Gerkvene zadeve. Smit in pogreb č. g. Franca Vrlic, župnika na Stranicah. (Konec.) Za sebe pa gospod niso veliko polrošili. V svojcm gospodarstvu bili so prav skronmi. Edino kar so iineli, bilo je to, da so sc prav radi vozili, toda zniirom le po opravkib. Kakor bilro so svoje reči opravili, so se kar domov povrnili. Vozili so se pa skoraj zmirom saini. Ker jc bil konj izpočit, jim je večkrat zdivjal. Bili so parkrat v sinrlni nevarnosli. Obolcli so vslcd tega prav liudo; ozdravili so se pa sanii, ker so bili prav dober homcopat. Tega zdravilstva so se naučili od zdravnika v Mooskircben-u na srcdnjom Štajarji, ko so bili tam za kaplana. Veliko so se buvili s bomeopntijo. Vočkrat so pomagali p.av izdalno marsikateremu bolniku. V svojem življenju so se lako radi vozili; kd«) bi bil mislil, da se Se bodo mrtvi vo/.ili? Božja previdnost! Go še enkral ocenimo rajnega go.~p.da kol. gnspodarja, lnoramo reči, da so bili varčni, skibni in vedno delavni, tako da so sc popolnoina vresničile bosedc sv. pisina nad njimi: »Če pa nisi len, tcdaj bo tvoja žttev kakor vodnjak (v katerem vode ne pomanjkuje) in uboštvo bo daleč od lebe bežalo«. (Preg. Sal. 6, 11.) — Oglejmo si slednjič rajnega gospoda, kot didiovnika! Tudi kot lak so neumoino delali v vinogradu (iospidovein. V vseli duhovnih opravilih so bili neizrečeno vestni in nalaneni. Še zdaj, ko jili je dnc 3. majnika mrtvoud zadel ob pol enib, so šii ob cnili v šolo, ker je bil lorek. Da bi bili kedaj darilev sv. mašo opustili, to ni nikomur znano; celo zdaj v bolezni, akoravno jim je bilo od zdravnika ostro prepovedano, so razven enega dneva zmirom sv. daritev opravljali. Ta njihova gorečnost pa je izvirala iz njibove učenosti in pobožnosli. Da so bili res učeni, dokaže naj to, da so njih rajni škof Slomšek hoteli imeti za profesorja veronauka na c. kr. gimnaziji v Mariboru. G. Vrlič si pa niso upali prevzeti te časlne službe, ker so bili bolehni. — In pobožni so bili. Zaradi pobožnosti so sloveli pri vseli, ki ho jib poznali. Kjerkoli si jih videl, bodi-si doma, bodi-si na polu, bodi-si na polju — brevir so golovo v roki imeli in iz njega molili na pol glasnq. Jezusa v najsvetejšem zakramentu so radi obiskovali. Kolikokrat so klečali pred tabernakeljnem in se pogovarjali s svojim Izveliearjem! K temu čeSčenju najsvetejšega Zakramenta je gotovo mnogo pripoinoglo potovanje v sv. deželo, katero so okoli 60. leta storili. Hodili so po tistib krajih, kjer se je bil Jezus narodil, kjer živel in kjer trpel. Tam so se navzeli toliko krSčanskega duba, tam si izprosili prelepih čednoslij, od Jezusa, čednostij, ki tako lepo dičijo njibovo plodonosno življenjc. Opomin Jezusa Kristusa so si postavili kot vodilo v svojem življenju, namreč opomin (Mat. 11,29): »Učite se od mene, ker jaz sem ponižen in pohleven!« Kakor so pa rajni skrbeli za svojo dušo, jo dičili in pripravljali za nebeškega ženina, ravno tako je njihovo blago srce želelo izveličanje duš njim izročenib farmanov. Kako zvesto so s sv. zakramenti bolnike oskrbovali, kako radi jih obiskovali, jili tolažili in jim v nebeškein veselju pripovedovali, a tcin ve vsakdo, posebno pa še jaz, ki sem imel priložnost jih spoznati v svoji bolezni, pa ludi v bolezni in pri smrti mojega brala in sestre. Koliko bvaležnega spomina snio vcndar dolžni rajnemu za njihovo poslrežljivosl in Ijnbeznjivost pri bolnikib in uminijočib! Blag jim bodi spoinin! Priskrbeli so rajni vneti gospod svojim faniianoiii tndi veliko duliovno veselje, namree sv. niisijon, in to dvakral. Kolika dobrota so sv. misijoni za faro, vc vsak, kdor jo imcl priliko, se jih vdeležiti. Veliko skrb so iineli rajni pa za farno eerkev. Vso so olepšali in popravili. Najprvo so jo dali primemo povzdigniti in obokali, polem pa so jo okrasili z okusno slikarijo. Priskrbcli so cerkvi novc orglje. Okoli ccrkve so prostor povekSali, zravnali in z lepiin zidom obdali. Tudi so poslavili dvo krasni kupeli, da o sv. R. T. in o lepi nedelji ni treba Sotorov postavili. Mešna obluuila so bila slaba; gospod so oniislili prav dragocena in okusna. Tudi so kupili prav lepo monSlranco — z eno bescdo: pri cerkvi so skoraj vse ali popravili ali pa na novo priskibeli. 0, blagor njini, kolikorkral so pač labko izdibnili: .lan. 2, 17.: »Goročnoisli gorim za tvojo bi.šo, o liog!« ali pa ps. 25, 8.: »Gospod, Ijubiin krasoto tvoje hiSe, in kraj slanovanja tvojega veličasLva«. Gospodu, ki so na zenilji toliko slorili za olepšavo stanovanja Jczusovega, bo golovo na unem svelu povrnjeno tudi s krasnim slanovanjem in velikim zvelieanjom. Ne sinein pozabiti, da so prirodili novo pokopališče, ga z zeleniin plolom ogradili in lep pot do Ije napravili. — Predno popis njibovega življenja skoin-am, nnj Se omniiin njibovega zadnjega sporočila. Vsaki fari, kjer so služili, so sporočili veo ali nianjo denar.ja za sv. inaše in za uljoge, kjer pa uiiirjejo pa 300 gld. za uboge. Svojc lepo posestvo poleg cerkvo v vrednosli do 6000 zapnslili pa so svojiin naslednikom, župnikom Straniškiin, proti teiiiu, da vsako lelo Scst sv. maš za njiliov diišni mir opravijo. Sponmili so se pa ludi v svojem sporočilu svoje rodbine in svojib zveetib služabnikov. Dragi bralee, tako sem ti naslikal v glavnih potezali življenje in delovanje vlč. g. župnika na Stranicali. Kaj ne, veliko so storili? Na Stranicah so živeli, so delovali in trpeli, Slranice so ludi za glavnega dediea poslavili. Veliko hvaležnosti Fino jini dolžni. Njihov ?pomin bo ostal, ko nas že nikjer no bo. 0, blagi gospod, počivajlo uiirno tam v bladncm grobu, Vaša duša pa na.j nad zvezdami pri Ijubem Jezusu zasluženo plačilo zavživa! »Blagor nirtvim, ker njihova dela njim sledijo in večcn je njiliov spomin!« Al. Arzenšek. Dva nova zvona v Cro.šnjicah. Ganljivo slovesnost siro obbajali 11. nedeljo po bink. 21. avgusta v Grešnjicab. Prcd svo.jim odhodom iz to župnije so vč. g. Alo,jz;j Kos oskrbeli ČreSnjičanoin še lepo vbranc zvonove. Imela je do zdaj Grošnjiška larna corkva sicer 3 zvonove; toda niso bili posebno glasni. Želeli so imeli 4 zvonove, pa najveiii naj bi bolj glasno pel, kakor poprejsnji. Ljudstvo v GreSnjicah ni premožno. Zato ,je prihilel Ci\'.šnjičanom na pomoč blag sosed i/. Frankolsko župnije, .lernej Prislovnik. Daroval je edentisoč goldinarjev iz livnležnosli. ker nui je Marija vselej pomagala, iz velikili zadreg, v kojilv se jo nahajal prav mnogokrat. Začel je z lnajhnim, a zdaj jo prcmožen mož. Njegovi 4 žo omoženi in oženjmi otroei so s tem očetovim darom prav zadovoljni tcr so sc saini priložili prav znatne doneske. Ostalo so pa dali zraven Čreš- njiškega rojaka č. g. Jožefa Krajnc, provizorja pri Sv. Petru pod gorami, domači župljani in nekateri bližnji sosedi in sicer Ijudje vsakega stanii, dninar in posel, kakor posestnik in prevžitkar: vsakdo je daroval po svojih zmožnostili z velikim veseljem. Kar je pa tudi mnogo vredno, Ijudje so odrajtali svoje obljubljene doneske veliko poprej, kakor je bilo dogovorjeno. Eden poprejšnjih 3 zvonov, ki je tehtal 250 kilo ter bil vlit leta 1664, se je zdaj prelil. Vlila sta se iz nova zvonova: največi tebta 954 kilo, manjši pa 296 kilo (toraj blizu 17 centov in manjši nekaj nad 5 centov). Vsi stroški znašajo 2000 fl.Večjizvon imapodobe: Sv. Jernej, Sv. .ložef, Sv. Alojzij pa napis: »Pod župnikom Alojzijem Kos, cerk venimakljuearjema Jož. Krajnc inBlažem Slemenšek sem bil zlit. Jernej Pristovnik mi je največji dobrotnik«. Manjši pa ima slike: Sv. Cirila in Metoda, sv. Ano in sv. angelja varha. Napis: >Cast bodi Boga na višavah in niir na zemlji Ijudem, ki so svete volje«. Vlita sla nova zvona pri gosp. Albertu Samassa v Ljubljani. Njuna zunanja oprava je prav čedna in lična. Samassov tesar: Jožef Rozman je delal skozi 9 dnij strop za zvonove ter režil svojo nalogo s pomočjo 3 vrlib tesarjev iz Špitaliča prav dobro. Zdaj so vglasbljeni Crešnjiski zvonovi v P^-dur. Dva ostala stara zvona imata glasove A in F, nova dva pa F in C. Kakor sem začetkoma povodal, v 11. nedeljo po binkoi5lib smo obhajali slovesnost in zavživali veselja, da so nain novi zvonovi prvokrat zapeli; krščeni so bili že poprej v Ljubljani. Ta dan so došli v ČreSnjice vč. g. Karol Gajžek, dekan Dobrnski, vč. g. Jernej Voh, nadžupnik in dekan konjiški, ob enem patron Črešnjiške žnpnije, potem gg.: župniki iz Frankolovega, Vitanja in Zrce. Ve. g. dekan Dobrnski so razložili v svojem zanimivem govoru zgodovino in pomen zvonov. Navzoč je bil tudi slavni naš rojak gosp. profesor Anton Re.-^enšek iz Plovdiva v Bolgariji ter razveselil častite goste z jako primornim in prisrčnim govorom. Povedal nam je, kako lužno je bilo na Bolgarskem ob tistem času, dokler so lamkaj gospodarili Turki; kristjani takrat niso smeli imeli zvonov. Na neki visoki gori, od koder se ni slišal k Turkom glas zvona, pa so zvonili menihi v svojem samostanu in to je privabilo nebrojne trume ljudstva na goro, ki ,je tamkaj dolgo, dolgo časa ostajalo ter poslužalo te rajske glasove. . Zal, da so Grešnjiški zvonovi tako kmalu zapeli slovo ve. g. Alojziju Kos! Lep spominek zapuSča ta blagi goppod v GreSnjiški fari z obhajanjem sv. misjona in s pripravo tako lepega zvonenja! Bog živi skrbnega dušnega pastirja, pa tudi vse dobrotnike starodavne ČreSnjiSke cerkve! . —č—