številka. Ljubljana, v soboto 24. aprila. XIX. leto, 1886. I/.ha ju vsak dan avefer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeinan za a. v stri j sk o-og ers ke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za ćetrt leta 4 gld., za jeden meBec 1 gld. 40 kr. — Z« Ljub Ijano brez pošiljanja na dom m se leto 18 jrld., za ewtrt leta 3 gld. BO kr.. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanju na dom računa se po 10 kr. su tuesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oz'nantla placnje se od četiristnpne peti t-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska., po 5 kr., če bo dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj se izvole frankirati. — Kokopisi s- ne vračnfo. Uredništvo in u pr a vnifitvo je v Rudolfa Kirbifta hiši, ^Gledališka stolbM''. Upravništvu nuj bo blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t, j. vse administrativne stvari. Zaradi Velikonočnih praznikov izide prihodnji UM v torek 27. aprila 1886. Hristos voskres! Zopet se je narava po dolgem zimskem spanji zbudila k novemu življenju. Zopet je zelen postal log in gaj. Cvetke, katere gorko pomladansko solnce izvablja prve iz zemlje, gledajo tako pohlevno iz sočnega zelenja, katero jih krog iu krog obdaja, ko da bi se sramovala svojega zgodnega razvoja, človek pa veselega srca zahaja v prosto, Širno, oživljajočo se naravo, da se naužije po jednoličnem zimskem življenji onih raznoterosti, katere se v njej spomladi tako rekoč razvijajo pred očmi. In nade, vesele nade polnijo mu srce; nade, katere povzdiguje zavest, da je vse, kar blagodejno pomladansko solnce čara iz zemlje, namenjeno njemu — zemlje gospodarju. V tem času praznuje krščanska cerkev najlepši, najuzvišenejši svoj praznik — velikonoč — v spo* min ustajenju Zveljčarjevemu iz groba. Vsi pravo-verniki vesele se tega praznika; vsakemu krščanu polni on srce z neko neizrekljivo milobo, z nekimi nepopisljivimi čutili. Naši ruski bratje poljubljajo se o slavnostnej velikonočnej službi božjej o veselem vzkliku „Hristos voskres 1" (Krist je usta! iz groba) in veliko nedeljo, srečavajoči se na ulicah, pozdravljajo se samo s prelepim pozdravom „Hristos voskres!" na kar se odgovarja „Vo istinu voskres — (res je ustal). In pri nas ni lepše, za pravoverno občino uzvišenejše službe božje, ko je veliko soboto popoludne ali veliko nedeljo zjutraj ustajenje Kristovo. Cerkev pa tudi ni zastonj izbrala krasnega pomladnega časa za praznovanje ustajenja Odreše-nikovega. Kakor se narava probuja spomladi k novemu življenju, tako je tudi ustajenje Kristovo dokaz novega življenja, katero je on s svojim brezmejnim trpljenjem, s svojo ljubeznipolno požrtvovalnostjo, pridobil v sponah izvirnega greha jece-čemu človefitvu. Pač bodo o velikonočnih praznikih izginile iz src vse politične strasti ter se umaknile uzviSe-nejSim čutilom, umaknile rodbinskej sreči; — ali čutečemu rodoljubu tudi tedaj ne bode mogoče popolnoma oprostiti se skrbi za svoj trpeči ljubljeni narod. Tedaj pa mu bodo nehote prišle v apomin prelepe iz dna pesnikovega srca izvirajoče besede: „Tvoj je ustajenja dan!* Da, tudi naroda našega je ustajenja dan! Tudi on se je po hudih mukah, katere je moral prestati v teku časa, ulegel — vsaj sovražniki njegovi so tauo upali — k večnemu počitku. Veliko skalo — skalo tujega gospodstva — zavalili so mu pred grob, da bi vsaj nikdar več ne našel izhodišča iz njega. Ali nadzemeljska moč probudila ga je zopet k novemu življenju, nadzemeljska moč odvalila je kamen od njegovega groba in oni, ki so ga za večno mrtvega računili, spogledovali so se zavzeto, ko je zopet mej nje stopil v novem ve-ličji, v novej slavi, v novem sijaji svojih zmožnostij. In od tedaj narod naš kljub u vsej zlobi usode, kljubu vsemu farizejstvu protivnikov, vrlo in krepko koraka po poti napredka in omike; od tedaj o vsakej priliki dokazuje svetu, da je sposoben in vreden življenja in da se ne bode dal več položiti v grob, temveč da hoče deležen postati vseh svetskih pridobitev. V tjlovanstvu, v onem neiz-crpljivem viru moči in slave, pa si bode zajemal pogojev za daljši slavni obstoj. In zato, ko bodemo praznovali prelepe velikonočne praznike, moremo poleg veselega vzklika »Hristos voskres I4* tudi ponosno izreči „Naš je ustajenja dan!" In to je v predvečer praznikov nad pozdrav vsem pravim rodoljubom. —*>. Iz UiiNJje [Izv. dop.] Poslednji Čas prišla je v modo mistifikacija časnikov. Kakor čitam v „Journal de St. Petersbourg", dobil je časnik „Gaulois" telegram iz Gorice, v katerem grofiuja Puppi govori o političnih nazorih ranjke grofinje Chambord; Čez nekaj dni pa jo dobil „Gaulois" drug telegram iz Goriee, kjer grofinja Puppi oprovrgava, da je bil telegram ki je napravil toliko šuma in treska, od nje. Da bi „Gauloisu nekoliko odškodoval svoje čitatelje, umestil je telegram iz Berolina pod zaglavjem „Ruski cir-kular•', kjer se govori, kake instrukcije je dala ruska vlada svojim poslanikom pri inostranih vladah na slučaj, ako knez Battenberški ne vsprejme bolgar-sko-turškega dogovora, ki ga je podpisala Evropa. Oficijozni list trdi, da je ta cirkular ravno tako ori- ginalen, kakor telegram grofinje Puppi, samo ta razlika je, da je v prvem slučaji mistifikovan bil časopis, v drugem pa — „Gaulois" sam inistifikuje svoje čitatelje. Ravno tako je izmišljen senzačni telegram v „Indep. Belge" iz Peterburga od 6. aprila, kjer se govori o revolucijskih pojavih, o zaporih itd. v Pe-terburgu. V Rusiji o tem živa duša nič ne ve. Naj mimogrede povem slučaj, ki se je zgodil kmalu po smrti' jAksakova z izdateljem „Russkega Kurjera", g. Laninim v Moskvi. G. Lanin je moskovski kiflbec in izdeluje v izobilji „rus.skoje šam-ponskoje", posebno znamenite pa so njegove umetne mineralne vode. Njega list čita izvestna vrsta ljudij, kakor n. pr. Dunajski „Extrablatt", značenja pa nema nobenega, ker njega izdatelj, ki ob jed nem piše tudi članke za svoj list, povsodi projavlja, da njega specijalnost so vendarle — mineralne vode. Po smrti Aksakova napisal je neki Fet pismo g. Leninu, češ, ker ste Vi v Vašem listu po smrti Aksakova dokazali, da ga le Vi umete prav ceniti itd., naj Vam izročim stihe, ki jih je Aksakov v dan pred svojo smrtjo napisal „ex promptu". G. Lanin bi bil lehko videl, da je pohvala njega — nasmeška, stihi pa da so strašen brezmisel; pa natisnil je to pismo na prvem mestu, češ, poglejte, kdo sem. No hudobni ljudje so kmalu našli, da so stilu Aksakova — akrostih, kajti ako se čitaj o prve črke, se dobo: „Lanin durak". G. Fet, pa, ki je znan pesnik, objavil je na drugi dan v listih, da on ni nikdar pisal tegu pisma in da Aksakova pred smrtjo celo videl ni. Se ve da, vsi časniki so se smijali nad »Ruskim Kurjerom", katerega je mistifikoval tako tako umno bržkone kak vesel student. »Moskovskija Vjedomosti", oncijozen list — vi se temu ne Čudite — že uekaj časa sem ne hvalijo ruske diplomatije. Nazivljejo rusko diploinatijo meždunarodnaja dama, „kotoraja koketničujet s mež-dunarodnimi muščinami", t. j. želi dopasti in prav stvoriti vsem, češ da misli veliko bolj o „evropej-skem koncertu", uego o koristi Rusije V poslednjej številki govori še veliko bolj odločno iu primerja postopanje Anglije s postopanjem ruske diplomatije. Ko bi Anglija bila na našem mestu, govori organ g. Katkova, predstavitelja sedanje sisteme, ravnala bi tako, kakor je v Birmaniji; jej bi niti v glavo ne prišlo misliti o volji Evrope in obračati se k LISTEK. Selski župnik. (Roman. Spisal Lud o vik Halevv; poslovenil Vinko.) Četrto poglavje. (Dalje.) Tako je naletel na Claude-a Rigala, starega podčastnika, ki je pri Sebastopolu izgubil roko. Njegovi lasje so bili zdaj že čisto beli. Čas hiti in vojaki krimske vojske bodo kmalu starci. „Čujte," dejal je župnik, „tu imate dvajset frankov." „Dvajset frankov? Čemu neki? Jaz jih ne rabim, saj imam svojo penzijo." „Penzijo!... Sedemsto frankov! No," pravi župnik, „pa Bi smodk kupite zanje, a dobro si zapomnite, denar je prišel iz Amerike ..." In zopet je pričel svojo malo povest v novih lastnikih Longuevalskih. Ustopil je pri nekej vrlej ženi, katerej je bil pretekli mesec sin odšel v Tnnia.CTB^ „Kako se kaj godi Vašemu sinu?" „Ne ravno slabo, včeraj sem dobila pismo od njega. Dobro se počuti ter se čez nobeno reč ne pritoži; samo tabaka revež nema. Jeden mesec že hranim zanj. Mislim, da mu bodem kmalu mogla poslati deset frankov. „Trideset mu jih boste poslali. . . Ndte.B „Dvajset frankov, gospod župnik! Dvajset frankov mi daste V „Da, le vzemite." »Za mojega sina?" „Za Vašega sina... A pazite, vedeti morate tudi, odkod je ta denar prišel. Tudi sinu morate povedati, ko mu boste pisali." In dvajseti pot je župnik pričel slaviti gospo Scottovo in miss Percivalovo. Ob šestih zvečer prišel je domov, ves onemogel od utrujenosti, a veselega srca. „Vse sem razdelil," vzklikne zagledavši Pavlino, vse je razdeljeno, Pavlina, vse!u Jedel je in potem je šel še večernice opravljat. A ko je stopil pred oltar, je harmonij molčal. Miss Percivalove ni bilo več tu. Mala organistka od včeraj bila je ta Čas v precejšnjej zadregi. Na divanih v njenej toaletnoj sobi ležali sta dve opravi, bela in modra. Betina se je povpraševala, katero oblačilo bi nocoj oblekla za opero. Obe sta se jej zdeli zelo lepi, a za nobeno se ni mogla odločiti. A vender je morala izvoliti, kajti obleči je mogla samo jedno. Po dolgem omahovanji odloči se za belo obleko. O polu desetih šli sta sestri gor po velikih stolbah v operi. Ko sta vstopili v svojo ložo, se je zastor ravno dvigal za drugo premeno druzega dejanja „Atile, baletnega prizora in marša." Dva mlada človeka, Roger pl. Puvmartin in Ludovik pl. Martillet, sedela sta v prvej vrsti jedne proscenij8kih lož parketovih. Ker dame od baleta še neso nastopile, imela sta ta dva gospoda Še dovolj časa, ozirati se po dvorani. Pojav miss Percivalove napravil je na oba jako živ utis. „Ah, mala zlatarka je tukaj," pravi Puvmartin. In oba naravnata svoja stekla v Betino. „Mala zlatarka je nocoj prekrasna," meni Martillet. „Le glej, ta črta v tilniku . . . začetek rok . . . Mlada deklica je še, a vender-le že žena,;,' njej ter pisati in podpisovati z njo vkup — proto- J kole. Ona bi ]>oaiaknila svojo eskadro bliže k Dar-danelam in terjala bi odločno od Turčije, naj pošlje svojo vojsko v lvumelijo in privede to turško provincijo „in statum quo ante". Ko bi Rusija tako storila, bi Battenberga že zdavnej ne bilo ne samo v Rumeliji, no celo ne v Bolgariji. Ko bi se An?-'I i glija bala storiti to na svoj strah, poiskala bi si za- j veznico, s katero bi imela obči interes. Tako, češ, j delajo vsi, samo mi, Rusi, se ^brigamo o „evropej-skem koncertu". Ako Rusija noče storiti tako, izbere si lahko drug pot: naj napravi protest proti rešenju držav. To bi naredilo več straha, nego mešetarstvo, katerim se 8ankcijonuje delo razpora, sieparstva in izdaje. Rusija naj reče, da želi zjedinjenja, no ne v osobi princa Battenberga, ki je človek, ka- j teremu se ne more zaupati. Brez Rusije bilo bi nemogoče narušiti Berolinski dogovor. Kaj je treba, piše daljše g. Katko v, udeleževati se Rusiji morske demonstracije proti Grški, katera ni še nikomur nič hudega storila in nika-kega dogovora ne narušila, dočim je knez Batten-berg šel v Rumelijo, razžgal tam revolucijo, zaprl general-gubernatora in se zdaj Že pol leta protivi vsem rešenjem in terjanjem držav. In države, na-mestu da bi mu pokazale pot domov, puste ga tam kot gospodarja v svojem domu in premišljajo, kako bi temu dale lepše lice. V jednej številki Vašega lista čital sem, da je ruska vlada uznala, da je sto tisoč rubljev, ki jih je poslala v Srbijo, ko je bila tam vojna, nekam zginulo in da je ruska vlada zahtevala od poslanca Save Gruića objasnenja. Dovolite popraviti nekoliko to Vaše izvestje. Reč je taka. Ne vlada, nego „krasni krest" poslal je v Srbijo, kakor tudi v Bolgarijo, sto tisoč. Da so oni v Srbiji deli se Bog ve kam, o tem je pisal v „Novoje Vrjeraja" iz Srbije „russkij strannik," pa že tretji dan je Sava Gruić odgovoril na njegov dopis, da si je to vest izmislil „russkij strannik," in da v poročilu o upotrebljenji teh tisoč ni pokazano samo, kam je šel vsak rubelj, no celo — vsaka kopejka. O novem srbskem ministerstvu piSejo v Novoje Vrjemja1' kakor se mi zdi iz zanesljivega vira, da ono obstoji iz osob, ki iščejo karijere in ki imajo malo — vesti, Horvatović rodom Hrvat in katolik, bivši avstrijski častnik, je baje obetal kraljičku Milanu, da se more jamčiti, da bo armija v slučaji revolucije na strani — Milana. Mijatovič pa da je zaklet sovražnik Rusije in je pisal v angleške liste, ko je bil poslanec v Londonu, gnusne paskvile o Rusiji in govoril v Rusiji sovražnem duhu vselej in povsod, kjer je le mogel; Mijatovič je dober prijatelj z lordom Salisburvjem in je ž njim vkup naredil načrt, kako rešiti orijentalno vprašanje. V „ostzejskih provincijali", kjer je ostalo še mnogo tako, kakor je bilo v ruskej Rusiji pred 25 leti, zdaj vlada uvaja reforme. Tako se uničuje na pr. „dvorjanska policija", to je policija, ki je bila v Rusiji za krepostnega prava! Kdo je torej v »kulturi" dalje, neomikana in divja Rusija „ali das gebildete Deutschthum", kjer se še le zdaj more delati to, kar se je v Rusiji storilo pred 25 leti. O gospodstvu „baronov" in „fonov" v nemških provinci jah, o njih fevdalizmu in drugih srednje večnih -------.— -t- '..... 1.1 Da, prekrasna je . . . razen tega pa še prav dobro stoji." „ Petnajst milijonov ima ona sama, in sreberni ruduik še vedno ni izčrpan." „Berulle mi je pravil o petindvajsetih milijonih ... On je jako dobro poučen v amerikanskih odnošajih." „Petindvajset milijonov? Lepa dota za Roma nellija." „Kaj za Romanellija?" „Pravijo, da jo bo vzel, poroka je neki že določena.*4 „Mogoče, a z Montessanom, ne z Romanel-lijem . . . Na, naposled se vender prične balet!" Oba obmolkneta. Balet v „AYdi" traja samo pet minut in oba sta bila prišla samo zbog teh pet minut. To se je moralo uživati spoštljivo in zbrano. Večina stalnih gostov v operi ima namreč navado klepetati kakor srake, ko bi morali molčati in poslušati, kadar bi pa mej gledanjem lahko mirno govorili, pa pobožno molče. Trobente „AYdine" so zadnjič zatrobile na čast Rhadami. Pred velikimi sfingami, pod zelenim listjem palm prikazale so se sijajne postave plesalk ter napolnile oder. vzgledih na — kmeta bi se dala pisati cela knjiga, i Občno mnenje, rečem h koncu, je tukaj tako, 1 da se bode vojni težko izogniti. Niti jednega ruskega •! častnika, niti jednega ruskega človeka ni, ki bi ne < gledal z razžaljenim in srditim očesom na to, kar dela princ Batt&nberg v deželi, kjer leži toliko ruskih vojakov, v deželi, ki je skozi in skozi promočena rusko krvjo in ruskim potom in iz ka tere hoče obskurni pruski častniček narediti nemško angleško Battenbergijo. Rusija trpi, trpi dolgo, no gorje nje vragom, kadar na prvi migljaj samo-državnega carja ruski vojak prime za orožje in pojde razstreljavat in razsekavat mrežo, ki jo Evropa zapleta okolu Rusije, okolu Slavjanstva. Da blizu vlade stoječa „Moskovskija Vjed." zahtevajo odločnega koraka, to je najboljši — signum temporis. Ravno tako ni brez pomena, da Bismarckova „Nordd. Allg. Zeitung" dolži Rusijo, da zateguje stvar; ravno ta list poroča, da ruski poslanik v Carigradu, g. Nelidov, posebno energično zahteva od Turčije plačilo dolžne vojne odškodnine ravno zdaj, ko Turčija nema niti groša v žepu, da bi preskrbela vojsko in ko za dve leti naprej pobira davke. Bismarckov organ misli, da Rusija hoče prisiliti Turčijo, da bi jo poprosila, naj zasede Bolgarijo. »Poživimo — uvidimo!" Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 24. aprila. Poslednja leta so se nekateri Nemci začeli bolj seznanjati s slovanskimi slovstvi. V raznih naučnih slovnikih čitamo vsaj kratke črtice o raznih slovanskih pisateljih, Reclamova „Universal-bibliothek" je pa objavila več prevodov ruskih, poljskih in Čeških romanov in povestij. Da to našim Slovanožrtcem ni po volji, si lahko mislimo, kajti radi bi, da bi ves nemški narod mislil, da Slovani nemajo nikake svoje lastne literature in da sploh neso sposobni za kulturni razvoj. Ko se svet seznani s slovanskimi slovstvenimi umotvori, spoznal bode, da v Avstriji nemajo Nemci prav nikake pravice šopiriti se in gospodariti nad slovanskimi narodi, ker jih v kulturnem oziru ne presezajo. Saj je obče znano, da nemški živelj v Avstriji je kaj malo pripomogel k nemškej literarnoj slavi. Zato si prav lahko tolmačimo, zakaj „Deutsche Zeitung" tako graja nek naučni slovnik, da toliko piše o če-skej literaturi, neko nemško antropologiško društvo, da se preveč bavi s Čehi — in Reci ama „Universalbibliotek." Ta list bi rad, da bi nemški naučni slpvniki objavljali životopise pisateljev celega sveta, samo o slovanskih naj bi pa molčali, Reclamova „Universalbibliothek naj bi pa prinašala prevode iz vseh jezikov, samo iz slovanskih ne. Nadejamo se, da „Deutsche Zeitung" ne bode do segla, kar želi, da bi vse nemški literati začeli prezirati vse, kar je slovanskega. Kakor nek Dunajski list javlja, izvršile se bodo S 1. junijem razne premembe v avstro-ogerskej diplomatiškej službi. Grof Karolvji pojde v pokoj, namesto njega pride za veleposlanika v London baron Galice, ki je sedaj v Carigradu. Baron Maver, poslanik v Bukureštu, pride za veleposlanika v Carigrad, grof Khevenhttller bode pa prestavljen v Bukurešt V Belgrad pride baron Kozjek, ki je sedaj poslanik v Teheranu. Vitanje države. Mej srbskimi radikalci nastal je razpor, ki bode vladi in naprednjakom mnogo koristil pri volitvah. Veliko število radikalnih vodij je proti „Gospa Scotova je sledila baletu s pazljivim veseljem. Beti na pa je najedenkrat postala zamišljena, ugledavši v nasprotnej loži velikega, |črnola-sega mladega moža. Dejala je sama pri sebi. „Kaj naj storim? Ali naj vzamem brdkega, velikega moža, ki iz lože tam na onej strani z opernim kukalom gleda sem k meni? . .. Vem, da le po meni gleda in mej aktom bode prišel k meni in samo reči mi je treba: ,Tu imate mojo roko, postati hočem Vaša žena!' — in vsega bi bilo konec. Kneginja bi postala! Kneginja Romanelli! Kne-ginja Betina ! Betina Romanelli! To bi bilo krasno in kako dobro se sliši: „Gospa kneginja, prirejeno je' . . . ,Ali boste, gospa kneginja, jutri zjutraj kam jezdili?' ... Ali bi me to kaj veselilo, kneginja biti? ... Da in ne . . . Mej vsemi mladiči, ki v Parizu jedno leto sem dirjajo za mojimi novci, je knez i Romanelli še najboljši ... Pa se moram v istini kmalu odločiti, se bom li omožila ali ne . . . Mislim, da me ljubi ? . . . Da, ali pa tudi jaz njega i ljubim ? . . . Ne, ne verjamem ... a vendar bi tako rada ljubila, tako rada!" . . . i Prav tisti hip, ko so te misli Betini preleta- vale Betini mično glavico, sedel je Ivan sam v spojenju liberalne in radikalne stranke v jedno stranko. Že pri dotičnih pogajanjih v Belerngradu, so se Pera,/fodorov\ćx Svetomir Nikolajevič in Raza Milosevie izrekli odločno proti združenju z liberalci Z dežele je prišlo več protestov proti združenju od raznih radikalnih odborov. Vsled tega je Pera To-dorovič izjavil v imenu jednega dela radikalcev, da z ozirom na sklepe shoda v Niši, radikalna stranka ne bode podpirala nobene druge stranke, da ne more pritrditi. t k spojenju z liberalci. Oni radikalci, ki so sklenili zvezo z liberalci, začeli so izdajati svoj list „Odjek". Njih vodje so Tavsanovič, Paja Mili ajlovič in Proti č. Organ ostalih radikalcev bode pa „Samoupravaa. — Kasačijsko sodišče je razsodbo prve instance sodišča v Gornem ftfilanovci, katero je bilo oprostilo vse, kateri so bili zatoženi, da so poslanca Veljko Jakovljeviča zavratno umorili, in odločilo, da se začne nova preiskava, katero bode pa vodilo sodišče v Valjevem. Vsled tega pobegnilo je več radikalcev, mej njimi pop Milan Djurić, katere so dolži li tega umora. Dj urica so turška oblastva prijela in zaprla v Sjenici. Kakor je znano, ima ta umor političen značaj. Umor« jeni Veljko Jakovljević bil je vladni pristaš in se je odlikoval z vohunstvom in klečeplastvom. Mej makedonskim prebivalstvom prikazuje se neko gibanje. Vsaj tako bi se dalo sklepati, ker poročila iz Sofije zagotavljajo, da bolgarska vlada in v Bolgariji naseljeni Makedonci ne bodo krivi, ako navstane ustaja, ampak ruski agitatorji. Iz tega je jasno, da bolgarski vladni krogi vidijo nevarnost v Makedoniji in bi že naprej radi odgovornost za kak prevrat zvrnili na Rusijo, da bi jim Evropa kaj ne očitala. Da bi knez Aleksander ustajo v Makedoniji skušal porabiti v svoj prid, je gotovo. To pa misli, da mu bode ložje, ako bode Evropa mislila, da je to rusko delo ter bode kneza podpirala, da tako spodbija ruski upliv na Balkanu. Orsko vprašanje približuje se svoje j rešitvi, naj bode že rešitev mirna aH pa krvava. V Liva-diji bode se ruski car posvetoval, kaj naj stori Rusija nasproti Grškej. Sicer d os daj še za gotovo ne vemo, kako Rusija sodi o grškem vprašanji, najbrž bode pa podpirala druge vlasti, da Grško prisilijo k demobilizovanju. Novejša poročila zatrjujejo, da so vse vlasti jedine, da se Grškej pošlje ultimatum. Samo o tem se ne morejo sporazumeti, .kaj potem storiti, ako bi Grki zopet ne slušali sveta vplevla-stU. Anglija priporoča, da bi takoj odpoklicale vse velevlasti svoje zastopnike iz Aten in brodovje blo-kavalo grška obrežja, Francija in Rusija pa imata proti temu nekatere pomisleke. Poveljnik turških čet na grškej meji, Eyub paša, dobil je ukaz, da mora biti pripravljen na vse slučaje. Turčija namerava namreč začeti boj z Grki, ako ne bodo hoteli demobilizovati. Velevlasti bodo pa najbrž mirno gledale boj. Povekšanja Grškej pa Turki drugače ne bodo dovolili, kakor ko bi to odločno zahtevale velevlasti. — Pri Trnovem je mej grškimi in turškimi predstražami že bilo streljanje s puškami, ki pa je brez pomena. Zadet ni bil noben. Tudi v Egiptu nabirajo za turško vojsko, ki je zbrana na grškej meji. Po deželi propovedu« jejo mohamedanski duhovniki, da je mohamedanska vera v nevarnosti in pravoverni prinašajo darove za ohranenje islama. Minister notranjih zadev poslal je okrožnico vsem guvernerjem, da naj nabirajo za turško vojsko. Centralni odbor, ki se je v ta namen osnoval v Kajiri, je sestavljen iz 11 ule-mov, 23 visokih uradnikov, 29 upokojenih dostojanstvenikov, 40 arabskih trgovcev in 3 lastnikov arabskih časopisov. Vladne egiptovske kroge k temu spodbuja turški komisar Mukhtar paša, ki je tudi prvi sprožil to misel. > Poslednji čas so v Albaniji mnogo osob zaprli. Generalni guverner je odstavil Skaderskega mutesarifa Russui Zia pašo in ga ukazal zapreti, Dalje v prilogi. ~W svojej del al niči pri pisal nej mizi pred debelo knjigo pod svetilnico, pokrito s senčnikom. Čital je zgodovino Turennesovih vojsk in pri tem si je tu pa tam kaj zapomnil. Naročeno mu je bilo, naj pouči malo v tem nižje častnike in iz previdnosti se je že nocoj pripravljal za jutrajšnje poučevanje. A sredi teh notic, NGrdlingen 1695, MUhl-hausen in Diirkkeim 1674 in 1675 je najedenkrat ugledal narisano podobo . . . Ivan ni slabo risal. Kakor sama od sebe, nastala je ženska podoba pod njegovim peresom. Kaj ima opraviti ta mična gospa tukaj, sredi zmag Turennesovih? In katera je to? Gospa Scottova ali gospodična Percivalova? . . . Kdo bi tb vedel? . . . Saj sta si tudi tako podobni! ... In pridno ter marljivo se je Ivan zopet vrnil k svojej zgodovini Turennesovih vojBk? In baš tisti čas klečal je abbe* Konstantin j pred svojim ležiščem in iz vse svoje duše prosil je iz neba blagoslova na ženski, ki sta mu bili napravili tako lep in tako srečen dan. Molil je k f Bogu, naj bi bila gospa Scottova srečna v svojih otrocih in da bi gospodičina Percivalova našla soproga po svojih mislih. (Dalje prih.) Vrilofc* ^Slovanskemu Narodu" št. 93. 24. april« 1HK6. ker je nekda zapravil mnogo denarja. Morda je pa temu kak drug bolj političen uzrok. Saj je znano, da po Albaniji vedno nekako VTe. JFrttiicoNki pomorski minister podpisal je dekret, s katerim se imenuje Brazza generalnim guvernerjem francoskih ozemelj ob Kongu. Dr. Bal-ley bode pa najbrž njegov namestnik. — Minister | vnanjih zadev Frevcinet konstatoval ie v minister-skeni sovetu, da se Grška še ni udala in da se bode Francija udeležila kelektivnih korakov velevlasti j proti Grškej. Štrajkujoči delavci v Chatieroi-skej dolini so sklenili, da prej ne začno dela, da se jim poviša plača. FoBlali so peticijo belgijske] zbornici, v katerej prosijo ta nujno pomoč. V tem se štrajk zopet širi. Vsi kovači okrog LUtticha so ustavili delo. Tovarnarji se pripravljajo ne Bamobran. Oborožili so vse svoje uradnike s puškami. Delavci v tovarnah v Grammontu tudi nečejo delati, ako se ne zboljša zaslužek. Drugo branje irske predloge v angleškem parlamentu bode še le koncem maja. Razprava o tej stvari bode v odseku in v zbornici jako živahna. Irci, radikalci, zmerni liberalci in konservativci bodo nas ve to vali razne eprei^embe in doatavke. Razmero v Birmi za Angleže neso najboljše. 15..t j, so na več krajih gažgale glavno mesto Maridelav roparske četev katere je poslal najmogočnejši pfeštolni pretendent, princ Myinzamg. Roparji so jflft, terfimit.p.i VV$$»fr M»ni1b-,JP. naznanjali, a angleška,olifostvu. vender neso ničesar storila, da bi |4> prej^ćll'a, ftojlarjl- so že- zjutraj ob £ uri na dveh krajin ž^Sgjttj; nifst'o.^: Požar se je hitro širil in iMPmitBft^-8*/) $'■JP\-.Šf&l^b*kp$W% Angleškim vojakooi se je poarefeilu .pogaBiti ogenj. Komaj so se pa vrnili vojaki v-vojašnice-, že je" mesto na dveh drugih krajih gorelo. Roparji so bili prišli na konjih in hitro zažigali hišo za hišo. Vojaščina in policija jili jo preganjala in štiri ujela. Tudi v severnoameriških Zjedinjenih državah so bode začelo zakonodajstvo baviti z delavskim vprašanjem. Vedno množeči se štrajki silijo k temu Predsednik Cleveland je že naročil kongresu, da naj se bavi s tem vprašanjem. Predsednik poudarja, da zakonodajstvo o tem mora biti mirno, dobro preudarjeno in nepristransko. Sedanje razmerje mej delom in kapitalom ni povoljno. Delavci so le zategadelj nezadovoljni, ker tovarnarji od njih preveč zahtevajo. To je tudi bilo uzrok raznim izredom. Predsednik bi bil zato, tla bi se imenovala delavska komisija iz vladnih uradnikov, ki bi posredovala mej delavci in delodajatelji. Dopisi. Is Ptuja 23. aprila. [Izv. dop.] Ste li že slišali basen o žabi in volu ? Žaba je hotela tnko velika postati kakor vol; napihovala se je, po*.*pra-ševaje vedno svoje tovarišice, je li že tako velika itd. Ali ono o malem dečku, ki bi bil rad tolik gospod, kakor so njegov oče. Obleče torej očetovo suknjo, dene njihov velik klobuk na glavo, poprime očetovo palico ter ide na ulico domišljevaje si, kako velik gospod da je že. Nehote mi vedno na misel prihajata te dve basni, kakor hitro se mestni očetje zbero, da bi se o mestnem blagru posvetovali. Kako se to šopiri in napihuje, da bi ljudje mislili, Ptuj je velikansko mesto. Ne jemljoč v po-fitev, da ni Ptuj veči kakor katera velika vas, kjer ni nobene druge umetnosti doma, nego ta, kako se Haložani odirajo, izprijajo in na nič spravljajo in pa ta, kako se mrzlim potom napravlja žganjica, sklepajo mestni očetje o zadevah, ne koristnih mestnemu blagru, t- ne, o takih ne — ampak o takih, ki naj bi bile ljudem, ki neso o naših razmerah poučeni, pesek v oči. Vsako večje mesto ima svojo klavnico. Kupijo za drag denar hišo in velik prostor, kjer bi naj stala klavnica. (Žaba v basni se napihuje.) A modrijani so se malo preračunih. Mesarji protestujejo proti temu in prodero s svojim protestom. Hiša s prostorom za klavnico ostane mestu, katero nema sedaj nobenega dobička od nje, kakor da živinski zdravnik v njej stanuje. (Žabi v basni se že slabo godi.) Vsako veče mesto ima tudi svoj „Quaiu. Imeti ga mora tudi Ptuj. No, proti temu se že ne da veliko govoriti. A predno se na delo gre, treba vendar dobro preudariti, kakšna bruua se v vodo zabijajo, da jih ne bo treba potem iz vode vlačiti, ker so prekratki. (Žabi v basni se začne koža parati.) Vsako veče mesto ima tudi svojo samoupravo. Kakor mali deček v basni, tako mislijo tudi naši mestni očetje, če oblečejo suknjo-samoupravo, potem so že na konji, ni jim para več mej vsemi mesti. Sklenejo torej, mesto Ptuj mora imeti svojo samoupravo, pa ne premislijo, je li mogoče tako malemu mestecu tolika bremena nositi, ki so zvezana s samoupravo. Pa kaj je mestnim očetom za to, je li to v blagor mestu ali ne! Šopirimo in napihujmo se tako dolgo, da smo veliko mesto. (Meni se dozdeva, da smo skoro pri konci basni „žaba in vol".) Pri zadnjem sklepu radi samouprave uplivali so še tudi drugi uzroki. Malo neprijetno je, svoje račune komu dati pregledavati, posebno če je okr. zastop v narodnih rokah, kakor je to pred tremi leti bilo. Okrajni zastop je imel v tisti dobi jako vestnega in veščega pregledovalca računov, ki je matematično dokazal, da pobira Ptujsko mesto prevelike doklade. Vzdigne se znani „—itsch" proti njemu in mu očita, da on tega ne razume. Naš veščak pa ustane, sveta jeza ga obide in mu pravi: „Če pravite Vi, da jaz kot profesor matematike tega ne razumem, je ravno tako razžaljivo, kakor Če bi rekel jaz, da Vi ko doktor prava ne veste, da je sodomitski greh hudodelstvo." Take stvari so vsakako sitne in rado bi se torej mesto neodvisno napravilo od okrajnega zastopa. Še drugo je, kar mestne očake jako boli. Pri nastavljenji narodnih učiteljev mora deželni šolski svet izbrati učitelja izmej trojice, katero predlaga okrajni šolski svet. Dozdaj je okrajni šolski svet Ptujski v narodnih rokah, in ta svet je vedno na to gledal, da so bili kot učitelji nastavljeni tako možje, ki so svoje učiteljske izpite dobro napravili in ki so kot učitelji na dobrem glasu; gledal je pa tudi na*to, da so dotični učitelji znali slovensko in nemško. To se ve, da je velik greh, če je na Ptujski šoli nastavljen učitelj, ki zna slovenski. To mora zdaj drugače postati. Pa kako? Zagotovljeno ni, da dobijo sovražniki Slovencev okrajni zastop tudi pri prihodnji volitvi v svoje kremplje in po tem ostane tudi okrajni Šolski svet naroden, ki bode tudi zannprej gledal na to, da se nastavijo povsodi značajni učitelji. Da bi v tem slučaji vendar meščani dobili v mestno šolo učitelje izdajice, ki bi že otrokom, katerih je v mestni šoli več kot polovica slovenskih, ucepljavali sovraštvo do vsega slovenskega, za to hočejo imeti svojo samoupravo. Potem so neodvisni od okrajnega šolskega sveta, potem so Ptujski modrijani popolnem gospodi svojim učiteljem in potem pa bodo še za to skrbeli, da bodo vsi učitelji Škilili na Prusko. Tako vsaj hočejo Ptujski kolovodje — krščeni Židov je, Urger-mani s končnico „— itsch", neki državni uradniki in nekoliko drugih več aH manj slavnih mož, mej katere bi tudi štel ravnatelja tukajšnje deželne gimnazije. Velika večina prebivalcev pa o samoupravi ničesar vedeti neee, ker dobro sprevidi, da, kar pristuje velikim mestom, to ne pristuje malemu mestecu Ptuju. Ko se je dne 20. aprila vršilo glasovanje, kdo izmej Ptujčanov je za samoupravo, kdo ne, jih je osobno jako malo za to glasovalo. Slovenci so svoje glasove proti oddali ter tudi pismen protest predložili, v katerem so uzroke svojega glasovanja navedli. Ker se pa glasovi tistih, ki neso glasovali, Štejejo, kakor da bi bili glasovali za samoupravo, potem seveda bodo veliko večino za to dobili. Mi pa pričakujemo, da bodo odločilni krogi norosti naših Velikonemcov prekrižali. V prihodnjem pismu hočemo Vam jednega teh naslikati, da po njem sodite, kakšni so oni drugi. Iz Vel. La&kega okraja 20. aprila. (Pogreb učitelja g. Vozlačka iz Vel. Lašč na Studenci.) — „0 človek, ako te usoda v Studenec pripelje, ne pozabi si ogledati velikanskih naporov našega gospoda v vseh strokah človeške umetnosti. — Tako nekako je pisal pred par meseci velecenjen: „Slov. Narod." v dopisu z Iga. — Nekoliko iz radovednosti, deloma pa zato, ker se mi je prilika nudila, skazati zadnjo čast umrlemu prijatelju učitelju g. L. Vozlačku, kateri je dne 17. aprila na Studenci za sušico umrl, napotim se .na sloveči kraj, o katerem sem zadnje dni veliko zanimivega slišal, a ga še nikdar videl. — Po pravici povem, da sem bil kar nepovoljno prenesečen na konglomeratu neredno postavljenih bivališč, s slamo kritih, na grdih, blatnih in umazanih ulicah in na mnogo druzem. — A prav nevoljen sem bil, ko slišim mej sprevodom milega mi prijatelja k zadnjemu počitku, namesto tužno-ganljivega „Mise-rere", neki fantovski, profani napev. Nekdo je Še celo „čez pel" kakor gorenjski fantje pri svojih „jodlarjih". A vrhunec umetnosti slišal si še-le prišedši v cerkev. To Vam so ubrane orgle, a še bolj cerkvena glasba! Smelo trdim, da je to vredno slišati, a preveč živih čutnic človek ne sme imeti, sicer bi se mu utegnilo kaj primeriti. — Sleharni kmečki godec na svoje harmonike bolje naredi, nego se tu sliši. Ako je že sloveči Seb. Bach storil dolg pot, da je slišal slavnega orglarja Buxtehude, menim, da se ne bode nihče pokesal, ako se potrudi na Studenec. — In ono zoperno, vrščeče in mijavka-joče petje, kakor bi se kdo nalašč na koru pačil! To je pa vendar preveč, da se takim načinom svetišče profanuje, in to še tako blizu Ljubljane ! Ubogo, pomilovanja vredno ljudstvo, ki ae neprestano takim načinom trpinči. Ko je njega dni ruski umetnik Vereščagin svoje slike na Dunaji razstavil, koliko je bilo hrupa in vrišča zaradi jedne slike ! Tukaj se pa tako pohujšanje godi, in k vsemu je vse mirno in tiho. Res Čudna konsekvruea in logika se nekje nahaja! Po mojem prepričanji bi se moralo tako orglanje in petje iz cerkvenega in este-tičnega ozira zabraniti. Vprašam, kaj Vara pomaga Vaš glasbeni organ? Kaj Vaše Cecilijino društvo in njega pokrovitelj, ako se pa še vedno take reči gode? — Primanjkuje mi dovolj grajalnili besed, da bi tako početje dostojno osvetil, a ker je bilo navzočnih tudi dvoje veščakov glasbenikov, prepuščam njima nehvaležni posel. Dostavljam le besede, katere je izustil navzočni g. veščak, „da zasluži tak človek, da se postavi pred porotnike, ki takim nezaslišanim načinom cerkev profanuja." Kdor bi ne mogel veneti mojim vrsticam, naj se o istinitosti istih na lici mesta osobno sam prepriča. A zagotavljam že vsakemu naprej, da bode imel jedenkrat za vselej zadosti take cerkvene glasbe, ter da bode zapustil indigniran svetišče, kakor sem ga jaz in z mano vred še marsikateri drugi! - č—. Domače stvari. — (Gospod Božidar Raič) še vedno na Dunaji bolan leži. Bratranec njegov gosp. prof. Anton RaiČ peljal se je bil na Dunaj, da bi ga spremljal pri povratku v domovino, a kakor se nam danes brzojavlja, se je bolezeu danes zopet pohuj-šala, da nikakor ne knže, da bi se bolnik prepeljal. Upajmo, da se v par dneh na bolje obrne. — (Gospod dr. vitez Miklošič) v letnem tečaji ne bo več predaval. — (Preširen na Dunajskem vseučilišči.) Privatni docent gosp. dr. Jan Leciejevv-s k i bode v tem letnem tečaji na Dunajskem vseučilišči čital jedno uro na teden, vsako soboto od 12—1 „o življenji in poezijah Frana P rešim a.u — (Sv. Jakoba cerkev) se bode na Velikonočni ponedeljek po litanijah zaprla. Sv. Rešnje telo preneslo se bode v sv. Fiorijana cerkev, kjer se bodo do 1. novembra vršila vsa cerkvena opravila. Sv. Jakoba cerkev ae bode namreč vsa obnovila in so v ta namen po vsej cerkvi postavljeni visoki odri. Delo vodi stavbeni mojster Fales-c h i n i. Omenili smo že, da bode g. Jurij Subic iz Pariza prišel slikat 5 podob iz življenja svetega Jakoba- — (Šišenska čitalnica) priredi — pri ugodnem vremenu — dne 9. maja prvo spomladansko veselico na Koslerjevem vrtu v korist poddruž-nice sv. Cirila in Metoda in pevske blagajne. Podrobni spored sledi. — (Poddružnica v Št. Jurji n. j. ž. družbe sv. Cirila in Metoda) se snuje, ter so se pravila že predložile v potrjenie. — (Vabilo gospodom družbenikom c. kr. kmetijske družbe kranjske v občni zbor) v Ljubljani 26. maja 1886. (Zbor je v dvorani mestne hiše in se prične ob 9. uri dopoludne.) — Program obravnavam: 1. Prvomestnik prične zborovanje. — 2. Poročilo o delovanji centralnega odbora. — 3. Predlog družbenega računa za leto 1885 in proračuna za leto 1887. (Račun in proračun dobijo gg. družbeniki še pravočasno doposlana, razpoložena sta pa v nadrobni razgled v pisarni kmetijske družbe.) — 4. Uravnanje družbenih slu-žeb in plač družbenim uradnikom ter služabnikom. — 5. Volitev predsednika namesto gospoda Karo la barona Wurzbacha, ki se je odpovedal predsedništvu. — 6. Volitev petih odbornikov v centralni odbor in sicer namesto po §. 22 družbenih pravil izstopivših gg. župnika Jeriča, cesarskega svetnika Murnik-a ter višjega davčnega nadzornika Robič-a in namesto umrlih gg. oskrbnika Brus-a ter veletrgovca Fr. Ks. Souvan-a. — 7. Poročila in predlogi centralnega odbora, mej temi tudi predlog o prenaredbi družbenih pravil. — 8. Poročila in predlogi poddružnic. — '.). Nasveti in prosti govori posameznih družbenikov. — Opomba. Podpisani odbor vabi gg. družabnike na da u občnega zbora popoludne ob 4. uri k ogledu novih nasadov na družbenem poskuševalnem vrtu. V Ljubljani, dne 18. aprila 1886. Gentrani odbor c. kr. kmetijske družbe Kranjske. Jo s. Fr. Se vn ik, Gustav Pire, podpredsednik. tajnik. — (Pri Tivolskem gradu) razširil se je park z novim oddelkom, v kateri so letos pod vodstvom mestnega komisarja Križaj a zasadili veliko raznih dreves in grmičev, katere sta darovala deželni gozdni nadzornik g. Goli in lekarničar g. Piccoli. Pota po gozdu, posebno „K razgledu" so popravljena in posuta, polomljeno drevje je odpravljeno in v mestno revno hišo oddano. Zasajenega je mnogo mladega drevja, da se po snegu poškodovani g>zd kmalu zaraste. Vse priznanje zasluži delovanje mestnega urada. — (Pet in dvajset letnic a. ) .Slovansko pevsko društvoJ na Dunaji praznovalo bode bodoče leto petindvajsetletnico svojega obstauka. Zato slav-nost delajo se že sedaj priprave, da bode dostojno proslavil se dan, kojega se je porodilo za Slovane na Dunaji najvažnejše društvo. — (Mazankovo slovo.) Slovansko pevBko društvo na Dunaji priredilo je zadnjo soboto v čast g. V. M a z a n k u češkemu skladatelju in rodoljubu, kateri v kratkem času odpotuje z Dunaja v svojo domovino, v slavo prav lepo slavnost, katere so se udeležili nekateri Hrvati in Srbi in precejšnjo število članov akad. društva „Slovenije". Pelo se je več Mozankovili zborov, g. dr. Lenoch slavil je v prekrasnem govoru izredne lastnosti slavljenčeve g. dr. Drozda omenjal je z navdušenimi besedami zaslug M a zanko v ih za slovansko pevsko društvo in tudi Slovenec g. Pukl pridružil se je govornikoma, izrazujoč, da Bog mnogo let ohrani sivolasega slovanskega rodoljuba, ki kot slovansk skladatelj zaslužuje časti ne samo od Čehov, temveč tudi drugih slovanskih narodnostij. Slovenci ustali so pri svoji mizi ter sla vijencu zapeli prav lepo „Kolikor kapljic, toliko let.tt Pelo se je več slovenskih pesnij, čeških zborov in naslednje prav navdušeno hrvatski „U boj". — (Ptujska čitalnica) ima na belo nedeljo, dne 2. maja svoj občni zbor s sledečim programom: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikove 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poroč'lo preglednikov računov. 5. Volitev novega odbora. 6. Nasveti. — („Pozor.") Slovensko katoliško politiško društvo „Pozor" v Ptuj i ima svoj občni zbor dne 6. maja t. 1. ob 3. uri popoludne v „Narodnem domu" v Ptuji po sledečem dnevnem redu: 1. Poročilo odborovo o društveuem delovanji v minolem letu; 2. Izvolitev odbora; 3. Pogovor o delovanji slov. poslancev v državnem zboru (zadnje zasedanje), 4. Pogovor: kaj ovira na polji šolstva izobraženje in odgojo slovenskega ljudstva? 5. Nasveti. Dru-štveniki in sploh narodnjaki naj blagovolijo se zborovanja mnogobrojno udeležiti, ker se bodo imenitni predmeti razpravljali. Odbor. — (Vabilo) k slavnostni veselici, katero priredi slov. Čitalnica v Prvačini o priliki izleta Tržaškega Sokola v Prvačino dne 26. aprila 1886, Spored: I. 1. Vsprejem Sokolov koj popoludne na Prvaški meji. II. 1. „Naprej" svira godba. 2. Slavnostni govor. 3. „Venček", poje mešan zbor. 4. „Zrinski", svira godba. 5. „Naša zvezda", — Vil-har — moški zbor. 6. Slavospev Sokolom1*, deklamacija. 7. „V boj", svira godba. 8. „V naravi", poje moški zbor. 9. „Adrijansko morje*, svira godba. 10. „Le pevaj ptičica", mešan zbor. Začetek ob 5l/a uri zvečer. Ustopnina k veselici 30 kr. Sedež 10 kr. Po veselici skupna večerja (banket) v čitalnični dvorani; plača se 1 gld. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. — (Ogromnega soma) ujel je dne 18. t. m. ribič Kirchofer iz Broda blizu Pričca v Savi. Som je 2 metra in 35 centimetrov dolg in ravno 100 kilogramov težak. — (Prodajalnica oljnatih barv), katero je v Slonovih ulicah otvoril g. Adolf Haupt-man, vzbuja pozornost vseh mimoidočih. Vnanja fasada je prav elegantna, v oknih pa so razstavljene vsakovrstne barve in smelo se trdi, da jednake zaloge v Ljubljani ni. Veseli nas ta napredek domače obrti. — (Nova molitvenika.) Molitvena naša literatura je že tako ogromna, da bi prav nič ne škodovalo, ko bi se določil „numerus clausus" Kljubu ogrorauej tej literaturi pa bode vsakdo vesel dveh novih molitvenih knjižic. To sta: „Molitvenik za dečke* in „Molitvenik za deklice". Zbral Franjo Marešič. Z dovoljenjem prečastitega Ljubljanskega kapiteljskega vikarstva. Ljubljana 1886. Založil in prodaja Ivan Bonač, knjigovez. Tisk Blaznikovih naslednikov. 222 str. — Dobro došel je sosebno „Molitvenik za deklice". Nemški jezik se razločuje od našega, v Nemcih rabita' labko isti molitvenik moški in ženska, ne da bi se motila glede sprege in sklanje. Svojstvo našega jezika pa zahteva za ženski spol posebne knjige in na to se je v tem molitveniku oziralo. Obema „Molitvenikoma" je ista cena. Vezan v platno stane „Molitvenik" 30 kr., vezan v usnje z marmorovano obrezo 36, z zlato obrezo 55 kr., vezan v usnje z zlato obrezo in pozlačen 65 kr. Telegrami „Slovenskomu Narodu". Dunaj 24. aprila. Kakor „Fremdenblatt" poroča, podeljeno je naučnemu ministra pl. Gautschu dostojanstvo tajnega sovetnika. — „Armee-Verordnungsblattu objavlja „avance-ment". Imenovani so trije feldmaršallajtnanti, 15 generalnih majorjev, 2 9 polkovnikov, 46 podpolkovnikov, 51 majorjev, 155 stotnikov in ritmajstrov prvega razreda, 122 druzega razreda, 267 nad častnikov, 250 častnikov. Atene 23. aprila. Preteklo noč začele so grške in turške predstraže pri sv. Eliji streljati. Streljanje trajalo pol ure, vender nihče ranjen. Turške predstraže so se umaknile, a grški poveljnik jih je pozval, naj zopet zasedejo svojo prejšnjo postojanko, ki je na turških tleh. Potem popolnem mir. Madrid 23. aprila. Nepoznanec prinesel je voščeno svečo na božji grob v cerkev St. Louis. V sveči so bile patrone in sveča se je s silnim pokom razletela. Dve osobi sta ranjeni. Ta atentat se je najbrže zaradi tega priredil, da bi se v splošnjej zmešnjavi kradlo. Brindisi 23. aprila. Od včeraj opoludne do danes opoludne troje ljudij za kolero zbolelo, umrla jedna osoba, ki je prejšnji dan zbolela. Posamični slučaji s smrtnim izidom v Lecce, Ostuni, Mesagne, Campi. dne 24. aprila t 1 (Izvirno telegraneno poročilo) Papirna renta......0 . . . 85 gld. Srebrna renta.......... 8;> „ Zlata renta........... 114 . 5°/, marčna renta........ . 101 , Akcije narodne banke....... M7»i ,. Kreditne akcije......... 288 , London . Srebro....... . . — , Napol. , . ..... 10 . C. kr. cekini . . . . fi „ Mernike muke . . ... HI , 4°/, državno srećke iz 1. 1854 '250 gld. 128 , Državne srečke iz I. 1864 100 gld. 170 „ Ogrtka zlata renta 4u/„ . . . . 102 „ „ pupirna renta 5n;0 . . . 94 '„ B»,0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. 105 „ Dunava reg. srečke 5»/„ 100 gld. 116 . Zemlj. obč. avstr. 4»/»*/i z,Hti «Rat- Hiti . 126 , Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 118 „ Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 98 „ Kreditne Hrečke . 100 gld. 180 rt Rudolfove srečke . 10 „ 18 ., Akcije anglo-avstr. banke 120 „ 114 , Trammway-društ velj. 170 gld. a. v. . — . 25 35 20 25 60 20 03 93 75 25 60 70 35 50 25 40 75 75 kr. iccoli-eva esenca za želodec, G. PICCOLI .lu* v Ljubljani. Ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v Želodcu in trebuhu, bodenje, krč, želodecno In premen-Javno mrzlico, zabaianje, hemerojlde, zlatenico, migreno itd. in je najboljSi pripomoček zoper gliste pri otrocih. Pošilja izdolovatey po poŠti v iKattJicah po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri većem Številu dobi M primeren odpust, Cena ateklenioi 10 kr. (848—63, Poletno stanovanje v jednonailntropje visoke) čednej biši z lopiua vrtom v vasi Zavrstnik pri I. i lij i, katera leži ob cesti, da se v najem. M i sii i o prav pripravna za gostilno ali kako proda-jalnim. — Natančneje se izve na Mestnem trga ftt. 11 v gontllni nn dvorišči tljl nt. 2*. pa v Zavi-Ntuiku pri Id- (270—2) t Denašnji številki »Slovenskega Naroda" priložen je cenik, lekarne Piceoll „Pri Angelu" v LJubljani, na katerega posebno opozorujemo. (287) Poslano. Bolezni vsake vrtite, zlasti bolesni živcev, pa-dleo, bolečine v ielodel* nervozno šumenje po ušesih, trgani« l»° ■*•■»•»» slab poalub, glavobolje, migreno, bledico ln rartvico ozdravlja po raci j ona 1 ne j zanesljivi metodi. Pri bolnih na pl|ueah in naduil|ivihi dosežemo v Štirih tednih Čudovite vspehe. Prosimo obširno poročilo poslati nam s pridejann marko za odgovor. (708-21) Privatna klinika „Freisal" t Solnogradu (Avstrija). Poslano. Kdor ho6e Imeti zdrave ln lepe zobe, mora jih slednji dan čistiti 8 preskušenimi zobnimi sredstvi. Zato so najboljša pristna Min zotma vola, zobna pasta in zotrni prasei ar. J. O. POPP-a, (159—2) e. kr. dvor. zdravnika za zobe, Dunaj, L, Bognergasse Nr. 2. Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih J. Swoboda, V. Mayr. U. pl. Trnkoczv, E. Birschitz, G. Piccoli: dalje pri trgovcih C. Karinger, Vašo Petričič, Ed. Mahr, P. Lassnik, bratje Krisper. (50—24) £ ustavlja po najnovejšem a mer i k a n s k em načinu v brez vsalllh boločin ter opravlja plomuovauja in a vse aobue oneraei|e zobozdravnik A. Paichel, poleg iir{a mostu, I. nadstropje. a a ♦tS»4 »»»nti aa dva dni, velja 70 kr., in ima kot znamenju pristnosti imenski poork mojega podpisa — Paul Homeru. — Pristno se dobiva Hamu pri meni. Zaloga V Ljubljani pri gospodu lekarn 6. Piceolli. Svarim pred nakupom nepristnega BHouieriana"-eaja, katerega ponujajo druge tvrdke. (73—12) Tržne ceue v LJubljani dne 24. aprila t. 1. Pšenica, hktl. ReS, Ječmen, „ Oves, Ajda, Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ Leča, „ Grah, Fižol, Maslo, 1 Mast, i Speh fričen, kgr. kri tilkril 6166] Speh povojen, kgr. . — dO 1 5|20| Surovo maslo, „ — 90(1 5104 Jajce, jedno .... Mleko, liter .... — 2 3 57 — 4 06 Goveje meso, kgr. — M 4 55 Telečje „ „ — m 5 40 Svinjsko „ „ — 70 3 57 Koštrunovo „ „ — 4d 8 _ — 55j 8 _ — 18 10 _ Seno, 100 kilo . . 2 30 _ 98 Slama, , Drva trda, 40metr. 2 30 _ 78 7 40 — 56 n mehka, „ „ 5 Meteorologično poročilo. Dan Cas opazovanja Stanje barometra v ram. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 23. aprila. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 741-24 as. 741-84as. 741-74 mm. 8-4° (J 12-6° C 10 0° C si. svz. si. vzh. si. vzh. obl. obl. obl. 0*OJ mm. Srednja temperatura 10'3n, za 04° nad normalom, Do 1. junija in od 1. septembra stanovnina znižana za 25°/„. Zd.xa,T7-ilni IsraJ KRAPINSKE TOPLICE na Hrvatskem (poštna in telegrafska postaja). Te toplice bo od postaje Zapresie južne železnične proge Zidani Most-Sisek oddaljene 3 ure in od postaje južne proge JPolJleaue 4'/t ure. Akratothernie teh toplic, dosegajoče 80° do SS9 It., bo neprekosljive v svojej i/.redne j zdravilnosti pri protinn, trganji t udih ln členkih ter nJega nasledkih, lsehljadl, neuralgljl« kožnih bolesnih in ranah« kronični Brigktijevlj bolezni, mrtvo udu, path »logičnih procesih ženskih aeaualnlh organov itd. Toplice so odprte od 1. aprila do konea oktobra ter imajo po najnovejših zdravstvenih principih urejene velike vodnjake, posebne banje is marmorja, douhe-feopeli, ealdarije (po-tilnice;, masMage, lekarno itd., vse po najnovejših zdravilnih načelih, stunoranja, restavracije, obednlee« kavarne in biljarduiee, eursalou, godba« park« biblioteka itd. obetajo vae moderne ugodnosti v pol-nej meri. Od 1. maja naprej vozijo se mej Toplicami in železuieno postajo Poljeaue omnibusi z neomejenim številom oseb po prihodu Duuajskega vlaka ob O'/t« ar* zjutraj sa vozno ceno 8 gld. za osobo. K vsakemu drugemu vlaku stoje na razpolaganje prilični vozovi. Od 1. juuija ponujali so bodo tudi na postaji Zaprešlč ob vsakem došlem vlaku vozovi do Krapinskih Toplic. — Na vprašanje odgovarjati! in dajeta zahtuvana pojasnila o teh toplicah vodstvo toplic in njihov zdravnik, sanitetni sovet-nik dr. £dgar vitez Alguer. — Brošurice o toplicah dobč se po vseh knjigarnah, prospekti pa pri vodstvu. Krapinske Toplice v aprilu 1386. (26'J—2) Elegantni prikrajšani pijano, ki ima izvrsten glas, prod« »e po eenl. — Kulise), II. nadstropje, vrata 41. Ogledati s«; more od 10. —12. nre dopolndne in od 2—4. ure popoludne. (283) Služba živinozdravnika razpisuje se v trgu Nmarije pri JelAnh na dolnjem Štajerskem za okraj Šmarijski. Letna plača 200 goldinarjev, zraven pa tudi 3e dovoljno privatnega posla in zaslužbe. Prošnje naj se pošljejo «lo konca maja na podpisani okrajni zastop. Kdor Želi prositi, mora prošnji priložiti spričevala, da je položil prepisane skušnje, zatem, da zna dobro slovenski in nemški. Službo mora nastopiti koncem septembra 1886. Ostalo zve se pri podpisanem. Okrajni zastop v Šmariji pri Jelšah, dne" 10. aprila 1886. (281—1) Načelnik: Andrluh T astna skušnja ■■as Kdor dvomi, katero sredstvo bi rabil proti revmatlzmu ali bolečemu trganji po udih, kupi naj za 40 kr. steklenico pristnega PAIN-EXPELLER a iiiiirNklm mačkom. Sedemnajstletna skušnja in mnogobrojni vspehi jamčijo, da se 40 kr. ni zastonj izdalo. Doni se skoraj v vseh lekarnah*. Glavna zaloga: Lekarna pri Zlatem levu v Pragi, Staro mesto. * V Ljubljani: E. Birschitz, lekar. V Mariboru: J. W. Konig, lekar. (613—27) lippmann-0vi KARLSBADSKI šumeCi praški izdelujejo se s pomočjo iz Karlsbadskih voda dobljenih studenčnih produktov, imajo tedaj v sebi vse učinkujoče snovi istih in imajo tedaj izvrstne zdravilne kakovosti. •last vzbujajoč«. J Vadenievuiu za g prebavUenje. jbolehajoče v želodci Raba prijetna. Upllv gotov. Neprekosljivo čistilo upliva brez izjeme hitro ln gotovo. Prijetno, ceno in pripravno nadomestilo za alkalično-soluinske rudninske vode, greučice itd. zdravo I Okreponjooe! jjjgj Tedaj boljši, nego vsa hitro uplivajoča sredstva, pile, pustile itd. Xa predmdravljanje 1 Za po zdravljanjil Zdravniško priporočano za domače in zimsko zdravljenje pri boleznih želodca, črev, jeter, obistij in mehurja. Dobro stoto in mnogo istano domače sredstvo pri motenem in slabem prebavljenji, pomanjkanji slasti do ledij, shlapu želodca in črev vsled sedenja, zaslizenji, slabosti po jedi, sitnem vzdihovanji in napenjanji, zgagi, bolečinah v želodci, ščipanji ali krči, navalu krvi, glavobolu, omotici, trdovratnem glavobolu, strjenji krvi, zlatej žili, nepravilnem izpraznenji, trdovratnem zapiranji in debelenji. Cena pušci 20 kr., originalni škatlji = 12 pušic = 2 gld. a. v. Centralna asalogpa.: Lippmann-ova lekarna v Carlsbad-u. Pazi naj se, da ima vsaka posamična Skatljica varstveno znamko in Lippmann-ov imenski počrk. Dobiva se na Kranjskem v lekarnah v Kranj I, v LJub-IJanl (U. pl. Trnkoczv, lekar, H. Birschitz, lekar), v Ku-dolfoveni, v Radovljici, v Črnomlji, kskor tudi v vseh lekarnah avstrijske države itd. (78—21) V „NARODNI TISKARNI" V I ^jlll)ljn.lli ao izAif in ne dobivajo sledeče knjige: Pariz v Ameriki. Roman. Francoski spisal Reni I^efebvre. Poslovenil # * » Stat nominis umbra. MI. 8", 535 stranij. Stane 60 kr., po poŠti 70 kr. •Junak našega časa. Roman. Spiral M. Lermovtov, poslovenil J. P. — MI. 8°, 2'i4 .stranij. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. m <» v. Roman. Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 8», 32 pol. Cena 70 kr., po posti 80 kr. Za dragocenim korenom. Povest iz življenja kitajskih pogozdnikov. Spisal A. J. Maksitnov. Poslovenil J. P. Ml. 8°, 141 stranij. Stane 25 kr., po pošti 30 kr. Knez Šerelirjaiii. Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 86, 609 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. Ituhrovski. Povest. Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. Časnikarstvo In naši časniki. Spisal * * * Stat nominis uinbra. Ml. 8°, 19 p61. Cena 70 kr., po pošti 75 kr. Za* znižano ceno se morejo še dobiti sledeče slovenske lepoznanske knjige: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič. — Životopisje, spisal Rajč Boi. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Bibič. — Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Čegava bode, noveliea, spisal J. Ogrinec. Velja .... 15 kr. II. zvezek, ki obsega: Erazem Tatenbah, izvirna povest, spisal J. Jurčič. Velja........25 kr. V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Clierbuliez, poslovenil Davorin Ifustnik. Velja ................25 kr. VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal II. Reviere, poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal E. Laboulaye, poslovenil Davorin Hostnik. Velja........„. 15 kr. Za vse 4 zvezke naj so priloži še 15 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa 5 kr. v opeki podobnih kosih, po Limburškem načinu, iz baron Lichtenbergove pristave, kos po 40 kr., z zavijanjem ▼red, priporoča in razpošilja, ako se vzame samo 5 kosov proti temu, da sum kupec pUča poštnino, ako sa pa vzame 20 kosov, pa poštnine prosto uprava posestva Abah (Habbacli), posta Nengls, na Kranjskem. (279—1) C. *W kr. PJ naj-v-laVJa prisczia/nje. Kopališče SLEICHEHBERS n u ^taierskem. (244—2) Jedno vozno uro od postaje Feldbach ogr.-zap. žel. Začetek sesije 1. maja. Alkalično-murijatiene ili železne-kisline, inhalacije smrečevjn in razpršene vrelčeve slanice, (tudi kabine za posamirnike), pnevmatična izba s prostorom za devet osob, veliki respiracijski aparat, sumeča ogljeno-kitila kopališča, jeklene, studenčne in kopeli smrekovih bocek, mrzla kopanja in bvdro-patična zdravila, kozje mleko, gorko kravje mleko v posebne zato zgradjenej zdravilnici z mlekom. Podnebje: stanovitno in zmerno vlažno toplo. Vi-t* sočina nad morjem: 300 metrov. >ST*/X Stanovanja, mineralne vode in vozovi naročajo se pri vodstvu Oleichenberških kopeli. Zahvala in priporočilo. Udano podpisani se zahvaljuje svojim p. n. kupovalcem za do sedaj skazano zaupanje in priporoča za to bo'ono svojo bogato zalogo solnčiiiliov lastnega izdelka iz solidnega blaga, moderno narejenih in po nižjih cenah, kakor se dobivajo solčniki slabše bate, ki se od drugod uvažajo; potem dežnike v jako bogatej izberi, vsake velikosti, barve in snovi, kakor: bombaž, alpaooa, oloth, botany, pol ■vila, svila, double-faoe-svlla itd., ravno tako na navadnih, kakor na patentovanlh avtomatnih Stojalih, ki so se tako hitro priljubili, z modnimi palicami po najnižjih oenah. Spooi|»tlitoto deiniko v; patentovanl samootvornl, patentovanl samozapornl, V kovčegu ahranljlvi, dežniki s palloo od tltanija ali pa z Zlatim stojalom so vedno v zalogi. Dežniki se kaj naglo in ceno na novo prevlačijo ali popravljajo, ter naročila z dežele izvršujejo se točno po volji naročnika s poštnim povzetjem. Preknpcem posije se na zabtevanje obširne ceuilnike. IKTJSC |jfil>i-iKsnii, dežnikov in Nolneuikov. v Ljubljani, Mestni trg št. 15. (277- Neizrečeno ugodno prod« me- iz proste roke veliko magaelnsko poalopje, ki se z malimi stroški da predelati v prostore, ugodne za vsako podjetje in lepa stanovanja. Kupcu .se lahko izroči oskrbovanje trgovine z nekim blagom brez vse konkurence, z okolo 7000 gld. denarnega obrata. Dobro mesto za vsako trgovino in obrt. — Kaj več pove uprav ni-1 vii tega lista. (233—3) 3S*XT€IjiŽ&ss v LJubljani, Kongresni trg, na voglu gledaliične ulice. priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst modot-ralfa klobukov in kap;~^i prejema tudi kožuhovino in zimske obleke črez poletje v shranjevanje. (199—5) Zoper je tile o ! Radgostski išaire realni čri/ ia rožnovsii maho-rastlinsli celtličli, priporočajo se posebno za vse, tudi za zastarane bolezni na p i jutah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za sušico, želodčevo slabost, za splošno slabost čutni«; in začenjajočo se pljučnico! Veliko Število priznanskih pisem razpolagajo se v prepričanje. _ Gospod lekar J. ftelchert v Rožnavu! Prosim Vab zopet, pošljite mi dve steklenici dr. Horsta pristne vode za oči proti poštnemu povzetju. Skoro popolnem oslepela 83 letna vdova je rekla, da ae jej je zboljšal vid, ko je porabila drugo steklenico; mojo soprogo je popolnem nehalo peči po očeh, ko je porabila pol .steklenice ter ima sedaj popolnem zdrave oči, dočim je poprej vedno tožila, da jo oči bole. Z vele spoštovanjem Peter Ude, učitelj. St. Margarethen b. Neumarkt (Zgornje Štajersko), 21. januvarja 1881. _ Velečastiti gospod lekar! Zopet pridem z naročilom, prvi poskus imel je tako ugo'ien vspeh, da sta me dva znanca prosila, na) tudi za nju naročim. Naročam tedaj pet zavitkov Radgostskega univerzalnega čaja, osem škatljic maho-rastlinszih celtličkov, škat-Ijico Tablettes de Santonin, steklenico Algophon, košček Kaliuui-tuila in dve steklenici francoskega žganja. Vam bo priporočajoč z velespoštovanjem Fran X. Lipa veta, c kr. davkar. V Kamenici pri Lipi, 22. junija 1879. Vaše blagorodje! Prosim poftljite mi blagovoljno dve steklenici „dr. Horsto e vode za oči", katero sem slišal hvaliti od več znancev kot izvrstno zdiavilo, po poštnem povzetji. Vaš izvrsten prsni čaj in maho-rastlinski celtlički ozdravili so mojo rodovino trdovratnega kašlja po kratkej porabi. Z velespoštovanjem Josip vVellseh« ekonom. Sara (Iglavsko okrožje), 5. junija 1880. Velečastiti lekar Seichert! Prosim, pošljite mi se jedno steklenico Rožnavske esence za živce po poštnem povzetji, ko je to sedaj dovoljeno. Ta esenca mi dobro dene; potem 1 steklenico maho-rastlinski h celtličkov. S spoštovanjem Juri) Kopetskj, t i ad poročni k v e. kr. L lovskem batalijonu. Banjaluka, 6. aprila 1880. 11 Od toga po zdravniškej razložbi in predpisih priprav!j oni čaj, velja za 14dnevno rabo pripravljeni paket z nakazom o rabi 1 gld. av. v. Jedna originalna s>. atlja Rožnovskih maho-rastliuskih celtličkov BO kr. Za kolok in zavijanje pa lO kr. posebe. Kadgostski univerzalni čaj in Roanovskl iiialio-raatlioskJ eeltlleltl dobivajo se vedno lo v lekarni J. Seleberta v Roiuovl na .Morav-skoini, in razpošiljajo se naročila na vse strani proti poštnemu povzotju. Da je pa p. n. občinstvu bolj priročno, imajo tndi zaloge sledeči lekarji: W. Mayr ia £. Hir-Bchitz v Ljubljani, W Ki»ni< v Maribora, S. M i 11 o 1 b a c h in J. C e j b e k v Zagrebu, B a r m-hortigu Brllder in A. N e d v e d v Gradel, A. Marek in J Kupferschmied v Cel|i, 0. Rus-sheim v I.lpnicl, Garl Grabaoher v Mnran, J. 111 i n g v Rollenmsast W. T h u r n w a I d v Celoyei. Zaloge napravile se bodo v vseh lekarnah in večjih pro-dajalnicah materijalnega blaga. I>oktor Horstova Jedluo prava voda sa oći, prirejena natanko po starem rodbinskem receptu tega svetovno slavnega zdravnika za oči, pripravna je za okrepljenje in vzdržanje vida v vsako i starosti; v kratkem ozdravi,ne da bi bolnika motila v njegovem poklicu, frišni ali stari prisad na očeh, pege na rožnici in kašo tor odpravi sitno solzonje. Izvirna steklenica z navodom za rabo volja TO kr., za kolek in zavoj lO kr. več. Prava se dobi samo naravnost iz lekarno v kopoliači Rožnavi. llofcnovski cvet aa ftlvoe, hitro in trajno o>:dravija putiko, trganju po udih in vs:»ke vrste slabost v živcih in kitah, Izvirna sklunica 7<> kr. av. v., /a kolek iu zavoj lO kr. več. Pravi se dobi aaino naravnost iz lekarno v Rožnavi >1 • ravska). (19-14) r_r.i Y „Narodni Tiskarni" V Ljubljani prodajajo bo Jurčičevi zbrani spisi l»o znižani ceni. 1. zvezek: Deseti brat. Romarl. 2. zvezek: T. Jhrij Kdfcjak, slovenski JnritČar. Povest ia 15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Črtico iz življenja našega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. 3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jnrij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smukova ženitev. Huinorističfia povest iz narodnega življenja. — V. Nolitfa. Povest po resnični dogodbi. — VI Kozlovska sodba v Višnji uori. Lepa povest iz stare zgodovine. 4. zvezek: I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. (jrad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. l)ya brata. Resnična povest. 5. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški val pet. Povest. — III. Sin kmetskegn cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Line. Povest. — V. Pipa — VI. jI [X V vojni krajini. Povest. Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče* skupno najmanj deset izvodov. Prodajajo se v (83—12) NARODNI TISKARNI" Kongresni trg, Gledališka stolbn. Vinska razprodaja. 1885. leta belo in rodeče vino po gld. 11 do gld. 15, 1885. leta pristni tropinec po gld. 28, 1885. leta priatua slivovka po gld. 34, hektoliter prodaja (20(5—4) .1. Kiava^lia. v Ptuji na Štajerskem. tobaka. Povest. Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. ?5 Oklic na častito občinstvo! ! Naznanilo! Ker sem opustil moji obe znani prodajalnici na Grabnu in Štefanskem trgu ter se preselil v svojo hišo, sem v prijetnem položaji, ker mi ni treba več plačevati visoko najemnine in nemam tako velikih trofikov, kakor v mestu, blago za 50 odstotkov ceneje prodajati. Prodajam tedaj pristno Brnsko čisto volnato blago za moške obleke ■i za posaalstd. ln poletje, ■■ črno, rnjavo, svetlosivo, tetnnosivo, temno, čokolada-sto, meiirano in v vseh modernih barvah in načinih po sledečih čudovito nizkih cenah. Cela obleka velja iz prima blaga samo gl. 3.75, in iz veleprima blaga „ 4.75. Blago je iz čiste volne in je najmanj dvakrat toliko vredno. To blago je posebno primerno za ogrtače, moške in ženske plašče, suknene obleke in pouočne sukne itd. Poleg tega imam na prodaj iz neke konkurzne mase se nekaj tisoč kosov pristnega Brnstega grebenastega snkna za moške obleke iz eist© volne po najnovejših uzorcih, ravno tako v temnejših, kakor v svetlejših barvah. To blago je prej veljalo v tovarni gld. 15, sedaj ga pa prodajam aamo po gl«l. za celo obleko. Blaga je dovolj za sukno, hlače in telovnik celo za največjega in najmočnejšega moža. Naj vsakdo naroči v svojem interesu, kajti dobiček ima tako samo kupec, ker tovarnar zgubi jako veliko pri tem blagu. Izjava. Ker manjka časa, se uzorci nikakor ne morejo poslati. .lavno pa izjavimo, da denar povrnemo, ako bi blago ne ugajalo, tedaj lahko vsak brez rizike naroči. Hkratn je še prodati več tisoč popotnih plaidov po gld. :s.."»n priiun in po gl«l. 5.50 ve»e-prima komad, v sivej, sivomelir^nej in v vsok modnih barvah. Ti popotni plaidi so mej brati dvakrat toliko vredni, o čemer se bode vsak kupec prepričal. — Ti plaidi si) neizrečeno veliki, visoki in debeli, tedaj nepokončljivi. Razpošilja se proti predpršiljatvi denarja ali povzetji. Naslov: (205—4) Exportwaarenhaus „Z u r A u str i a" "Wien, Ocer-Docling, MariMigaose 31, v svojej hiši. Semena velikanske pese, detelje, raznih trav in sočivja pi-ocln )o. hvožu (130—15) PETER LASSNIK v LJUBLJANI. „Kakb sem se jaz Povest slovenskega trpina v poduk in zabavo Sestavil in spisal J. Aleftovec. 36 pol v osau-rki. Dobiva se za znižano ceno 1 glit. a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, it mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit. ;'i mark dobit, a mark dobit, a mark 100000 90000 80000 70000 6O000 50000 30006 20000 15000 10000 5000 3000 2000 1000 5 0 0 1.4 5 dobit, a mark dobit, a mark 31720 dobit, a mark dobit, a mark 300,200, 150, 124, 100, 94, 67, 40, 20. Najnovejša velika, \\ otrple živce in kite itd. V svojem učinka / Li i«' ncpresegljiv in hitro ter radikalno liJpS^O* zdravi, kar dokazuje na stotine priznanj c-liutimarf*. iz najrazličnejših krogov. Prodaja (C46—26) ii jj;k\ii^a Tiiviioczi Lzraven rotovža v Ljubljani. Razpošilja se vsak dan po pošti. •"*•■■ J. ANDEL-a noTolznaJdeni prekomorski prah umori stenloe, bolhe, lourke, mole, muhe, mravljince, preiičke, ptidne Črviče, sploh vse žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od žnželkine zalege ne ostane nobenega sledu. Pravi prašek se dobiva v prodajalnici pri j. t\ m ..-n, „pri cjrnem psu*' 13, Husova (Dominikanska) ulice 13, ■v P3nJa.OrZ. V LJubljani pri Albina Sli carji, trgovcu. Zaloge na deželi imajo tam, kjer so naznanjene po pla-adh.' (203—2) JAN. JAX v Ljubljani priporoča iz najboljše angleške snovi narejene elegantne (160-7) „Bicyeles" s krogljastimi tečaji (Kugel lager). Dajo se pouk. Josip Ambrožič-eva c. kr. izklj. priv. tovarna za izdelovanje gredeš in grebenov za volno v Ljubnem na Gorenjskem priporoča se za izdelovanje vseh vrst za volno in pavolo. (232—|) Wižozemsto-amerižto janlfti đrnštvo. KomcestJoMiramo od c. ter. avstrijMlee riade. DIREKTNA vožnja vsak teden h poštnim par- * nikom I. razreda. ROTTERD1 Odliod. s-NEW-Y0RK ■kt e o "to o t o. |L*5nJf rii&jo cene. Najhltrejia (p^E^n Izvrstna voinja. F ^ hrana. 1., II. in III. razred z vso potrebno opravo na ladiji. Kaj več o prevažanji osob in blaga pove ravnateljstvo v Rotterdamn in njega k«««**1™ agent J. O. WE1MZ, špediter, I., Augustengaaae, Dunaj (716—14 > mi Moravsko, Dominikanske ulice št. 42, pošilja proti postnemu povzetju, dokler se ne Izprazne naloga, sledeče blago mnogo ceneje, kakor (284—1) stane Izdelovanje. množina suknenih ostankov! 11 1*1 3 V* metra dolgih, po najlepših uzorcih, VcllKa za celo moško obleko. 1 ostanek gld. 8.75. Bsnsnsnsnsnsnsnsnl ffeF~ Vsak neugajajooi ostanek vzame se nazaj. "Mm\ iz teškega, črnega ali ruja-vega pliša, jako velike, (poprej po gld. 8) sedaj samo gld. 1. Kravate za gospode, elegantno narejene, 4 kom. gld. 1. Slamjače 1 (popolnem sešite, jute-platno, 1 pasaste v vseh barvah), kompletne velikosti, 1 kom. no kr. 1 1 ostanek posobne preproge r 10—12 metrov dolg, vseh barv, jake trajen, Ki«, s.so. Prt iz jute, najnovejši nzorec, kompletne velikosti, okolu in okolu z resami. 1 komad 90 kr. Domače platno 1 vatel široko, 1 cel kos 29 vatlov, gid,4^_ Ženske srajce iz dobre koteninc, s čipkastimi ustavki, e kom. gld. 3.'25. Konjske žetarake, tamne ia sive, z barvastimi krajoi, 190 cm. dolge in 130 cm. široke. 1 kom. gld. l.SO. Prti v vseh barvah, 3 kom. V« veliki gld. 1,. 3 i 10/4 n 0W.2.| Kuhinjske iz sivega platna, kompletno dolge. I 6 komadov 70 kr. Prtldkl beli, platneni,'/« v kvadratih, S kom. gld. l.SO. Kavini prtički platneni, v vseh barvah. 6 kom. SO kr. Delavske srajce iz dobrega oksforda, kompletno dolge. S komadi gld. S. Gospodinjski iz močnega modrega platna, tiskani po najnov. uzorcih. • kom. gld. l.SO. Žepni robci obrobljeni, z barvasto tkanimi krajci, elegantno narejeni. 1 dvan. za gospode gld. 1 1 „ „ gospe kr. SO 1 „ „ otroke kr. 60 Zastori a čipkami, 1 meter iiroki, v veličastnih uzorcih 1 meter SS kr. Garniture iz ripsa 1 v najkrasnejših barvah, 9 j poateljnl odeji in na* 1 uilKiit prt, okolu in okolu 1 z vrvico in cofi. 1 Oarnitnra gld. 4.SO. Platnene otirače, "toela, ss rvLd.ečixra.i O kom. gld. 1.20. Nedreci izvrstne baze, % zliča-stimi blanšeti. 1 komad 70 kr. 1 prt in 3 posteljni odeji, lepo narejena, kompletne velikosti, gld. S.50. Zastor iz jute, 2 dela, po 3'/4 metra dolga, z draperijo in resami, lepo narejen, gld. 2.30. Predposteljne preproge iz jute, l'/a metra dolge, okolu in okolu z resami, po nafnovej-i dih uzorcih. 1 par gld. 1.3©. j Pl 1 G isteljBB odeje iz rudečega kretona, legantno prešite, kompletne velikosti. 1 kom. gld. 3. Polplatneni žepni robci za modke in ženske, veličastno narejeni. 1 dvanajst, gld. l.SO. popotni plaidi, iz čiste volne, 3'5 m. dolgi, 1*60 m. široki. 1 kom. gld. 4.SO. Jermen za popotni plaid 75 kr. Frottier-<»i isntl@f) jako elegantne, z jako rudecimi krajci in resami. 6 kom. gld. l.SO. Sternbergsko bla.go za posteljno obleko, 1 vatel široku, v vseh barvah pasasto, gar. pristne barve. 1 koa (30 vatlov) gld. 0. OxfordJ 30 vatlov, ;prietne "toeirveJ gld. 4. 1 Damast-oraOl za posteljne prevleke, S 1 vatel širok, izvrstna 1 1 kos (30 vatlov) 5.50. Prašni robci iz sivega platna, z rudecimi krajci. 6 kom. 60 kr. Robci za čistenje stekla iz belega platna, z rudeciuii krajci. 6 kom. gld. I. Sifon, jako dobre baze, izvrsten za moiko, žensko in otročje perilo. 90 ctm. širok. 1 kos (30 vatlov) gld. 5. Namizje, 1 pri in O prticev iz platnenega damasta. Garnitura gld 2 »O. Platnena rjuha (Tor©z Si-va}* 2 m. dolga, 1 V a »< Široka, iz najboljšega platna. 1 kos gld. 1.40. Narejene 1 moške hlače iz dobrega cheviota, jakoj pripravno narejene. 1 par gld. 1.S5. j Neugajajoče blago vzame se nazaj in se denar povrne. Korespondenca v vseh avstrijskih jezikih. Da bi p. n. naročevalci ne gojili nezaupanja, izvrše se naročbe velečastiti duhovščini, p. n. županom, posestnikom, oskrbnikom posestev in tovarniškim ravnateljem, profesorjem, višjim državnim in deželnim uradnikom na izrecno Željo tudi brez poštnega povzetja. WE 59 8 Prejemlje vsa v njegov strok spadajoča dela "V mestu In na. Znano reelne delo. Nizke cene. MmmmmWmmmm&mli!mmi&il!3S& izdelovalec Samo kemirno Čstt oljnate barve, oljnatih barv, lakov, firnežev in napisov. Pleskarska obrt za stavbe in pohištvo. in firneže. Prodaja na drobno in debelo. Najnižje cene LJUBLJANA. 3Itti*iJlu trjr, tik frančiškanskega mostu . LJUBLJANA. MENJALNICA KOBDIN & SCHMITT, Ljubljana, Pred škofijo h. št. 4, priporoča se za kupovanje in prodajo vsakovrstnih državnih in imluntrijal-nih papirjev, it k c i j* obligacij, .srečk, valut, zlatih in srebrnih denarjev, enkomptuje žrebane, Se ne zapale obligacije in kupone. mw 3=red.pla,če *mm (975~1) na efektne promese ta vsa žrebanja. daje se v najem prostor aa braujerljo s stanova- | nJem. Dobro mesto za prodajo, brez vae konkurence. — j Kje? pove upravniitvo tega lista. ("234—3) J Izdelovanje s parnimi stroji. • Naznanilo. Podpisani si drzne slavnemu p. n. prebivalstvu naznanjati, da se o sv. Jurji preseli iz kavarne Fischerjeve in prevzame s 1. majem t. 1. <8 ADOLF HADFTIANN, l_0-u."bljstxisi, (285—1 tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov, priporočil k sezoni svojo dobro ztuino obrt za pleskarska dela in napise. Solidna postrežba. — Najnižje cene. na Preširnovem trgu. Zali valj evaje se za mnogobrojni obisk, priporoča Be tudi na dalje, obetajoč najboljšo postrežbo. Josip IraTi**t,tii*t,r\ (246—3) kavamar. W---3«y FRAN JOSIP?™ GREN-ČICA. „prijeten in priročen lek za sčiščenje." Prof. VALENTA, Ljubljana. .,ne prouzroča nobenih težav." Prof, pl. BAMBERGER, Dunaj. „je uspešneje, kakor druge grenčice." Prof, LEIDESDORF, Dnnaj. Zahtevaj se vedno izrecno: „FRAN-J081P0VA GRENČ1CA". sssfT" Zalog« povsod. ~*M\t (82—9) Vodstvo razpošiljatve v Budapešti. Rogačka kislina. Štajerski deželni zdravilni zavod. Južno železnična postaja: Pel jčstra.©. Glasovite kisline z glavberjevo soljo, jeklene kopeli, zdravilnica z mrzlo vodo, ozdravljenje z mlekom in siratko. — Glavno označenje bolezni prebavljivih organov. Ugodno bi v al lic p. Saisona od maja do oktobra. Prospekti in naredbe aa stanovanja na ravnateljstvo. 1150—4) 13, Zahvala in priporočilo. Zahvaljujem se slavnemu p. n. občinstvu za meni do sedaj izkazano zaupanje in priporočam za mnogobrojna naročilu svojo izvrstno urejeno kemično spiralnico, v katerej se rasparane in nerazparane moške in ženske obleke, obleke sa vizite, Šali, tapecirarsko blago, tepihi z vsemi okraski, da isti ne zgube prvotne svoje barve in oblike, lepo očedijo. Pregrinjali« vsprefmo le za pranje in se potem nategnejo, da bo zopet lepa, kar se prav dobro .in ceno izvrši. — V moje) ALOJZIJ KUNST, čevljarija, Židovske ulice št. 4, T7* I^VLTDUJSLaa.!, Židovske ulice St. 4, priporoča svojo bogato in raznovrstno zalogo narejenih jj čevljev za dame, gospođe in otroke lastnega Izdelka vssblceaaa.'U. na. izToero in v og-led.. Naročila vsake vrste se točno in ceno izvrši. — Mere se skrbno shranijo in zapomnijo. — Pri naročilih po pošti priloži naj se jeden čevelj za uzorec. (216—4) barvarjji u l se vsprejme za barvanje rvilasto, bombažno ali pomeSano blago, kakor obleke gospodov, ženski paletot in plašči za dež, ne da bi se isti razparali. Vse to se barva v vsakej barvi, katera se naroči. Za mnogobrojna naročila in ceno izvrševanje se priporoča z odličnim spoštovanjem (218—4) Poljanski nasip, Ozke ulice k. št. 4, v JLJubljani. ;ttXKKK)tXXX)C)Ctt!t)C)CXX)r Železolivnica in izdelovalnica sirojev G.Tdnnies v Ljubljani. izdeluje kot specijalitetu vsakovrstne stroje za izdelovanje lesa, kakor stroje za uravnanje, vobljanje, žlebanje, uglobljenje, urezanje ukladov, vrtanje in dolbenje (Abricht-, Hobel-, Kehl-, Frfts , Nuth-, Bohr- und Stemm- Maschinen), žage z ojnicami, krožne in ploščaste žage (Gatter-, K"reis- und Bondsagen), priprave za urejanje žaginih zob (Sagestanzen) in brusne stroje (Scharfmaschinen), stroje za izdelovanje lesne volne (Holzwollemaschiuen); nadalje specijalno take, ki se gonijo z nogami in rokami: krožne žage, ploščaste žage, stroje za uglobljenje in dolbenje (Kreissagen, Bandsagen, Fras-Maschinen und Stemm-Mascliinen). Nadalje prejemlje zgradbe tovarn, žag in mlinov, naprave za parne stroje, parne kotle in plinove motorje, za preskrbovanje vode, kakor tudi vseh drugih naprav. Izdeluje najbolje transmisije s kolesi za jermene iz kovanega železa, s tečaji, ki se sami ma-žejo in krožnimi zvezami (Ringkupplungen). . Surovi liv železa in kovine. (282—1) X*XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX ANATERIN USTNA VODA, 1 stekle niča 40 kr. S.f»\ BABY POWDER, štupa za otroke •*jtfWI in odraščene debele ljudi, 1 škat-HTY BERGERJEVA KOSMETIČNA IN ZORA-VILSKA MILA. VIJOLČNO GLICERIN S KO MILO, 40 kr. ODRAZNO LEP0T1L0,imenovano „Dauien- toiletLe", 1 steklenica 30 kr. POMADA ZA LASE, po katerej lasje hitreje rastejo, po prof. Pithu, a 60 kr. TINKTURA ZA LASE, no katerej lasje hitreje rastejo, a 85 kr. TINKTURA ZA KURJA OČESA, 1 steklenica 40 kr. s čopičem vred. KOLINSKA VODA, v originalnih steklenicah a 50 kr. in 1 gld. ŠMARNIĆNI PARFUM, 1 steklenica 1 gld., kakor tudi drugi parfumi po proizvoljnih cenah. MALAGA VINO, katero neposredno dobivamo, v steklenicah po 30, 60 kr. in 1 gld. 10 kr. MALAGA S CHINO, proti pomanjkanju slasti do jedi itd., 1 steklenica 70 kr. MALAGA Z ŽELEZOM, proti bledici, pomanjkanju krvi itd., 1 steklenica 60 kr. SLAJEVI CUKRCKI, a 10 kr. in po pro-izvoljenih conah Lefcarna TRHK0CZY zraven rotov&s v Ljubljani, hkratu HOMEOPATICNA LEKARNA, * zaloga vseh domačih in tujin speoljalitet, fJS| priporoča sledeče izdelke. Vsakemu izdelku pridane se navod, kako je rabiti GLICERINSKO MILO, a 18 in 12 kr., kakor MANDELNOVO, PEŠČENO MILO itd. FRANCOSKO ŽGANJE, 1 mala steklenica 20 kr., 1 velika steklenica 40 kr. BALZAM ZA OZEBLINO, 1 steklenica 80 kr. PARIŠKI PRAŠEK ZA DAME, beli in ru- deei, 4 30 in 40 kr. RUM, ki ga neposredno dobivamo, a 30, 60 kr. in 1 gld. SALICILNA USTNA VODA IN ZOBNI PRAŠEK, 1 steklenica 50 kr., 1 ikatljica 30 kr., do sedaj nedosegljiv izdelek, ki se pa ne sme zamenjati s šalici Ino kialo ustno vodo in zobnim praskom. TRPOTCEV SOK IN CUKRCKI, proti kašlju, hrlpavosti itd., ki so se že dostikrat za dobre izkazali, 1 steklenica 50 kr., 1 fikatljif.ii 30 kr., kakor tudi PELINOVI, SLIŽNI, GUMI IN SALMIJA-KOVI CUKRCKI po proizvoljenih cenah. ČAJ RUSKI, katerega neposredno dobivamo, v zavitkih po 30 in 50 kr. OGERSKO MAZILO ZA BRADO, originalni zavitek, (novo), bb nikdar ne posuši, a 20 kr. ZOBNI PRAŠEK IN ZOBNA PASTA razne vrste. TB4 izdelki in druge tu neomenjene specijalitete prodajajo se po ceni in razpošiljajo slednji dan po pošti, ^mm (644—26) »»»»»»♦»»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»o Izdateli in odgovorni urednik: Ivan Železu i kar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".