Razmišljanja po kongresu
Sveže misli za drugačno delo
Novomeško srečanje mladih je za nami, ostajajo pa delovne naloge, ki izhajajo iz sprejetih dokumentov (resolucija, program-ske usmeritve in statut). 445 delegatov jc dc-lalo na kongresu v štirih kotnisijah, zato bi želel na kratko navesti razmišljanja ncka-terih delegatov kongresa in poudarke iz raz-prav naše OK  ZSMS  Ljubljana-Šiška.
Zakaj naša družba potrebuje ZSMS kot samostojno politično organizacijo mladih?
Svoj življenjski prostor, polet, svežino in strnjenost v revolucionarnem razvoju lahko ohranja le, če se odpre kritičnosti, zagnano-sti in ustvarjalnosti mladih, ki vanjo prina-šajo sveže misli, odpirajo nove zorne kote in razbijajo okostenele navade in oblike dela.
Razmere, v kakršnih smo sedaj, pa nas silijo v to, da se prek mladinske organiza-cije mladi še bolj borijo za uveljavljanje svojih interesov. Bodisi da gre za zaposlo-vanje, štipendiranje, reševanje stanovanjskih problemov, položaj mladih kmetovalcev itd. To svojo bistveno nalogo pa lahko ZSMS opravi le, če svoje člane usposablja za idej-ni boj, ki temelji na marksističnih spozna-njih o človeku, naravi in družbi, in ustvar-jalno kritičnost do družbenih razmer.
V komisiji za družbenoekonomski razvoj so delegati konkretizirali svoje izkušnje in probleme v svojih delovnih okoljih. Najprej o zaposlovanju: po podatkih je v letošnjem letu še vedno zaposlenih 10.728 upokojencev, veliko je še pogodb o delu, 1.699 milijonov ur nadurnega dela itd. Na drugi strani pa štipendisti ali pripravniki ne dobijo ustrezne zaposlitve. Delovne organizacije jih kratko malo odslovijo. Takšnih organizacij je tudi v Šiški veliko. Kako rešujemo stanovanjska vprašanja mladih, saj kar 43 odstotkov mla-dih do 27. leta nima rešenega stanovanjske-ga vprašanja. Zmanjšuje se gradnja družbe-nih stanovanj, lahko pa bi bi z akcijo uredili veliko podstrešnih prostorov, ki so neizko-riščeni. Dosledno bo treba oblikovati ceno kvadratnega metra stanovanjske površine in samoupravno organizirati čakajoč na stano-vanja.
Veliko so delegati govorili tudi o samo-upravnem vključevanju mladih v organiza-cijah združenega dela. Prevladalo je stališče, da mladinska organizacija ni enakovredna drugim DPO. Kljub argumentiranim predlo-gom so stališča in ideje velikokrat zatrte. Res je, da so neštetokrat temu krivi mladi sami, ker so prevečkrat pasivni in popustlji-vi. Veliko je bilo tudi razprav glede vklju-čevanja mladih iz drugih republik. Zato bo treba tudi v naši občini temu vprašanju na-meniti več pozornosti in te mlade vključiti v akti.vnosti.
Na komisiji za politični sistem so pouda-rili  misel  o   konkretizaciji  osebne  in  kolek-
tivne odgovornosti znotraj družbenopolitičnih skupnosti in organizacij. Zato je nujno po-Irebna akcija in sodelovanje vseh DPO pri poglabljanju samoupravnih socialističnih od-nosov. Poudarek je veljal tudi delu OO ZSMS v krajevnih skupnostih, v katerih se interesi mladih ne izražajo v polni meri. Odtod pasiv-nost mladih pri obravnavi temeljnih vpra-šanj v posameznih okoljih. Razprava dele-gatov o frontnosti ZSMS v tretji komisiji je zelo jasno nakazala nalogo mladinske orga-nizacije. Frontnost ZSMS naj bi se izražala predvsem v tem, da združujemo mlade ne glede na družbeni položaj, narodnost, svetov-ni nazor in druge razlike, to je na demokra-tični socialistični osnovi v boju za socialistič-no samoupravljan,ie. Krepiti moramo (po vse-bini delo konferenc, obravnavati več vpra-šanj problemsko, tako da bodo postale tri-bune mladih. Veliko je bilo kritičnih pogle-dov na kadrovsko politiko v skupščinah, DPO in drugih telesih. Na najodgovornejših mestih naj ne bi bilo samo rotacije posamez-nikov. Za dobro in vestno opravljeno delo bi bilo treba kakšnega posameznika poslati v delovno organizacijo.
Ob tem se mi vsiljuje vprašanje, kako je s tem pri nas?
Pomembna je bila tudi razprava o vzgoji in izobraževanju v četrti komisiji. Ne bi sme-H poudarjati samo institucionalnega izobra-ževanja, ampak tudi vzgojo okolja in samo-izobraževanja. Ne samo učenci, dijaki in štu-denti, ampak tudi delavci, da ne rečem kar delavski razred, morajo postati subjekt od-ločanja o vzgoji in izobraževanju. Zavedamo se, da ZSMS ne bo sposobna sama rešiti vprašanj glede usmerjenega izobraževanja — potrebna bo pomoč vseh. Materialni polo-žaj šol je neustrezen, predvsem tistih sred-njih šol, ki so pred kratkim prevzele pro-gram posameznih usmeritev, kot je poudaril delegat ZSMS iz Litostroja.
Na širokem področju interesnih dejavno-sti so se mladi predvsem dotaknili vprašanj o kulturi, telesni kulturi, delu družbenih or-ganizacij in društev, obujanju revolucionar-nih tradicij, glasbi itd., saj so ta področja pomembna za revolucioniranje družbenoeko-nomske sfere. Vse te razprave in dokumenti bodo osnova za konkretizacijo naših progra-mov in dela mladinske organizacije v bodo-če.
-      ..    , <    .    • .   .               Zdravko Fic