini Hrbet ga je bolel od trdih tekočina je precej so viseli težki oblaki, ki se tal. Tudi po grlu mu je upočasnila delovanje že bodo čez nekaj ur praskalo. Verjetno se je itak počasnih možganov. porazgubili v neznano. prehladil, ko je v mokrih To pomeni slabši sprejem V tem prostranstvu je oblačilih spal zunaj, na iz pomembnih čutil. Na sopihajoč glas prekinil hladnem. primer oči. Vse rdeče in tišino. Kamenček se je Tudi želodec se mu je izbuljene je stalno mencal odkrušil in padel v globino začel oglašati. Jedel ni že in jih še bolj razdražil. Še proti oblakom. cel dan. V smeteh ni sreča zanj, da je bila tako Orokavičena roka je našel niti grižljaja, niti zgodnja ura in se ni mogel zagrabila za skalo na vrhu enega samega koščka zaleteti v nasproti vozeči in potegnila še ostalo telo hrane. Tudi star kruh in avtomobil. To bi pomenilo na vrh. Človek se je olupke bi jedel, če bi jih odvzem vozniške in zravnal in samo s kje dobil. najbrž tudi službe. pomočjo rok počasi odšel Navzdol po ulici je Skozi pekočo bolečino na vrh. Nog ni imel, bile zagledal zvonik in se so njegove oči zaznale so amputirane do vrha napotil tja. Upal je... Sploh nekaj premikajočega na stegna. ni vedel, kaj je upal. cesti, možgani pa iz Končno je našel svojo Karkoli. Malo hrane, zabrisane slike niso mogli svobodo. Po letih morda celo obleke. Ali pa razbrati, kaj bi čudna smiljenja samemu sebi se v najslabšem primeru vsaj pojava na cesti pomenila. je odločil in odšel v gore. malo moralne podpore. Tovornjak je zadel v Spoznal je, da je njegova Tudi kake prijazne besede nekaj mehkega in nato svoboda tam zgoraj, v bi bil hvaležen. poskakoval po cesti, ko so prostranstvih neba in Odprl je težka vhodna velika kolesa zapeljala višin. vrata cerkve in stopil na čez tisto mehkobo. hladna kamnita tla. "Kaj za božjo voljo Počasi se je zavedel. počenjaš tukaj? Umazal Kaj se je zgodilo? Videl je boš posvečena tla s tovornjak, ki je vijugal po svojimi nogami!" ga je cesti. Točno je videl, da ustavil glas. Kot je prišel gre veliko vozilo noter, tako hitro je prišel naravnost nanj. In vendar ven. V njem je zavrelo. se ni umaknil, ni stekel s Božji služabnik bi bil ceste, da bi si rešil zadnji, od katerega bi življenje. Ob udarcu ni pričakoval tak sprejem. čutil nobene bolečine, le m vin. - • Sanje in nesanje Upati si sanjati in sanjati si upati, upati si... upati si... upati si... sanjati... sanjati... sanjati... Pričaraj si dan brez noči na jasi si postavi mizico pogrni se. A tu je zmeraj dan brez dneva in na nas vedno preži tisti črni vran. Hoje Sonce v krzno temno se je ujelo, pozlatilo večno to črnino, jagnje pa me ni vodilo dalje od luči. Le zakaj vodilo me ni sonce, pa zakaj me luč ni veselila? Vedno sem želela več, vse al ’ nič, celo sonce! Barbara Potočar SURI NAS TESTIRA... Čas, v katerem živimo, kliče po vrednotah! S spodbujanjem iniciativnosti in materializma smo ustvarili tehnološke čudeže, zdaj pa, ko je našim telesnim potrebam zadoščeno, nas začenja neprijeto bosti v oči dejstvo, da NISO PRAV NIČ NAPREDOVALI ODNOSI MED LJUDMI, DA SE NI IZBOLJŠAL NAŠ DUŠEVNI MIR IN DA SE NI POVEČALA VARNOST NA SVETU. Spremembe na bolje so mogoče, le-te pa so možne med ljudmi, ki jim vrednote niso tuje. Zato vas prosim, da pregledate naštete pojme ter obkrožite tiste, ki so najbližje vašemu značaju: I . OSEBNA DISCIPLINIRANOST - Čistoča - Urejenost - Skromnost - Razsodnost - Zmernost - Potrpežljivost - Kulturno obnašanje II . ODNOS DO DRUGIH LJUDI - Vljudnost - Ustrežljivost - Dobronamernost - Nesebičnost - Zanesljivost - Iskrenost - Komunikativnost - Prijateljstvo - Človečnost III . ODNOSI V »PARČKU« TER DRUŽINSKI ODNOSI - Nravnost - Spolna vzdržljivost - Poštenost v ljubezni, - spolnem življenju - Krepost - Ljubezen in spoštovanje v družini - Nečistoča - Neurejenost - Vzvišenost - Nerazsodnost - Nezmernost - Nepotrpežljivost - Nekulturno obnašanje - Nevljudnost - Neustrežljivost - Zlonamernost - Sebičnost - Nezanesljivost - Neiskrenost - Nekomunikativnost - Pomanjkanje smisla za prijateljstvo - Nečlovečnost - Neprilagodljivost - Spolna razpuščenost - Nepoštenost v spolnem življenju in ljubezni - Nemorala - Pomanjkanje družinske ljubezni IV . SMISEL ZA ŽIVLJENJE V SKUPNOSTI - Prilagodljivost - Družabnost - Privrženost skupnosti - Demokratičnost - Socialna zrelost V . ODNOS DO DOMOVINE - Nacionalni ponos - Ljubezen do domovine - Žrtvovanje za domovino VI . ODNOS DO DRUGIH NARODOV - Spoštovanje enakopravnosti - Mednarodno razumevanje in toleranca - Pozitiven odnos do demokratičnih sil VII . ODNOS DO DELA - Samostojnost - Iznajdljivost - Ekonomičnost - Delovna požrtvovalnost - Marljivost - Vestnost - Odgovornost Vlil . ODNOS DO MATERIALNIH IN KULTURNIH VREDNOT - Neprilagodljivost - Nedružabnost - Pomanjkljiv občutek za skupnost - Nedemokratičnost - Socialna nezrelost - Nespoštovanje narodnosti - Ravnodušnost - Izdaja domovine - Nespoštovanje enakopravnosti - Nacionalna omejenost - Izkoriščevalnost - Nesamostojnost - Neiznajdljivost - Neekonomičnost - Nepožrtvovalnost pri delu - Lenoba (nemarnost) - Nevestnost - Neodgovornost - Primerno vrednotenje materialnih dobrin - Pozitiven odnos do imovine - Skrb za skupno imovino - Varčnost - Spoštovanje kulturnih vrednosti - Precenjevanje ali - podcenjevanje le-teh - Negativen odnos do imovine - Brezbrižnost do skupne imovine - Razsipništvo - Omalovaževanje kulturnih vrednosti IX . KARAKTER - Poštenost - Načelnost - Pravičnost - Pogum - Odločnost - Vztrajnost - Doslednost - Svobodoljubnost - Karakternost - Smisel za etične vrednote - Pokvarjenost - Nenačelnost - Nepravičnost, krivičnost - Strahopetnost - Neodločnost - Popustljivost - Nedoslednost - Suženjska ponižnost - Nekarakternost - Brez smisla za etične vrednote Če ste obkroževali na levi strani, si zaslužite pohvalo, če pa ne, ni še prepozno, da izpolnite vrzeli v svojem značaju, saj imate pred seboj še celo življenje. Pri tem naj vam pomagajo besede, ki jih le izrekel francoski filozof in pisatelj Jean-Paul Sartre: ČLOVEK JE SVOBODA, JE TO, KAR NAREDI IZ SEBE. Pripravil: prof. Robert Šupe HRČEK Če se hrček rodi plešast in mu potem v nadaljnjih nekaj tednih zraste sijajen kožuh, ali to pomeni, da afriška plošča spodriva arabsko v lingvstičnem smislu besede ? Ali pa morda ne. Ali pa morda ja. Hrček Beno, Hrček Beno, Hrček Beno, Hrček Beno.... Poslušte to, to se vam bo zdelo ful ful smešno: Gresta dva tipa po cesti, pa HA HA, čak, pa reče, HA HA, ŠIT EJ, REČE, HA - FUL SMEŠNO EJ, ČAK, HA, reče HA HA HA. .. no, v glavnem reče.... HA HI HI HA, ej čak kva mu že reče? Ne spomnim se čist, v glavnem, na koncu je njegova žena noseča ! HA HA HA HA HA........... HA... Ej zakaj se noben ne smeje ? Kva nimate smisla za humor ej. To ni možno. Ful ste zadrti, ej, čist introvertirani, pa konzervativni, ej, pa nekreativni -nobeno domišlije ej! To je, odkar se gremo neko demokracijo, zdej je pa tako. Saj sem vedel, da bo tako. Jzt sem stokrat reku: Zakaj smo šli ven iz prejšne države ?! Kaj smo mogli ven rint? Ku nam ni blo lepo? Mel smo svojo zemljo, pa smo obdelval, pa smo bli srečni, čeprav smo mel žuljave roke in noge in kurje uče in zvite hrbtenice pa grbe pa zeblo nas je, pa Benotu, Žnidaršičevemu pobu no, uni iz Jugorja. .. no v glavnem nogo so mu moral odrezat, ker je bil čist premražen, pa Buh var to okul govort, ampak mende da so mu napačno odrezal.... ŠŠŠŠŠ. Pa sej tarnala nej bla nič boljša... veš, je enkrat rekla Cvejtu, da bo kr iz njegovga glaža do konca popila vin, ker mende nejma AJDSA, al kva je že tistu no, una bolezen al kva , ku zdej vsi une mašnce rdeče n osjo - sej, pst, ne vem, kaj se ti grejo. No v glavnem, po moje je to rekla bratu, ker se je njegove hčerka skus okul dohtarjev vrtela. .. Hinko Smrekar, Hinko Smrekar, Hinko Smrekar, Hinko Smrekar, Hinko Smrekar...... A s ga vidu ? NAJVEČJI MOŽNI ZLOČIN: Prehitro voziš po avtocesti, vinjen, brez izpita, v neispravnem avtomobilu z napol odprtim priklopnikom, nato narobe parkiraš, z orožjem, za katerega nimaš dovoljenja, vdreš v hišo, jo oropaš, ugrabiš stanovalca, hišo zažgeš, stanovalca posiliš, ga z mukami ubiješ, na vulgaren način v njem skriješ drogo in jo tako pretihotapiš čez mejo brez potnega lista, nato pa žrtev surovo poješ, zraven pa prodajaš živalske pornografske kasete mladoletnim osebam. Napisal X A B A Z Po dolgih, dolgih štirih minutah je spet začelo deževati. Vau! Kakšno presenečenje! (predstavljaj si slednja stavka v revskajočem zajedljivem tonu). Sicer pa • poglejmo stvar s svetle plati. (To si zamislite z glasom klasičnega homoseksualca) ■ če ne bi že tri tedne deževalo, bi lahko tri redne SNEŽILO! Vuf. Kako sem si oddahnila. Smo pa rEs srEčneži. Goni se, Fanči... V mačko piterno. Se pravi, če ne bi toliko časa tako svinjsko deževalo, bi bila zdajle vesela doma na kavču in gledala Črnega gada. Ampak ne. Jasno, moralo je deževati in naš mestni kanalizacijski sistem je zapacalo, jaz pa sem mislila, da smrdi samo iz mojega sekreta in poklicala prekletega vodovodarja. Ne, dragi, sploh se nisem zmotila, res je bil toplovodar (na, sovražnik, bombo!). Že itak mi gredo pedri na jetra, že itak sem imela vročino in že itak mi je klima crknila prejšnji petek. Črni petek. Bil je tečen kot mušica v uhlju in ubila sem ga torej v samoobrambi, ne?! Sploh pa sem ga ponesreči, ne? Kot da sem vedela, da je bebec zalil celo kopalnico zaradi ene boge školjke! Kot da sem živela za to, da bom nekega ritoljubnega vodovodarja osem dni pred devetindvajsetim rojstnim dnevom užgala, pri čemer bom njegov biskvitnorahli podbradek pociljala pod takim kotom, da bo stopil v lužo, ki jo bo pred tem sam nalil in se nato zaslišalo, kot da bi jajc razbil. Da, takšnega sladkega prizora sem si želela natančno na torek, 23. junija 1996. Moj motto je bil vedno CARPE DIEM SPROBAJ SE! In ne morete zanikati, da je dosmrtna en od fascinantnejših domislekov sveta. Vsekakor pušča trajnejši vtis kot rolkanje ali bungeejump. Zakaj sem ga odpeljala na smetišče ■ ja, pliiiz, če mi je šel že PREJ na živce, a potem pa naj bi se mi pa dopadel, umirajoče, s počeno glavo. Kaj, a naj bi postavila instalacijo z osrednjim motivom mrliča? Jasno, da sem se ga hotela znebiti? Jasno, da nisem poklicala policije, budale, a se vam samodestruktivnost zdi mati modrosti al' kva? Pa kaj, če ga niso našli, bog pomagaj. Še ena smet na kupu. Sicer pa ne vem, kaj se razburjajo, itak ni imel nikogar in bil je grd kot žaba. Bil je tudi sluzast ko žaba in sploh je bil žaba. Imel je buljive zelene oči z ozkimi zenicami. Zaslišim cimro, kako godrnja v spanju in ti glasovi so zoprno podobni kvakanju. Še ena žaba al' kva? Debela ko prašiča. Se je je za bat? "Ti, Goga, zakva je pa tale zraven mene not? " "Ma ne vem, enga je ubila, nekega inštalaterja al' kva. Pravi, da ga ni namerno, ampak nekam ga je odvlekla in ga potem niso več našli.” 1 -1 Mravljinci. Vroče. Mrzlo. "Inštalaterja? " "Ja ne vem, saj se ne da pogovarjat z njo, samo nekaj kvaka cel cajt." 0, šit. Tipu nisem zmerila pulza. Nisem pogledala rane in sploh ga nisem hotela gledat in zdaj ga ni. Žaba! Žabažabažabažabažaba! "Dobro jutro! Premeščeni ste, pojdite z mano." "Kva..." "Ja, premeščeni ste, zajtrk dobite že v novo celico. Imate odvetnika?" »Do it loud, do it fast and do it yourself!« se glasi slogan enega najbolj inovativnih bendov poznih 80-ih in zgodnjih 90-ih, ki je bil ustanovljen dalnjega leta 1981 v Kaliforniji. Zasluge za to delita Lars Ulrich (roj. 26. dec 1963/Danska/bobni) in James Alan Hetfield (roj 3. avg. 1963/ZDA/ritem kitara, vokal). Prvi demo »No Life Til’ Leather« sta posnela z Lloyd Grandom, ki ga je 1982 zamenjal Dave Mustain (zdaj pri Mega-death). Skupaj so ustvarjali zvoke, ki pa niso zveneli popolno brez gromečega basa. Zato se jim je pridružil Clliford Lee Burton (roj. lO.feb. 1962/ZDA /bas). Vendar je kmalu prišlo do nesporazumov v bendu, zato so morali odsloviti Mustaineja, ki je imel težave z alkoholom Zopet seje pojavila praznina, ki jo je zapolnil Kirk Hammet (roj. 18 nov. 1962/ZDA/kitara), ki je bil Satrianijev učenec. Zadnja zasedba je 1.1983 izdala prvo uspešnico Kili ‘Em Ali, kije postavila zakon v heavy metalu Leta 1984 ji je sledila Ride The Lightning, dve leti za tem pa še M aster Of Pupets.Na slednjem seje pokazala metallikina nagnjenost k harmonijam in globoko _______________ pripovednim besedilom I Albumi so se na lestvicah I uvrščali precej visoko, kar je L*'*'bilo precej presenetljivo za glasbo, narejeno za ožji krog ■ privržencev. Vse pa le ni šlo po maslu Po štirih letih skupnega »žaganja« se jim je zgodila nesreča. Avtobus, s katerim so hodili na turneje, seje 27. septembra 1987 prevrnil na Švedskem in pod seboj pokopal Cllifa, ki je podlegel ranam. Ko si je ostala trojica opomogla, so se odločili nadaljevati (YES!!!). Ker so nujno potrebovali basista (zaradi novega projekta), so medse vzeli Jasona Newsteda (roj. 4. mar. 1963/ZDA), ki je prej »matral« strune pri trešerjih Flotsam&Jetsam. Leta 1988 so izdali album And Justice For Ali, na katerem najdete komad »One« (zanj so prejeli Grammya, kar je dokaz, da se je njihova muzika prijela). Čas je mineval in njihovo igranje je postajalo vse bolj zrelo, harmonično; besedila pa izpeljana z obsežnimi temami - od pravice, religije vojne, pa vse do medčloveških odnosov v družbi Vse to so izdali na »tlačenki« Metallica (»Black Album«) leta 1991 Z MTV-spotom »Enter Sandman« pa so pritegnili pozornost masovne publike in se hkrati ožigosali kot legenda heavy metal glasbe za večne čase Priredil G H s pomočjo bukve Who’s who in heavy metal? P.S: ne pozabte’ razgibavat vratnih mišic (slemat)!!!! D INTERVJU Skupina Dan-D je nastala iz prejšnjega Mercedez Benda. V njem igrajo: Tokac(vokal), Bart(kitara). Tučo(kitara), Špelko(bas) in Obra(bobm). Fantji so izdali zgoščenko z naslovom IGRA, ki je izšla aprila. Dobil sem priložnost, da sem se pogovoril z bobnarjem o novem projektu. X: Glede nato, da so vaši koncerti izredno obiskani in da na koncu požanjete velik aplavz; ali se počutite kot medijska zvezda? OBRA: Ne glede da nas nekateri »lokalni« novinarji naslavljajo kot »lokalne« heroje, se mi v bistvu niti približno ne počutimo kot »lokalni« heroji. Ker v končni fazi, kdo je v Sloveniji sploh zvezda? Je pa res, da se po vsakem koncertu počutimo dobro zaradi pozitivnega odziva publike in s tem je poplačan naš trud. X: Mnoge zanima, če se da preživeti z glasbo v Sloveniji? OBRA: Prav gotovo ni noben glasbenik v Sloveniji bogat, je pa vsako ustvarjanaje povezano z denarjem. Za naš bend lahko rečem, da je v nas še vedno ogromno entuziazma. Jasno pa je, daje pomemben tudi denar, ker brez denarja ni muzike. Dejstvo je, da smo nn rock skupina in če bi morali živeti od tega denarja ... ne vem, ne vem ... X: Torej imate poleg igranja glasbe še službene obveznosti? OBRA: Vsekakor. X: Kaj bi lahko povedali o novi zgoščenki? OBRA: Na zgoščenki je 12 skladb, od tega je ena priredba. Glasba je zelo dinamična, izdelana na podlagi zelo energičnega rocka. Na zgoščenki pa se nahaja tudi nežnejša glasba. Moram povedati, da je nam članom skupine izdelek zelo všeč, saj smo namreč združili dolgoletno igranje na tem CD- ju. Poudariti je treba, da je vse skladbe spisal Tokac. Imeli pa smo tudi goste: Alenko Godec, Adija Smolarja, Borisa Beleta ... X: Od kod ste črpali teme? OBRA: O tem bi težko govoril, ker nisem avtor skladb. Mislim, da je Tokac dobil navdih iz trenutnega razpoloženja. Skladbe niso nastale v tako kratkem obdobju, kar lahko razberemo tudi iz poslušanja CD-ja. Glasba je zelo raznolika in marsikdo ob poslušanju (ali branju) besedil najde tudi sebe. Vse skupaj je ena sama IGRA X: Kaj je vplivalo na izdajo zgoščenke? OBRA: Naveličali smo se stalnega posedanja po lokalih (čeprav to še vedno delamo). Računamo, da se nam bo z izidom CD-ja odprla pot v vse lokale po Sloveniji. X: Kaj sledi tej zgoščenki? OBRA: Najprej nas čaka še snemanje video spota, sledi promocijska turneja po Sloveniji: Proti koncu letošnjega leta pa bomo začeli pripravljati nov projekt. Sam projekt je sestavljen na zelo profesionalni ravni, ki pa brez zunanjih sodelavcev in prijateljev ne bi bil uspešen v takšni meri. X: In za konec? OBRA: Vsem gimnazijcem želim veliko sreče v življenju, matuantom pa še posebej uspešno opravljeno maturo: Ja ... pa čim več rock'n'rola. Napisal X SVET METAFIZIČNOSTI V meni je živel del, del, na katerega sem bila ponosna, ki mi je največ pomenil a zgubila sem še tega, ki mi je dajal občutek, da nekdo sem. Zdaj jih več ni in z njimi je umrl del mene . Kje naj se najdem, če je moj svet izgubljen??? Moj svet ni bil bogve kako lep, bil pa je vseeno svet, za katerega seje splačalo živeti, saj so v njem vse moje slabe in malo boljše ideje našle svoje mesto... Sprašujem se, ali je to res bil sploh svet ali le izgubljena iluzija, za katero sem mislila, daje svet. Spričo vsega, to je bil moj svet... MOJ, MOJ ... Kot vse stvari minejo, je minil tudi moj ironični svet... Problem je le v tem, da si ustvariti nov svet ni tako enostavno, vse preveč razmišljanj te bega v prazno gmoto tega neustavljivega življenja. Ali je življenje za ustvaritev sveta sploh vredno življenja??? Je, le da globljega smisla življenja in sveta meni še ni uspelo najti.. Če mi vsak svet propade, kako naj si zgradim novega, predvsem pa LEPŠEGA. Ne, to zdaj ni več prazno govoričenje, ampak iskanje globjega smisla življenja. DVA DNI KASNEJE Ja, res ga ni lahko najti, vendar dva dni po katastrofi to gledam malo drugače... Vse mine, tudi svetovi se deloma vrnejo in ostane nekaj, zaradi česar v meni poje tanek glas življenja!!! Potrebujem glasbo, ki v meni prebuja čustva, za katera sem bila duševno nezrela in na kraj pameti mi ni prišlo podoživljati svet v takšni notranji podobi, ki ti odpre oči tudi čustvenemu svetu in nekaj je, kar ti pripada, za kar veš, da živiš... Razpeta med glasnostjo svoje lastne govorice in neslutenimi zmožnosti razuma se vrtim v nevidnem svetu sanj in praznega metafizičnega ugibanja, ki se levijo, levijo in rastejo iz mene, ki pa mi puščajo vrzeli, kijih napolni tekočina žalosti in tekočina veselja, ki ti daje misli, tiste polete in glomaznost, s katero ruši vse pred sabo... Ja, ja življeneje je dolina, ko si v njej, prideš težko do pobočja, ko pa si na pobočjih, se počutiš tako svetovljanskega, da že sama misel na dolino razjeda dušo in srce... Vem, tisoč nedokončanih spominov in misli, a nekoč mi ne bodo več begali glave, ostali bodo tam, kjer so bili in le rahel vetrič jih bo kdajpakdaj zbudil iz nezavestnega toka dogajanj Takrat ne bodo niti več tako kruti, še manj pa nedokončani, ker življenje vleče smernice in jaz hodim po njih, zavedajoč se usodnosti fraziranja, in neštetih obiskov duše pri mojem JAZU. MOJ JAZ JE MOJ BOG, KI VLADA MENI IN MOJIM NAČELOM METAFIZIČNOSTI!!! SAJ TO SEM JAZ Vonj po nečem drugačnem me zbudi, nebo v soju žarkov zablešči -jutranja zarja-Svežina jutra me opaja. Srečna zrem v nov dan kot v novo upanje In moj obraz vedno nasmejan, saj srce vedno čutilo je, da je čas za vse, čas za žalost, srečo in življenje, čas za želje... Tudi on je tu. Počutim se popolno v njegovem varnem objemu, čutim, da je bil ves čas tu In da pravzaprav nikoli ni odšel. In ko srečna odletim v nebo, niti ne opazim, da vse okoli mene je zlato--večer- Katja Vodopivec F . tik .. ' :3 K' t! - 'V;-' -V-1: - ;1 m 1 j i ',4-. i-- . di. V novo jutro zrem in vem? Da grem naprej in zrem. Boli, a vem? Da nazaj se več ne ozrem, čutim in vem, da je moja sreča tudi drugje. Katja Vodopivec Gimnazija NEKOČ...................in danes CIPEK IN CAPEK NA ČEŠNJI POD KOLENČEVIM OKNOM TER NEKAJ OSTALIH DOGODIVŠČIN IZPRED 10 LET IN VEČ Pred dnevi sem srečal simpatično knjižničarko Albino in ji obljubil simpatičen članek za glasilo ob obletnici gimnazije. Nekatera imena v nadaljevanju so izmišljena, nekateri dogodki pa so resnični ali pa tudi ne. Mene in mojega soseda je prof. Kolenc, ki je bil moj razrednik vsa 4 leta, označil kot Čipka in Capka in tako naj tudi ostane. Ker še danes ne vem, ali sem bil jaz Cipek ali Capek, sem si izbral eno od obeh imen. najpomembnejšega v življenju mladega gimnazijca in da morava nujno v Krko, kjer naju je čakal g. Kalin z Inštituta Jožef Štefan. Seveda nisva pozabila dodati, da je s prof. Kolencem že vse dogovorjeno in potrebujeva le še zeleno luč. Računalništvo z dodatkom Butalcev Sicer pa moram omeniti še to, da je bil po mojem mnenju prof. Kolenc kljub svojim muham eden najboljših možnih razrednikov. Biologija - 12°° Pri biologiji je bilo nama s Capkom velikokrat dolgčas, predvsem zaradi tega, ker naju pač biologija, tudi kot večina ostalih stvari v šoli, ni pretirano zanimala. Zanimala pa naju je češnja, ki je bila (in mislim, da je še) pod oknom profesorja Kolenca. Ker je bila prof Zafredova neverjetno v redu punca in ker naju je imela zelo v čislih, sva s Capkom uporabila le delček diplomatskih sposobnosti, da sva ji z zelo resnim izrazom na obrazu razložila, kako so Krkine nagrade nekaj Tudi pri računalništvu nama je bilo velikokrat dolgčas, saj sva imela srečo, da so naju računalniki zanimali in sva pri prof. Hočevarju prišla skozi z maksimalno oceno in minimalnim naporom, kar je gotovo želja vsakega dijaka, še posebej dijakov, ki imajo opravka s prof. Hočevarjem, ki je strah in trepet za tiste, ki ne obvladajo snovi, ki jo predava. Zato sva si s Capkom pri računalništvu dostikrat pripovedovala vice o Mujotu in Hasotu (takrat vici o blondinkah pač še niso bili popularni) in je bilo zaradi tega prisotno velikokrat tudi nekaj smeha. Razlagi profesorja Hočevarja, ki je za moje pojme najkvalitetnejši predavatelj, tudi na maturantskem plesu pred 10 leti seje najbolj izkazal, včasih le ni imelo smisla slediti, ker sva stvari obvladovala brez razlage. Toda v čem je bistvo zgodbe? V tem, da je prof. Hočevar dokaj brez las oz. pošteno povedano - las nima oz. jih vsaj pred 10 leti ni imel. Je pa imel v zadnjem desnem žepu glavnik, ki mu je vsake toliko časa pogledal iz žepa. In ob eni teh priložnosti nama s Capkom ni bilo popolnoma jasno, čemu glavnik in potem sva družno ugotovila, da je to hecno in sva se začela smejati z napako. Kako se človek smeji z napako? Tako, da v smehu gleda cilj svojega smejanja. Ker pa naju je cilj opazil, je zarobantil: „Zakaj se smejeta?” Ker ima prof. Hočevar neverjetno močan glas, sva v trenutku nadela nedolžne izraze na obraz in v en glas odgovorila: „Nič, nič, kar tako.” Prof. Hočevar pa se ni dal odpraviti s takimi odgovori in še enkrat vprašal: „Ali se smejita meni?” Sedaj je bil odgovor tišina in nekoliko začudena najina obraza. „Vama bom pa jaz povedal, zakaj se smejita,” je pretrgal molk profesor Hočevar, „zato ker mi pravijo Haso!” In profesor Hočevar se je začel samoinciativno huronsko smejati in je spravil v smeh cel razred sošolcev, ki so poprej polni negotovosti sedeli in nemo opazovali dogajanje. Sošolci se niso toliko smejali zaradi odgovora kot zaradi silnega smeha, ki ga je sprožil profesor. Moram priznati, da smo se nato vsaj 3 minute smejali eden drugemu, kajti meni se je profesorjev smeh zdel neverjetno smešen in glasen, njemu pa verjetno tudi moj, Pajkovčev, Savškov in Guštinov, ki smo pravi mojstri neumnega in smešnega smeha, ki smo ga natrenirali in izpopolnili do potankosti na več žurih ob branju knjige Butalci. Biologija - 1219 Češnje so bile izredno dobre in ravno prav zrele in pravi čudež je bil, da so sploh še bile. Splezala sva po vejah navzgor v sredino krošnje in nemoteno uživala dobrote narave. Moram priznati, da sem bil na enem teh žurov že zelo blizu smrti ah vsaj zelo resni poškodbi, kajti kljub temu,da sem se spravil na tla in zvil v dve gubi, sem se smejal tako močno, da sem se (povsem resno) zbal, da mi bo počil trebuh. Torej-če ne želite mladi umreti od smejanja, na žurih ne berite Butalcev, ampak počnite kake prijetnejše stvari, saj med drugim na svetu obstajajo npr. tudi nasprotni spoli. Mogoče si vzemite kako minutko za Butalce za boljše vzdušje, nato pa se posvetite pomembnejšim zadevam.To velja vedno, razen v primerih, ko so na žuru le možakarji, ki jim ne preostane drugega, kot da se namrtvo napijejo in berejo Butalce. Pa še opozorilo - če Butalce bereš popolnoma trezen, niso nič kaj smešni. Odmor, šah in še kaj Med odmori je bilo še vedno zanimivo. Že prvi dan pouka so se me sošolci zapomnili, ker sem med odmori razbil šipo, ki jo je hišnik pripravljal za zamenjavo in jo nič hudega sluteč položil na mizo. Ni pa vedel, da bom kmalu prišel mimo jaz. Je pa zvedel, ko je strašansko zaropotalo in potem je imel občutek, da lahko tudi on zaropota in je nekaj vpil nad mano. Med odmorom sem šel, na svoj rojstni dan, tudi v trgovino in kupil nekaj žlahtne kapljice, ki jo je do tedaj zmanjkalo - ostalo je le še nekaj kosov torte, ki mi jo je spekla sošolka.Naslednja ura je bila namreč ura matematike pri prof. Hržici, kjer smo sedeli povsem zadaj in smo se veselili rojstnega dne, kar na srečo ni opazila, ker je bila verjetno zavzeta s pisanjem metod integriranja na tablo.Pa četudi bi nas opazila, bi ji ponudili kak požirek dobre kapljice in razložili zadevo, pa bi mogoče razumela. Ali pa tudi ne. Med odmorom smo lahko na hitro ocenili tudi kakšne dobre atribute, če so takrat ravno prikorakali mimo. Med odmorom je Bavši vrtel tudi glasbo in začuda njegov izbor kljub težnjam k punku ni motil ravnateljice F ui so ve. Odmor pa so nekateri profesorji radi izkoristili tudi za predavanja oz. jim je bilo 45 minut absolutno premalo, in ker so v mladosti očitno preveč obiskovali šolo, so imeli občutek, da smo vsi taki zanesenjaki. Seveda smo jim na svoj način hoteli dopovedati, da na življenje ne smejo gledati tako ozko. Tudi prof Beznik je nekega lepega dne dijakom podaljšal užitke za celih pet minut. Verjetno je bila v razredu zaradi tega prisotna prava sreča.Malo manjša sreča je bila nekoliko kasneje, ko je profesor prišel ven in me vprašal, če sem jaz dvakrat odprl vrata (žal sem bil pri odpiranju malce preveč opazen, ker pa me ni poznal, le ni bil čisto prepričan, da sem prava oseba). Dejanja seveda nisem priznal, sem pa naredil eno naj večjih možnih neumnosti, ko je vprašal: „Kateri razred ste?” „4.A,” za jezik pa sem se ugriznil 3 stotinke prepozno. „Aha, razred prof Kolenca,“ se je nasmehnil in veselo odskakljal po hodniku. Naslednji dan ja prof. Kolenc prišel v razred in kot večni optimist sem upal, daje bil prof Beznik tiho. Prof Kolenc se je usedel na stol, začel vpisovati manjkajoče in kar tako mimogrede rekel: „Aja, malo prej sem se pogovarjal s prof. Beznikom. ”Kljub flegmatičnosti me je začelo v želodcu rahlo zvijati, postajal pa sem tudi vse manjši. Prof Kolenc je nadaljeval: „Prof. Beznik mi je rekel, da ste se strašno nesramno obnašali pred njegovimi vrati, in obljubil sem mu, da bom stvar uredil. Ne zanima me, kdo je bil, rad pa bi vam le rekel, da se pred prof Beznikom lepo obnašajte, ker je včasih malce slabe volje in ima rad mir.” Nato je prof. Kolenc vpisoval podatke v dnevnik naprej. Lahko mi verjamete, da je takrat pridobil kar nekaj plus točk, kot tudi nekaj tednov kasneje, ko nama je s Capkom vrnil šah, ki sva ga igrala pri prof. Mamo vi. Namreč, s Capkom sva mislila, da neka utečena stvar deluje povsod, pa ni bilo tako. Utečena stvar je bila igranje šaha pri prof. Kozoglavovi, ki nas je poučevala matematiko nekaj let nazaj.Tam je bila stvar izredno enostavna. Postavila sva torbo na mizo in kljub temu, da sva sedela v tretji vrsti na sredini, je opazila najino dejavnost šele po 10 urah igranja.Pa še takrat je prišla do naju in vprašala: „Kaj pa vidva počneta9 “ „Sah igrava,“ je Capek odgovoril z najbolj nedolžnim glasom, kot da se pogovarja z mamo, kaj bo jedel za kosilo. In nato sva seveda šah pospravila v torbo in z njim nadaljevala šele naslednjič, ko smo imeli matematiko. Žal pa pri prof. Mamovi ni bilo tako enostavno - že po petih minutah igranja nama je šah odvzela in dobila sva ga šele čez kak mesec pri prof. Kolencu, ki naju je malce ošteval, vendar je spet dokazal, da je bil včasih tudi on mlad in verjetno je vsake toliko časa tudi kaj ušpičil. Biologija - 1223 Naenkrat je Capku smeh zamrl. Rekel je samo: „Oops.” Angleščina Meni je angleščina sicer izredno v redu zadeva, samo kot šolski predmet mi je bila malce manj v redu, ker se je bilo potrebno učiti lekcije in slovnico. Vendar se je pri prof. Simičevi dalo včasih s simpatičnim nastopom pred tablo tudi nekoliko zablefirati in jo spraviti v dobro voljo, kar je najbolje dokazal Capek, ki ni popolnoma nič vedel o nekem pesniku. Njegovi odgovori so bili nekako v tem smislu (seveda v angleščini): „William je bil zelo velik pesnik. Za časa svojega življemja je napisal izredno veliko dobrih pesmi, ki so znane še sedaj.Med njimi je najbolj znana Romeo in Julija. Napisal je tudi izredno veliko ostalih pesmi.Rodil seje v Angliji leta, hm ... 1612.” Prof. Simičeva gaje prekinila: „1564.” „1564.” seveda. William je večino svojega časa sedel za stolom in pesnikoval, kajti bil je izredno nadarjen. Ostala njegova dela so: Hamlet, Othello...” je nadaljeval Capek. Da ne bom preveč dolgovezil: absolutno si lekcije tudi pogledal ni, vendar je dobil čisto dvojko, mi pa smo dobili boleče trebuhe od silnega smejanja. Povedal pa bi še to, da se je pri prof. Simičevi splačala tudi vztrajnost. Za menoj je sedela edina sošolka, ki je imela angleščino čisto petico.Imela pa je še eno izredno pozitivno lastnost, ki jo pogrešam pri večini dijakov: brez vsakega problema je dala vedno vse za prepisat.Ko je to prof. Simičeva po dolgem času opazila, me je presedla v drugo klop.Naslednjič sem bil spet v svoji klopi.Ko me je tako dvakrat presedla in tretjič zagrozila z ostrimi ukrepi, če se bom še kdaj usedel na svoje staro mesto, sem sicer nekoliko zaskrbljeno gledal, vendar moram priznati, da sem premagoval strah in je prof. Simičeva kmalu obupala nad mano. Kdo pa bi zapustil zlato jamo, ki ti avtomatsko poveča oceno vsaj za 1 stopnjo. Biologija - 1224 Ni mi bilo jasno, zakaj taka sprememba na Capku. Najprej sem pomislil na želodčne težave, vendar je bil preveč resen za kaj takega. Ko sem šel v smeri njegovega preplašenega pogleda, sem videl - prof. Kolenc je ravnokar odpiral okno in imal sem neverjetno močan občutek, da gleda ravno naju. Edina in hkrati tudi skupna misel, ki sva jo takrat dobila, je bila sestavljena iz 4 črk: „UKOR.” Obramba in zaščita V starih časih, ko je bil komunizem na oblasti še povsem uradno, legalno in pod pravim imenom, smo imeli tudi predmete, kot so družbeno moralna vzgoja, obramba in zaščita, samoupravljanje s temelji marksizma... In pri teh predmetih je bilo včasih tudi zabavno - še posebej pri prof. Jerašo vi (STM), ki meje skoraj edina dobila pri prepisovanju s ,,plonk cegelca”, pa še s Capkom se je non stop kregala (in to včasih izredno glasno), ker sta bila popolnoma različnih političnih nazorov. Vendar je kljub temu pohvalno, da mu je dala na koncu leta oceno 4 (ah celo 5 - sem pozabil). Najbolj pa so se mi v spomin vtisnili dogodki pri obrambi in zaščiti, ko nas je učil prof. Slepčevič. Nekaj ur nam je razlagal določene zadeve, nato pa je začel spraševati. Najprej je vprašal sošolko, ki je bila že po naravi zelo tiho, tudi učila se ni kaj pretirano, na njegova vprašanja pa je bila sploh izredno tiho, le šepetaj e je za njim ponovila določene odgovore. Nato je prišel s predlogom, da bomo mi ocenjevali.Bavšija je vprašal, kakšno oceno bi ji dal.Bavši je bil 20 sekund tiho, nato pa je rekel 2.Jaz sem bil izredno začuden, od kod Bavšiju tak pogum, ko pa je znala kvečjemu za -1 .Nato seje prof. Slepčevič razhudil in začel govoriti, kako smo lahko tako nepošteni do svojih sošolcev, Bavši pa je postal v obraz vse bolj rdeč.Prof. je dejal: „2, kako morete biti taki.Vaša kolegica je znala najmanj za 4, ker pa ste tako netovariški, ji bom dal 4/5!” Gimnazija nekoč................in DANES Pri matematiki imamo v 4.g že ustaljeno rubriko kreganja nad mano, medtem ko prof. Maznikova takoj ko vstopi, še preden koga pogleda, reče HellositdownKatjashutup PAČ Zadnjič je prof. Štih zaplenil našemu Polenšku eno revijo z zgovorno naslovnico in si jo dal na kateder, potem pa so naenkrat kar... ,.duhovniki imeli neposredne oziroma direktne stike s papežem oziroma Vatikanom” (konkordat 1855) in je Bach popisoval tudi... „pogovorni oz. občevalni jezik.” Seveda pa sta prvo in drugi dve dejstvi zgolj oz. izključno oz. samo v časovnem in nikakor ne v posledičnem zaporedju. Ja. Ti naključje, ti. PAČ pa se je zadnjič prof. Beznik sredi snovi obrnil k Barbari, kije ravno preučevala stopnjo razcepljenosti (nesklepčnosti) svojih las, in rekel “ja, tastar se trudi, ona pa tam lase obravnava ... zaprežena v neko lasno romantiko...” Šit, ej mi smo mislil pomret od smeha. Ampak potem PAČ nismo Če bi me bolel zob, bi zaspal od bolečine PAČ jaz bi rajši spal kot zobal rozine PAČ v tekstnih iz kombinatorike ti žara pomeni vaza - pol nalog se ti začne ,,V žari” ... potem pa ne met asociacij, no, in veliko užitka. PAČ prof. Čampljeva: No, Jakob, začni z orisom razreda: ko vstopim v razred... “Jacques: “ ... mi je že žal.” Kdor spi PAČ zlo ne misli, kdor je buden, naj gre spat, ne spat za volanom, če že spiš, pa ne divjat PAČ. Mi! ;:i£ i m Pregnani V Egzilu tam čez za obronki v objemu gozda daleč proč od rodneAiloma s sklonjeno g počasi in toteri gremo Deset tisoč oči strmi, molči, ljihov molklglpEi vedno, tujci v tujem svetu, domov se ne povrnemo. lili Z M*®* S: i i m k A KO PATBTiČtVO DOLGocMNA RjJANjtf1. SE ~JB ltGOl>lLO~\ StlMfSOVOMlH! T COsesfL ion karkoli HOČEM! 5aJ 5En veM)A(\ n LRj) IAI POLNI AM3IUJ ! aJic aii NvEVaDKE stati a/a poti 1fm Dfi NE 80 UbOJOVlL PA w 5lfpw Samo še ena zgodba Nekoč, nekdaj, nekje, nekdo bo uzrl stisko zlorabljenih otrok, bo opazil težaško delo žuljavih rok, se spomnil bo grozot, a ga premamil bo ropot, ker se vsem tako mudi, nekoč, nekdaj, nekje, nekdo. Življenje pa obrača vse, kar si pripravljen dati, kar si pripravljen žrtvovati. Človek, ozri se vase, ozri se nazaj in ne sprašuj zakaj, tvoje življenje se duši v praznini in ti ostajajo le zbledeli spomini. Nekoč, nekdaj, nekje, nekdo ti ponudil bo roko, te opomnil, da nikoli ne boš sam in da upanje ni bilo zaman. Življenje raste zaradi ljubezni, ki jo do nas čutijo drugi, nekoč, nekdaj, nekje, nekdo. ST ***$&* %jB0^\fTo' 5^v«*f ^ŽlZ' HITROST VB1JA Hladen znoj ga je oblival in neprestano je brisal roke ob hlače, popolnoma nezavedno, in jih je polagal nazaj na volan. Popolnoma se je zaprl za svet naokoli in izključil vsa čutila. Vse je delal kot v transu, vsa njegova dejanja so bila nagonska. Šesti čut je vodil njegovo telo, premikal njegove roke in obračal volan v skladu z ovinkasto cesto. Kljub neverjetni hitrosti in mokri cesti pa je avtomobil peljal brez napake. Kot uročen je gladko speljal vsak ovinek gozdne ceste. Na zunaj mrtev voznik pa je bil v notranjosti še kako živ. V njegovi podzavesti je vrelo od mešanice občutkov in misli. Vse neprijetne izkušnje njegovega življenja, ki jih je namerno potlačil v podzavest, so prišle na dan. Za trenutek se je zdramil iz omotice in se zavedel, kaj se je zgodilo v zadnje pol ure. Krik njegove žene, ko se je hčerka zgrudila na tla. Vročično vžiganje avtomobila. Stoki deklice na zadnjem sedežu avtomobila, medtem ko on lahko le vozi, kakor more hitro. Stopalka za plin je bila na tleh avtomobila in če bi mogel, bi jo porinil vse do mokrega asfalta. Že po tuljenju bližajočega se avtomobila je policist vedel, da tole ni le nedolžna prekoračitev hitrostne omejitve. Pripravil je radar in počakal. Prestopnik je pridrvel mimo. Dvestopetintrideset kilometrov na uro v območju, ki dovoljuje le šestdeset. »Halo, baza, pošljite nekoga na cesto petnajst. Modri buick letnik '78. Rajši pošljite dva. Tale se ne bo tako hitro ustavil,« je še dodal in ugriznil v napol pojeden krof. Vedno več zvokov trpljenja mu je polnilo ušesa. Pogledal je v vzvratno ogledalo in zagledal proseče oči svoje žene. Ježek na cesti je komaj uspel zviti se v kroglo, ko so mimo njega švignila kolesa in ga dobesedno odpihnila nekaj metrov naprej po cesti. Previdno je nato ovohal zrak okoli, se raztegnil in oddrobencljal čez cesto. Nasproti avtomobilu je peljal tovornjak. On pa ga je zagledal šele v zadnjem trenutku in komaj je utegnil potegniti volan, da je avto brez težave zdrsel mimo prikoličar j a. Srce mu je bilo kot ponorelo in adrenalin je polnil žile po telesu, obraz pa se mu je raztegnil v tisti neumni nasmešek, ko za las uideš nečemu nevarnemu. Vijugasta gozdna cesta se je končno odprla in zapeljal je na ravnino. Dvesto metrov naprej sta čez cesto stala dva policijska avtomobila. »Kreteni,« je pomislil in začel zavirati. Avto se je ustavil in eden od policistov je stopil k voznikovim vratom. »Prehitro ste vozili, gospod!« Voznik je le gledal predse kot v transu. Policist je potrkal po oknu in voznik se je zganil. Z energično kretnjo je nakazal, da naj umaknejo modro-bele avtomobile in besno pogledal policista. Ta pa je le vzel v roke blokec in začel pisati zapisnik. Iz zadnjega sedeža je prihajalo hropenje in voznik buicka je pogledal čez ramo. Hčerka se je začela tresti in krčiti mišice v boju z neizprosno smrtjo. Roke so nekontrolirano opletale in tolkle po materinem obrazu in ta si ga je pokrila v grozi. V pol minute je bilo vsega konec in roke so omahnile. Pol minute je trajalo in smrt si je vzela še eno žrtev. V pol minute je vzela še eno življenje. Ravno pol minute pa je policist pisal zapisnik. Ker se voznik še ni zganil, je poklical tovariša na pomoč. Odprla sta vrata in zvlekla , ,prekršnika' ' iz avta. Nobeden pa ni opazil dveh zgrbančenih postav na zadnjem sedežu. Ko je bil končno izven avtomobila, v njem ni bilo nobenih občutkov več. Nobene misli ni bilo več v njegovi zavesti, razen jeze, neznanske jeze. Drugi policist se je umaknil, ko se je njegov pogled srečal z voznikovim, polnim besa. Preden pa ga je lahko tovariš vprašal, kaj mu je, ga je voznik buicka zagrabil za vrat. Mišice so se skrčile v jeklen objem. Policistu so se izbuljie oči in v obraz je postajal vedno bolj zaripel. Že je izgubljal zavest. Zadnja vrata avtomobila so se odprla in ženska je stopila ven. Ob pogledu na moža, ki mu je bes skrivenčil obraz, se ji je iz ust izvil krik. To pa je prebudilo iz omotice drugega policista. Potegnil je pištolo in ustrelil v hrbet moža, ki je davil njegovega prijatelja. Meglen pogled se mu je počasi zjasnil. Nad njim se je sklanjal razbrzdan obraz starega zdravnika. »A si se zbudil, kaj ? Le počasi... Ne naprezaj se! Tole si pa lepo usral. Da greš takole davit policaja! Le hrani moči. V zaporu jih boš potreboval. Kaj tako gledaš? Ubil si ga, veš? Policaja, ja!« Nasmešek se mu je prikradel na obraz. Ubil ga je... Nikoli ni prišel v zapor. Umrl je tisti dan, ko so ga hoteli premestiti v kaznilnico... Jure Pogačnik KO HREPENENJI BOBI SVOJO PODOBO ‘KeH^ nepojasnljiv občutek^ privadi moj utrujen pogled skpzi zarošeno o ({no. Zunaj sama sivina... (Mesto se staplja v brezoblične podobe, (j se mešajo v dežnih kapljicah. Zadnje odrise hiš dopolnjujem v svoji domišljiji... I11 halo čisto drugačen je razgled ptice, hj se vzpne nad zemljo in opazuje nemirnost in zadušljivost podsedoj. S svojimi gidi takp z lahkoto obvladuje snov okpli sede, da se mi zdi, kot da je dda v zrakji rojena. Kot da stajo starša ljubeče hranila samo zato, da bi sama živela le za združenje z zrakom. Kakč je ptici, ki ji sovražni vihar poškoduje krila? ‘Poškoduje vez z njeno popolnostjo in njenim obstojem? Kakp obupan mora biti njen klic, ko se zazre v modre planjave, kj se bohotijo nad nami! Izgubljena je... dakp je tistim, kj so kdaj poskušali resnično leteti. Ki so premagali svoj strah, da bi dosegli svoje sanje - moje sanje. Rps enkraten in hkrati poln prikritega strahu je trenuteki kp te ljudje, ki jim neskončno zaupaš (prepustiš jim pravzaprav svoje življenje), posadijo SJKMLCjM za krmilo in te potrepljajo po rami: »Sedaj pa odleti tako, kgt znaš...« in nenadoma se zaveš, da je pobesneli nemir razpredel svojo mrežo že v vsakjposlednji atomčefj tvojega telesa... Omrežil tvojo dušo in je nikoli več ne izpusti. Za teboj ni več učitelja, kj bi kpt mati bdel nad vsakjm tvojim napačnim gibom. Zdaj si sam. Končno pripravljen, da z železno ptico postaneta eno... In da vaju kpt eno bitje sprejmejo tudi širna prostranstva neba. Ko veš, da si ti ptica, ki ji jo sovražni vihar poškodoval krila. Ko veš, da je jadralno letalo nadomestek^tvojih zlomljenih kril Letenje je osvobajanje iz človeških okvirjev in n jegove normalnosti. Letenje je le okus po sanjah, kj se jih vedno le z ustnicami dotakjieš. Letenje je življenje. Letenje je moje življenje. —, . 4^---------------------------------—. . w w w w w w w w w Si zelo čustveno nerazpoložen-a do šolskega centra, saj svoje energije ne moreš usmeriti v dejavnosti, ker jih ni. Hrepeniš po fitnesu, igrišču ali pa vsaj gledališki skupini in vedno si v idejah korak pred drugimi. Ta melanholija ti gre zelo na živce, zato uživaš v šoli le, kadar se dogaja kaj zares nenavadnega. Namesto da pogosto kaj ušpičiš, se raje vpiši v UNESCO-v klub in pomagaj pri de ja v nostih. Z nenavadno potrpežljivostjo lezeš ali pa kar skačeš čez ovire in popoldanski pouk ti ne predstavlja nobene ovire. Misliš si: "'Če nihče drug ne poskrbi za dejavnosti, bom pa jaz!” Ne sanjariš o preteklosti, ampak se z vsemi močmi trudiš, da bi ustvaril-a boljšo prihodnost. Bilo pa bi koristno.če bi več časa posvetil-a tudi telesnim aktivnostim, saj te zanemarjanje telesa pelje v slabo voljo. U . "*n: Če imaš dober dan. izrečeš marsikakšno pohvalo nad menjavo učilnic, v nasprotnem primeru pa preklinjaš prav vse profesorje.Tiho ne vstaneš v nobenem primeru, vendar bi bilo lepo.če tvoje besede ne bi ostale v ečna uganka in bi za spremembo nehal-a igrati različne vloge. Tvoj nemirni in nepredvidljivi duh sovraži monotonost popoldanskega pouka, zato za razvedrilo večkrat "prešpricaš” kakšno dolgočasno uro. Poskušaj se malo ustaliti in bili prisoten-a na vseh urah MA v tednu. " > ? i M S^-sJ 'n H c_-i « H m, Tvoja izjemna domišljija te laliko popelje v sanjski svet brez šole in profesorjev, vendar pazi, da se to prevečkrat ne zgodi med poukom, saj si laliko deležen/deležna kritiziranja, ki ga ne preneseš. Zate gimnazija ne bo idealna, dokler si ne omisli olimpijskega bazena ali pa vsaj velikega ribnika za oddih. Šele ob vodi namreč sprostiš svojo notranjost. Čeprav te težave v šoli žrejo in skrivaj potočiš kakšno solzico, v javnosti le prekrižaš roke in stisneš zobe, ter počakaš, da bo naslednjič bolje. Ker je tvoja množica oboževalk in oboževalcev vsak dan večja, v šoli le s težavo ohranjaš dobre ocene. Rojen-a za vladanje poskrbi.da bo v razredu vse na pravem mestu in da bodo v si sošolci pravočasno oddali denar za malico. Zadevo z gradnjo gimnazije spremljaš od daleč kot dramo v gledališču in približno se zavedaš, da bomo enkrat spet imeli pouk dopoldne.Mimogrede, ko se to zgodi, si zagotovi sedež ob radiatorju, ker se ob toploti najbolj razživiš. Tako boš tudi ti imel-a dov olj občinstva, ki se bo smejalo tvojim šalam. Sposoben-a si se zoperstaviti vsem sošolcem in profesorjem in še vedno hoditi z dv ignjeno glavo,vendar vse zmeraj le ne more biti po tvoje. Ustavi se za trenutek in ugotovi.da se z glavo zaletavaš v vrata razreda. Ker ne prenašaš grdega govorjenja in podobnih svinjarij, si v zelo dobrem odnosu s profesorico slovenščine. In za spodbudo: Tv oj skoraj popolni razsodniški čut bi prišel prav pri opremljanju Gimnazije.Na vsak način si zagotov i, da boš na naslednjem uradnem obisku te stavbe zraven. Ker sklepaš zelo jasno in planeš po vsem, kar vsaj približno diši po razpravi, povej:Je pravično, da imamo že drugo leto pouk popoldne? Če ni nikogar v bližini, razpravljaj kar sam-a,s sabo, saj to znaš. Pn tebi je popolnoma jasno, kam izgine štipendija takoj, ko jo dvigneš: v drage obleke.dišave. kozmetiko in moderno audio opremo. Samo da moraš, tako kot vse drugo.tudi zapravljati z nekom, saj samote preprosto ne preneseš. Tuje tudi odgovor, zakaj cele dopoldneve visiš na telefonu.namesto da bi se učil-a. Res pa je tudi, da se tvoji sošolci radi pogovarjajo s tabo, ker so njihove skrivnosti pri tebi vedno na varnem. V skladu s tv ojo sposobnostjo, da znaš iz vsega potegniti najboljše,si najbrž ugotovil-a. da so dopoldnevi brez staršev veliko bolj zanimivi, kot bi si človek sprva mislil, zato ni razloga za pritoževanje. Si človek, ki se težko odloči za najljubši predmet v šoli. saj te niti pesem niti zapletem matematičen račun, kaj šele likovna umetnina ne pustijo neprizadetega(-o). Strast, bi lahko rekli. In če tvoji sošolci mislijo, da vedo vse o tebi. se presneto motijo. Ogromno je skrivnosti, ki tičijo v tvojem srcu. vendar je bolje ne drezati vanje, saj je tvoja maščevalnost že kar strašljiva. Zelo lepo od tebe, da stvari vedno poveš jasno in brez predsodkov, so vsaj vsi odnosi razčiščeni. Svet vidiš takšen, kakršen je in ne zdi se ti potrebno, da bi ga olepšaval-a:Dejstvo je, da smo gimnazijci v nezavidljivem položaju, vendar dejstva tudi kažejo da se to še lep čas ne bo spremenilo, pa pika! Vendar je tvoja nezainteresiranost za tuje mnenje že kar neverjetna. Jasno pa je, kdaj v šoli najbolj uživaš: med ekskurzijami. Si namreč popotnik z dušo in srcem in nihče te ne bo nikoli prepričal, da je v življenju še kaj lepšega kot nositi ruzak ali kampirati. Tvoja želja po priznanju in uspehu se kaže tudi v šoli. Niti govora ni o tem, da ti kaj ne bi uspelo, saj je po tvojem mnenju vse točno tako, kot si zamislilš. Zato izdelaj kakšno težko a kvalitetno raziskovalno nalogo ali pa se začni ukvarjati s športom. Nikakor ne preneseš zafrkavanja, kar so prav gotovo občutili tvoji profesorji. Se nekaj pa je zate zelo značilno:da nikoli ne zanemarjaš starih običajev. Kaj mislilš o božično-novoletnem plesu in obvezni novoletni jelki? Seveda si največji privrženec te ideje na celi šoli. gimnazija ti po tvojem mnenju daje odlično možnost za najbolj nenavadne poklice. Si zelo načelen človek, ki načeloma nikoli ne odstopiš od svojih idealov in načeloma sovražiš vse. ki to delajo. Zato te ni pogosto videti med kadilci za šolo, saj kajenje načeloma ni zdravo. Svoboda pa je druga stvar, ki ti pomeni največ na svetu in si po dolgem in počez zgrožen-a nad idejo, da bi sčasoma začeli kontrolirati naše prihode in odhode iz gimnazije. Imaš odlično lastnost, da znaš prisluhniti težavam drugih. Tvoji sošolci že vedo na koga se obrniti in dolge vrste na WC-ju, kjer se zadržuješ niso redke. Vendar misli tudi nase. Mamila in podobne packarije so zate prav tako škodljive, kot za vse ostale in raje se ne poskušaj ujeti v njihovo zanko. To bi bilo namreč podobno temu, da si lepo prilezel(-a) do 4.letnika, potem pa so se ti za vrat spravili vsi profesorji in ti ne dovolijo narediti še tega. Obtičiš na mestu in se lahko od svoje bajne prihodnosti kar posloviš. m ON J• - ! planinska zveza, in sicer ob pomoči Ljubljanske banke. Pol denarja sem moral zbrati pa sam. 6. Navadno odprave trajajo kar nekaj časa. Kako pa ti uspe združiti šolo s športom? (smeh) Ne ravno najbolje. Kljub temu da sem na DIFu, ni tako lahko. Do sedaj nisem imel statusa, zato tudi niso kaj dosti tolerirali z mano. Sedaj pa upam, da bo lažje, saj sem se končno dolopal do njega. 7. Nisem te še vprašala, kako pa na vse to gledajo tvoji starši? Niso ravno najbolj navdušeni. Na začetku so nasprotovali, sedaj pa so se že navadili. Vendar vem, da si želijo, da bi počel kaj drugega. 8. Kaj pa vaše dekle? (Ne biti preveč razočarane, tudi jaz sem upala, da je še svobodni lovec.) Tudi ona mi stoji ob strani, saj prihaja iz alpinistične družine. 'tj. V. ' ■ •X 9. Ko smo ravno pri ženskah: kako pa so zastopane v alpinizmu? ■v.,. . j ffr k > Teh ravno ni veliko. Vendar so tiste, ki se z „. alpinizmom ukvarjajo, zelo drzne, včasih celo 'v V'V,;. " nekoliko odštekane. 10. Tvoja zadnja odprava je bila v Sečuanu. Zakaj ravno Kitajska? Sicer je res, da so najlepši domači vrhovi, vendar je Himalaja poseben izziv. Ta del pa je bil izbran zaradi deviških vrhov, ki smo jih nameravali osvojiti. 11. Je zate strah tudi znotraj votel, zunaj pa ga nič ni? Mene je strah le plazov, ledenikov in nevarnih pobočji. Ni me strah pred globino. Drugačnega strahu pa ne poznam. 12. Se ti kdaj zgodi, da biješ notranje boje pred plezanjem? Velikokrat, zato pa vedno upoštevam intuicijo. Tudi če sem v maksimalni fizični pripravljenosti, pa se počutim nekoliko negotovo, raje počakam, da zli občutki odidejo. 13. Kakšni pa so tvoji cilji? O teh sicer ne govorim rad, a vseeno. Moja želja je splezati na Mount Everest. Še prej pa priti v izbor za Daulagiri. In seveda poleti iti z Juretom v Peru. 14. Za konec pa nam lahko še zaupaš, kdo je tvoj idol, če ga seveda imaš? Kakšnega posebnega idola nimam, če pa bi se moral res odločiti, bi izbral Nejca Zaplotnika, saj je znal tako dobro združiti poklic, alpinizem in navsezadnje tudi družino. Ker je bil Andrej tako prijazen, smo mu Stezičniki poklonili tudi obesek, ki ga bo lahko nosil okrog vratu. Tako bo delček nas vedno z njim. Andreja Retelj TT do vse je krvavi pot potil, da so lahko Stezice točno danes in 1^ točno v tvojih rokah? Najprej in najpomembnejše je to, daje ™ ■ sodelovalo veliko več ljudi, kot bi si lahko mislili. Tričetrt jih najbrž ne bo tukaj zapisanih, pa bi morali biti. Se že vnaprej opravičujem. Zahvala vsem, ki so prispevali svoje misli in »študije«, potem tistim, ki se niso podpisali. Zahvala velja tudi naši mentorici in seveda vsem nam, ki smo Stezicam pomagali, da so se pojavile v pravi luči. Upam, da nisem koga pozabila. Zato še enkrat hvala! odgovorna urednica: MAJA POTOČNIK * o6ftiovafie: NINA ROSTOČIL, NATALIJA ZANOŠKI in URŠA ŠINKOVEC * teh. MARTIN GLAVAČ, TOMAŽ FERBEŽAR in IGOR AJDIŠEK * TONI SEDLAR, DOMEN ZORKO, LEA UDOVČ, IZTOK ZUPANČIČ, SINIŠA PETER, ESTERA LAH, JURE POGAČNIK, FRANCI SAJE, KATJA ŠTURM, KATJA PLUT, ANTONIJA ZAJC, ANDREJA RETELJ, JURIJ REDEK, ŠPELA VODOPIVEC, TEA ŠMID * mentorici: prof. RENATA ČAMPELJ JUREČIČ in ALBINA SIMONIČ tisk\ OPARA študijski oddelek STEZICE g M- O ID II 16756/1997/1998 377(497.12)(05) 200101451,1 co o CuBISS