Poštnina plačana t fotorlnL LM0UI.flN.Z04 v LloDiiDM. v temen 6 septembra 19Z8. ceno Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. —• Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 230 Din, večji inserati petit vrsta 4,—i Din. Popust po dogovora. Inseratni davek posebej. cSIovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240— Din, za inozemstvo 420.-^ Din. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št 5, L nadstropje. « Telefon 2034. UpravnStvo: Knaflova ulica Št. 5, pritličje. — Telefon 2304. Porazen vtis razkritij o zločinskih načrtih za amputacijo Hrvatske in Slovenije - Prazni izgovori Ljube Davidovica - Pribičević o amputaškem predlogu hegemonističnih voditeljev - — Beograd, 6. septembra. Razkritja zagrebških in ljubljanskih listov o am-putaških načrtih prvakov četvorne koalicije so še vedno predmet naj-ži-vahnejših komentarjev v vseh beograjskih političnih krogih. Razkritja o vele-izdajniških namenih hegemonistov z amputacijo prečanskih pokrajin so tudi v Beogradu in v Srbiji razburila duhove in prvaki vladnih strank so v mučni zadregi, kako naj pred javnostjo utemelje in pojasnijo svoje nerazumljivo postopanje. Novinarji so se obrnili na razme vodilne člane vladne večine ter se pri njih informirali o stališču, ki ga zavzemajo stranke v tem vprašanju. Kakor ni bilo drugače pričakovati, skušajo sedaj vse utajiti in povdarjajo svojo državotvornost, češ da stoje vse vladne stranke neomajno na programu državnega m narodnega edimstva. Postavljajo se celo v pozo zaščitnikov države in si laste zaslugo, da v Zagrebu in v drugih prečamskih mestih ni prišlo do prelivanja krvi. Zanimive so iziave, ki jih je podal Ljuba Davidovič. On se spretno izogiba bistvu vprašanja in noče povedati, ali so šefi vladnih strank predlagali v oni usodni noči 7. julija amputacijo ali ne. Pač pa obširno dokazuje, da so v Beogradu mislili, da sta za amputacijo Radić in Pribičević. Bali so se baje, da bi ta dva no svojem prbodu v Zagreb proelasila neodvisnost Hrvatske, kar bi dovedlo do prelivania krvi. To bi značilo amputacijo in to da so hoteli v Beogradu preprečiti. — Zagreb, 6. septembra. Današnje zagrebške «Novosti» se bavi jo v uvodniku z Davidovićevirni izjavami o načelih amputacije in pravijo med drugim: «Kar dela KDK, ni amputacija. Nasprotno, to je reševanje državne celine. In da KDK pri tem uspeva, da je preprečila najhujše, to je zasluga nje-V* velike avtoritete, ki io uživa v prečanskih krajih in velike discipliniranosti prečanskega prebivalstva. To, kar danes dela KDK, to je samoobramba precanov vred hegemonijo in amputacijo, ki rušita državo. Temu prizadevanju v KDK združene HSS m SDS ter avtoriteti vodstva KDK se je zahvaliti, da zločinski načrt hegemonistov ni uspel in da niso mogli popolnoma upropastiti države. To in samo to je resnica. To pa, kar pravi sedai g. Davidovi, da je bil njihov predlog «šala», da so ga stavHi le zato. da prouče, kako stališče zavzema KDK in kaka je situacija*, da vidijo, kaj «rrtisli» in «na-merava» KDK, in da ne bi tekla kri, to je, oprostite, zelo čudno, četudi pravi to sam g. Davidovič. Kako ginljiva sentimentalnost radi skrbi, da bi ne tekla kri v Zagrebu po strašnem pokolju hrvatskih poslancev v Narodni skupščini! S takimi budalostmi hoče sedaj g. Davidovič sebe in svoje tovariše izvleči iz mučne situacije. Ne odgovarja pa na to, zakaj so molčali vse doslej I on i njegov; amptitaški tovariši, ne pove, zakaj še doslej niso zavarovali pred obtožbami, ki jih je iznese! proti njim dr. Žižka, da v Beogradu delajo na razcepitev države, zakaj doslej niso dali niti najmanjega zadoščenja za umor v Narodni skupščini. Še več, niso povedali, zakaj je okrnjena Narodna skupščina ratificirala nettun-ske konvencije! Da, mi smo zares dva sveta, mi prečartf in Davidovič s svojimi ampu-taškimi tovariši. Pri nas ne bi prišlo niti enemu resnemu poh'rku na um, zahtevati, naj ostane po umoru ista vlada, ki nosi za umor moralno odgovornost, še manj, da ista Narodna skupščina nadaljuje z delom. Najmanj pa bi prišlo kateremukoli naših politikov na um, delati «šale» in predlagati amputacijo, da na ta način «prouči» situacijo. To pride na misel samo g. Davi-doviću in njegovim tovarišem v hegemoniji in amputaciji, predstavnikom onega sveta, ki je karikatura vsega, kar se na zapadu smatra v politiki za pošteno, dostojno in častno. To menta-liteto moramo mi amputirati v interesu hrvatske, srbske in slovenske državne zajednice, amputirati definitivno in brezobzirno. Kajti dokler bodo v tej državi mogli odločevati ljudje take mentalitete, ki jim je umor v Narodni skupščini *mal incident*, ki j^m je najtežja veleizdaja — ra^diranje države — sredstvo za «šalo», naša država ne more stopiti v vrsto kulturnega in civiliziranega človeštva. — Zagreb, 6. septembra. Zagrebški «Rijeći» je podal g. Pribičević sledečo izjavo o včerajšnjem «pojasnilu» gosp. Davidovica: G Davidovič enostavno obrača celo zadevo. On je eden izmed predlagateljev, ki so stavili predlog o amputaciji. Kakor je bilo meni sporočeno, so šefi četvorne koalicije onega večera na dvoru predlagali amputacijo. Smešno je, če trdi g. Davidovič, da so bile iz* jave g. Predavca povod in razlog za predlog o amputaciji. G. Predavec ni govoril v imenu HSS, ki jo je takra*. predstavljal g. Stepan Radič, niti v imenu KDK, ki sva jo predstavljala skupno, nego samo v svojem imenu. Pa če tudi bi bil govoril v imenu obeh teh organizacij, ni mogla, niti ni smela biti njegova izjava povod za predlog o amputaciji. Tak predlog pa je bil jor* malno stavljen. Jaz s šefi četvorne ko* alicije nisem hotel imeti nikakih di* rektnih stikov in zato sem sporočil kroni naše stališče tako v Radičevem, kakor v svojem imenu. To je ono sporočile, ki naglasa, da je KDK za držav* no edinstvo, da pa zahteva spremembo sistema v državi.» Brezplodne borbe med radikali Oseben spor med Stanojevrcem in Vukičevićem. — Glavni odbor se sestane jutri. — Pašrcevci se hudujejo tudi na Korošca in iščejo stikov s KDK — Beograd, 6. septembra. Spor, ki je ob* stojal med Vukičevićem in glavnim odbe« rom, je sedaj, kakor vse kaže, zavzel res« nejše dimenzije, ker se je razvil tudi v osebni spor med Vukičevićem in Aco Sta* nojevićem. — Po zadnjem sestanku pri Iliji Mihajloviču je bil Aca Stanojević skrajno ogorčen nad Vukičevićem in se je popolnoma pridružil stališču glavnega od* bora, ki zahteva slej ko prej Vukičeviće* vo glavo. Danes so imeh" člani glavnega od* bora ves dan konference, na katerih so sklenil?, da skličejo v petek sejo glavnega odbora, ki naj sklepa o tem, kdaj naj se sestane širši glavni odboT. Razpravljali bo* do tudi o sklicanju strankinega kongresa in spremembi strankinega statuta. Na ta način upajo, da se jim posreči paralelizi* rati poskuse Velje Vukičevića, ki hoče s sklicanjem klubskega odbora preprečiti se* stanek širšega glavnega odbora, v katerem so zastopane predvsem organizacije, ki Vukičeviću niso naklonjene. Mnogo pozornosti posvečajo politični krogi stališču, ki ga bosta zavzela v tem sporu ministra dr. Andra Stanič in dr. Ni* kola Subotić, ki se nagibata bolj k glavne* mu odboru. Danes sta se ves dan posveto* vala s svojimi ožjimi političnimi prijatelji Vtis resolucije KDK Beograd, 6. septembra. Dočim se beograjski tisk za enkrat omejuje zgolj na objavo včerajšnje resolucije KDK, sprejete v zadevi naše delegacije na zasedanju Društva narodov v Ženevi, v političnih krogih včerajšnje sklepe KDK živahno komentirajo. Režimski krogi ne prikrivajo vznemirjenja, ki ga povzroča akcija KDK v njihovih vrstah. Vedno bolj spoznavajo, da trezna, mirna in dostojna taktika KDK polagoma, a stalno in dosledno izpodjeda tla hegemo-nističnemu režimu na znotraj in na zunaj. Vojaška letalska Vojaška letalska tekma Zagreb, 6. septembra. O priliki današnje proslave rojstnega dne prestolonaslednika Petra se je vršila velika letalska tekma za kraljev pokal. Letalci so poleteli v zgodnjih jutranjih urah z novosadskega letališča in morajo obleteti progo Novi Sad — Beograd — Skoplje — Sarajevo — Zagreb — Novi Sad. Prvi je prispel ob 11.12 v Zagreb kapetan CenČić, takoj za njim pa kapetan Rado-vič s kapetanom Sondermajerjem. Tretji je bil kapetan Novak, četrti pa narednik Iv-ković. Ostali letalci, ki se udeležujejo tekme, do opoldne še niso dospeli v Zagreb in so se morali oči vi dno ustaviti spotoma. Letalci so pristali na zagrebškem letališču le toliko, da so dobili potrdilo, nakar so takoj zopet nadaljevali polet v Novi Sad. Na letališču so se istočasno vršile velike letalske slavnosti in izvajale razne letalske vaje. Pogreb Bokanowskega — Paria, 6. septembra. Včeraj dopolgne se je na svečan način vršil pogreb ponesrečenega trgovinskega ministra Bokanowske-ga. Žalni sprevod se je ob 10.30 zbral pred poslopjem trgovinskega ministrstva. Takoj za krsto so stopali rodbinski člani, nato prezidenta obeh zbornic, vsi ministri z ministrskim predsednikom na čelu, zastopnik predsednika republike in mnogo poslancev in senatorjev. Zemeljske ostanke ponesrečenega ministra so sežgali v krematoriju pokopališča Mont Parnasse. Vsa javna poslopja so razvesila zastave na pol droga. Na grob je bilo položenih mnogo krasnih vencev, med katerimi je bil tudi venec nemške vlade in nemškega poslanika. o tem, ali naj ostaneta še nadalje v vladi, ali pa naj odstopita m tako izzoveta krizo. Najnovejša faza sporov v radikalski stranki je ta, da se je sedaj glavni odbor odločil tudi za borbo proti Koroščevemu režimu. O priliki svojega včerajšnjega se* stanka z Veljo Vukičevićem je Aca Sta* nojević namreč ugotovil, d4 se zanaša Vu* fcičevič predvsem na podporo notranjega ministra, ki mu gre v vsem na roko, zlasti pa pri ustanavljanju novih organizacij in pri zatiranju akcije glavnega odbora. Za* to nameravajo nastopiti tudi osebno proti Korošcu. Zatrjuje se, da ga bo danes ofi* cijelno v imenu radikalskega glavnega od* bora posetil Aca Stanojević in protestiral proti takemu postopanju. V ostalem naglašafio pristaši glavnega odbora, da bodo slej ko prej iskali stikov s Hrvati, odnosno s KDK. Zato bo odpo* toval v Zagreb znani radikalski prvak in bivši minister dr. Kojić, da stopi najprej privatno v stike s Svetozarjem Pribičevi* čem in dr. Mačkom in pri njih sondira te* ren za eventualna poznejša oficijelna po* gajanja. Včerajšnja «Pravda» ve celo poro* čati, da je bil dr. Kojić že včeraj v Za* grebu. Zdravstveno stanje Venizelosa — Atene, 6. septembra. Splošno zdravstveno stanje Venizelosa je dobro. Temperatura je davi znašala 38.4 stopinj,. — Atene, 6. septembra. Radi epidemije mrzlice je bila otvoritev grškega parlamenta odložena do 1. oktobra. Venizelosivo zdravstveno stanje se boljša. Odvetniški kongres v Pragi — Praga, 6. septembra. V dneh od 27. do 30. septembra se vrši v Pragi tretji češkoslovaški odvetniški kongres. Dosedaj jo prijavljenih mnogo delegacij iz Francije, dalje iz Baltiških držav in iz držav Male antante. Znižanje kadrskega roka v Belgiji. i— Bruselj, 6. sept. Belgijska zbornica je po daljši debati sprejela čl. 12. zakona o reformi vojske, po katerem se za pehoto določa 8 mesečna služb, doba, za topništvo in trdnjavske čete pa 14 mesecev. Vse osebe, ki bodo služile več kot 8 mesecev, bodo po osmem mesecu dobile odškodnino mesečnih 400 frankov. Nova vodiška Johanca Praga, 6. septembra. V vasi Teldinci v srednji Slovaški živi devetletna mladenka^ Matilda Petrovič, ki trdi, da se ji prikaže že več časa Devica Marija in jo sprašuje po željah pobožnih kmetov. Vest o teh vizijah se je naglo razširila po okolici. Od tega časa romajo tisoči in tisoči kmetov in kmetic v to vas, da sporočijo mladenki svoje želje in pritožbe. V vasi, kamor prej mogoče vse leto ni prišel noben tujec, so morali zgraditi posebna skupna stanovanja. Ob nedeljah in praznikih prihaja v Teldin-oe 6000 do 10.000 romarjev. Rekordni obisk pričakujejo za Marijin praznik dne 8. septembra. Računajo, da bo prišlo okrog 25.000 romarjev. Cerkvene oblasti v tej zadevi še niso zavzele svojega stališča. Konec rumunskega fiaruge — Bukarešta, 6. septembra. Včeraj je bil v bližini Fogarasa ustreljen pobegli bandit Balan. Balan je pred enim mesecem pobegnil iz kaznilnice ter je v tem času umoril devet oseb. Skrival se je v gozdovih ter napadal ljudi. Vest o smrti bandita jie v Bukaredti povzročila veliko veselje. Listi so njegovo smrt objavili v posebnih izdajah. Vest o prepovedi prireditve je bila netočna Današnje «Jutro» je objavfto vest svojega beograjskega dopisnika, da je vlada prepovedala kmečki praznik na Bledu. Kakor smo izvedeli, je ta informacija v toliko točna, da je vlada zabranila javni shod, ki bi se naj ob tej priliki vršil. Prireditev kmečkega praznika samega, t. j. slavnostnega sprevoda, konjske dirke, ljudske veselice itd. pa ni prepovedana, temveč je bilo že pred več dnevi izdano pismeno dovoljenje, da se ta prireditev sme v celem obsegu vršiti. V soboto torej vsi na Bled, da bo manifestacija prave narodne misij tem lepša in pomembnejša! ★ Od združenih kmetijskih podružnic smo danes prejeli sledeče obvestilo: Z ozirom na vesti, da bo kmetski praznik na Bledu prepovedan, ugotav* ljamo, da je srezko poglavarstvo v Radovljici že izdalo dovoljenje Kmet tijskim podružnicam na Gorenjskem, da smejo prirediti Kmetski praznik na Bledu. Kmetski praznik se torej vrši, ka* kor je bil prijavljen od Kmetijskih po* družnic. Polovična vožnja, ki so jo po* družnice zaprosile, pa še ni dovoljena. Pozivamo vse, da se Kmetskega praznika udeleže v čim večjem številu, da bo število udeležencev pokazalo, kaj slovenski narod misli. Klerikalna polomija v Žalcu naj bo spodbuda našim ljudem za čim veli* častnejšo prireditev. Kmetijske podružnice Gorenjske. Balkanske metode pod dr Korošcevim protektoratom Škandalozne obtožbe beograjskega »Trgovinskega glasnika« proti metodam dr* Korošca in njegovih organov* Prejeli smo sledeči uradni popravek: Glede na članek, natisnjen na prvi strani v spodnji polovici prvega in drugega stolp-pa št. 200 »Slovenskega Naroda« od 1. septembra 1928, pod naslovom: »Balkanske metode pod dr. Koroščevim protektoratom. Škandalozne obtožbe beograjskega »Trgovinskega Glasnika« proti metodam dr. Korošca in njegovih organov«, pošiljam — pooblaščen od g. predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih del — na osnovi čl. 26 zakona o tisku sledeči popravek, da ga natisnete točno po predpisih čl. 27 cit. zakona. Ni res, kar ugotavlja »Trgovinski Glasnik«, da namreč »minister notranjih del ni smatral za potrebno, podvzeti potrebne ukrepe za zaščito avtoritete oblasti in da sreskega poglavarja ni niti suspendiral, kakor je to predlagal veliki župan. Kar pa še posebno meče temno senco na oblasti, je dejstvo, da je od ministrstva pravde določeni preiskovalni sodnik dobil nalog, nai preišče samo slučaj uboja, ne pa tudi poglavarjeve krivde za nered in za poškodbe poštenega državljana.« Res pa Je sledeče: Dogodek, o katerem piše »Trgovinski Glasnik«, se je odigral v noči med 21. in 22. julijem 1928, v premogokopu Bare. Obveščen o dogodku, je veliki župan moravske oblasti dne 23. julija takoj odšel v Despotovac, kjer je osebno prevzel kazensko ovadbo, izročeno mu po odvetniku Pindiču kot pooblaščencu poškodovanega Miloja Jovanovića proti sreskemu poglavarju Ilicu, svečeniku Mitroviču in rudniškemu irradniku Andljeliču radi težke telesne poškodbe. To ovadbo je veliki župan takoj izročil v poslovanje najstarejšemu pisarju poglavarstva Gajiču, sam pa je takoj uvedel disciplinsko preiskavo proti sreskemu poglavarju, katero je predložil ministrstvu 28. julija 1928, pod J. B. br. 11.209. Kakor je razvidno, je veliki župan takoj Iz policijske kronike Ljubljana, 6. sept. Na ljubljanski policijski direkciji je bilo včeraj in danes prijavljenih več zanimivih slučajev, med katere spada v prvi vrsti drzna tatvina Pred škofijo. Pri mestni občini je že več let uslužben delavec Fritz Friedrich. Mož je menda Nemec, bil pa je sprejet za tlakovanje mestnih ulic z malimi granitnimi in porfirnimi kockami. V zadnjih letih si je Friedrich, ki je bil zelo marljiv delavec, prihranil neka denarja, katerega je vedno nosil s seboj. Včeraj zjutraj je tlakoval cesto Pred škofijo. Ko je segel v žep, je prestrašen opazil, da mu je bila dopoldne med delom ukradena listnica, v kateri je imel osem bankovcev po 1000 Din, torej 8000 Din in tri stodinarske bankovce. Presenečeni delavec je seveda takoj odhitel na policijo in prijavil drzno tatvino. Dasi je policija takoj intenzivno poizvedovala za lopovom, ga ni mogla izslediti. Seveda ni izključeno, da je Briedrich svoj denar izgubil, toda mož zatrjuje, da mu je bil prav gotovo ukraden. In tako je sedaj ubogi delavec ob vse svoje prihranke. Podobna smola je doletela hlapca Alojzija Vajsa iz Zgorjnje Šiške. Hlapec je peljal v sredo popoldne voz, na katerem so bili naloženi trije sodi vina. Sodi so bili pa menda precej malormarno naloženi, kajti na v začetku uvedel uradno postopanje na strogo zakoniti podlagi. Z aktom od 30. julija 1928, J. B. br. 11.209, je ministrstvo za notranje potle zaprosilo g. ministra pravde, da na osnovi § 22. srb. kaz. prav. reda odredi sodnika in pisarja, z izrecno pripombo, »da bi se na ta način ta komplicirana preiskava pravilno in po zakonu izvedla ter da bi se policijsko oblastvo ne moglo sumničiti radi pristranosti.« G. minister pravde je z aktom od 21. avgusta 1928, broj 50.313, obvestil ministrstvo za notranje posle, da je v smislu zaprosbe odredil preiskovalnega sodnika v zadevi uboja Radisava Joksimovića iz Jagodine. 25. avgusta 1928 je ministrstvo za notranje posle ponovno zaprosilo g. ministra pravde, da se pogreška pri določanju naloga preiskovalnemu sodniku v navedenem primeru popravi v tem smislu, da se preiskovalnemu sodniku naroči, da poleg preiskave po predmetu uboja izvede tudi preiskavo po predmetu težke telesne poškodbe, učinjene Miloju Jovanoviču. Naglašujoč že v svoji prvi zaprosbi na g. ministra pravde »kompliciranost preiskave«, je ministrstvo za notranje posle dovolj jasno izrazilo, da je s tem, da je zaprosilo za postavljenje preiskovalnega sodnika, nameravalo, da preiskovalni sodnik vodi preiskavo tako glede uboja, kakor tudi glede težke telesne poškodbe Miloja Jovanovića. Kompliciranost zadeve obstoja ravno v tem, da se je težka telesna poškodba dogodila kot neposredna posledica uboja na samem mestu ter za časa izvršitve istega. Z rešenjem ministra za notranje posle od 25. avgusta 1928, U. br. 38.819, je bil obtoženi sreskl poglavar 111 o suspendiran od službene dolžnosti, kar je bilo izvršeno dne 27. avgusta 1928 glasom brzojavnega poročila velikega župana broj 8067. Veliki župan: Vodopivec 1. r. Gosposvetski cesti, tik pred železniškim prelazom, se je nenadoma zvalil z voza velik sod na tla. Pri padcu se je sod popolnoma razbil in suho cesto je napojilo okoli C00 litrov vina. Lastnik, neki vinski trgovec iz Šiške, trpi 9000 Din škode- Duh po vinu je bil še včeraj tako močan, da so vsi pasanti vihali nosove in ugibali, odkod neki prihajajo vabljivi vinski duhovi. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 0—22.8175, Berlin 13.545—13.575 (13.56), Bruselj 0—7.9114, Budimpešta 0—9.9214, Curih 1094.1—1097.1 (1095.6), Dunaj 8.0047—8.0347 (8.0197), Lon* don 275.76—276.56 (276.16), Newyork 56.805—57.005 (56.905), Pariz 0—222.24, Pra* ga 168.27—169.07 (168.67), Trst 296.75— 298.75 (297.75). Efekti: Celjska 158—0, Ljubljanska kre* ditna 128—0, Kreditni zavod 170—175, Vevče 105—110, Ruše 265—285, Stavbna 56—0, Šešir 105—0. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Dunaj 802. Berlin 13.56, London 276.16, Milan 297.75, NewoTk 56.905. Praga 168.67, Curih 10.956, Pariz 22226. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.1285, London 25.195, Newyork 519.30, Parfz 2028, Milan 27.185, Berlin 123.75, Dunaj 73.20, Praga 15.39. B:/0B Sifan Z •SDOV.ENSKJ NAROD, dne 6. septemSra 1928. Stev 204. Nov udarec podivjanega fašizma po naših i «1 Fašisti so ustavili "Edinost >, zibelko narodne zavednosti med primorskimi Slovenci. — To nečvreno nadje pa ne more obiti t srcih zasužnjenh bratov ljubezni do rodne grade. Prišlo je, kar smo že davno pričakovali. Fašistični režim v sosedni državi je šel do skrajnih meja teptanja narodnih manjšin in ugasnil luč edinemu velikemu slovenskemu dnevnikn na Primorskem. Kalvarija slovenskega tiska in nase manjšine na Primorskem je znana. Popisana in namočena je s krvjo človeških trupel, z najnizkotnejšimi ponižanji človeškega dostojanstva, proslavljena in prečiščena je z apoteoozo ljudstva, ki hrepeni po ujedinjenju in svobodi in ki bi ga rade verige nebrzdanega diktatorstva potlačile k tlom. Lahko rečemo, da je tako prebujenje, kakor zmagosavni prihod našega naroda na Primorskem zvezan z izhajanjem tržaške >Edinosti«. Zgodovina javnega in kulturnega delovanja na Primorskem, to je zgodovina >Edinostl-!:. Sredi preteklega stoletja, v dobi natega narodnega preporoda, je misel narodnostnega vstajenja najsvetlejše vzplamtela baš na Primorskem- Južnemu, poletnemu temperamentu se je pridružila volja do dela in uspeha, ki se ji na prvi pogled skoro ni poznalo, da bi bila slovanskega izvora. Narodno prebujenje je stopilo na plan horieon-talno. Fundament vsega javnega in političnega delovanja je postalo društveno življenje, ki se je razvijalo z veliko intenzivnostjo. Glasnik vsega tega društvenega in javnega življenja, vseh narodnostnih borb, prebujenja, osamosvojitve in neustrašnega osvojevanja svetih tal našega praslovanske-ga ozemlja ob sinji Adriji, od Ogleja do tržaškega zaliva in dalje proti jugu v kršno Istro in še dalje proti Kvarnerju in severni Dalmaciji, Je postala naša »Edinost«. V teh zadnjih 50 letih je >Edinostc izgladila pot tako mogočnemu nacijonalne-mu pohodu, kakršnega ne najdemo niti pri mnogo večjih narodih. Ta njena velika misija in njen zgodovinski uspeh pa je bil posledica politične in nacijonalne ideologije, s katero se je odlikovala od ostalih slovenskih dnevnikov in glasil političnih strank v Ljubljani in Mariboru. >Edinost< je propo-vedovala narodnost in narodne vrednote kot vodilne ideje politične in nacijonalne akcije v ogroženih obmejnih pokrajinah. Dočim se je središče naroda predajalo gospodarskim in kulturnim borbam, je bilo na periferiji potrebno ohraniti enotnost narodne akcije, in v to akcijo združiti vse nacijonalne, kulturne in gospodarske sile. Nacijoualna osamosvojitev je bila pozneje prenesena na osamosvojitev na gospodarskem polju. Naš goriški in primorski kmetic je svojo nacijo-nalno borbo pretvoril v borbo za ofirmacijo svojega kmečkega gospodarstva. Slovensko Primorce je tudi na gospodarskem polju prodiralo in osvajalo ter utrjevalo postojanko za postojanko, a zopet je bila >Edi-nostc glasnik vseh teh nacijonalističnih gospodarskih bojev in akcij. Trst je prihajal k sebi, k svoji preteklosti, k svojemu slovanskemu izvoru. Trstu je sledila ostala obala in tik pred svetovno vojno smo stali na Primorskem na višku svoje moči. Popolno zmago nam je preprečil prenagel pričetek svetovne vojne. Po svetovni vojni in po žalostni tragediji našega Primorja na mirovni konferenci so za >Edinostc nastopili slabi časi. Prej agresivni in energični osvajalec se je moral vdati jekleni volji zgodovinskih dejstev in se pretvarjati, stopnjo za stopnjo, v kulturnega ohranjevalca pridobljenih duševnih postojank. V okvirju zajamčenih pravic naše- ga naroda in njegovega jezika, njegovega slovenskega duhovnega življenja, je »Edinost« zasnovala miseL da bi mogel naš narod tudi ▼ mejiti italijanske države nadaljevati samosvoje narodno življenje, podrejajoč svoje ostalo delovanje interesom in ciljem italijanske države. Toda ta misel je bila izraz našega pre* velikega optimizma in vere v dobroto in poštenost Italijanov. Poznejše divjanje fa* šističnega režima je pokazalo, da je tudi ta zadnja nada pokopana m da se je treba pripraviti na najhujše, na nasilno iztreb* ljenje in raznarodovanj a «Edinost* je ustavljena in malo je upanja, da bi fašist ovske oblasti dovolile no* vega ravnatelja. Način, kako so fašistov« ske oblasti odvzele «Edinosti» ravnaterja in s tem možnost nadaljnega izhajanja, je naši javnosti dobro znan. šikane so bile tako bedasto utemeljene, da so le izraz res peklenske hudobije. Toda fašistovski nasiiniki so se uraču« nali. Polstoletna setev ^Edinosti* je že pre* mogočna. Ogenj narodnih idealov je že prešel v kri in žile. Naša materinščina na Primorskem je fundament, ki se da iztre* biti samo z brutalno silo. Fašizem se ni ustavil niti pred takim sredstvi in napo* vedujc in pripravlja gospodarski polom našega naroda, da bi potem izvedel itali* jansko kolonizacijo. Duh »Edinosti* živi in deluje premočno med našimi zasužnjenimi brati, da bi m O* gel fašizem popolnoma zatreti njihovo na« rodno zavest in ljubezen do vsega, kar je slovansko. Zgodovina nas uči, da so pravične tež* nje narodov še vedno zmagale in da je na* silstvo narodov nad narodi bilo vedno ob* sojeno na pogin. Že danes iztega duh svoje zaščitne roke nad vsem primorskim ozem> ljem. Trdno smo prepričani, da bo ta nje« gov duh ostal na svetih tleh naše domo* vine ob primorski Adriji do trenutka, ko napoči dan vstajenj a. Vero v ta zadnji dan naše borbe na Primorskem nam krepi fašizem sam in v nemali meri rudi njegov najnovejši zločin nad pravicami svobodnega naroda, njegova ustavitev tržaške b 20. v salonu pri Lloydu na Sv. Petra cesti. V nedeljo zjutraj ob pol 8. sprejem delegatov na kolodvoru. Po prihodu vseh vlakov skupen *dhod na Tabor, kjer bo kongres narodnega delavstva. Kongres prične točno ob 9. dopoldne v veliki dvorani. Po kongresu sprevod po mestu. Sprevod, kateremu na čelu bo šla godba Jeseniškega Sokola, bo šel po naslednjih ulicah: Vidovdanska. Komenskega. Tavčarjeva. Miklošičeva. Marijin trg, Prešernova, Aleksandrova pred Narodni dom. kjer bo skupno slikanje in razhod. Popoldne ob 1. uri bo skupno kosilo v hotelu Trvoll. pri katerem bo Igrala godba Sokola z Jesenic Popoldne ogledovanje mesta. Zvečer odhod gostov in delegatov. Izvrševalu! odbor vabi tudi tem potom vse narodno zavedno delavstvo, da se priključi tej veliki manifestaciji narodnega delavstva in prijavi svojo udeležbo tajništvu v Ljubljani, Šalenburgova ulica 7/H. Ljubljana v jeseni Izredno lepo vreme privabi na jesensko pokrajinsko razstavo tudi mnogo posotni-kov, ki bi v slabem vremenu izostali. Zato je na sejmišču tudi ob delovnikih zelo živahno. Med posetniki prevladujejo seveda interesenti in kupci, ki povprašujejo po razstavljenih vzorcih in sklepajo kupčije. Včeraj, zlasti pa danes, je bila razstava v znamenju živahnega povpraševanja, v prvi vrsti po poljedelskih strojih in po raznih vzorcih, ki jih je razstavila Kmetijska družba. Pa tudi druge stroke so deležne splošnega zanimanja. Razstava društva >Zoo< je še vedno zelo dobro obiskana in mlado društvo si je pridobilo z njo mnogo prijateljev, pa tudi mnogo novih članov. Tudi naši marljivi vrtnarji bodo lahko z uspehom zadovoljni. Danes so že zaceli prihajati interesenti iz inozemstva, zlasti iz Avstrije in iz ZAse-denega ozemlja. Tudi Hrvatov prihaja od dne do dne več. Ravnateljstvo velesejma je prejelo zanimiv dopis iz Argentine, v katerem argentinski trgovci prosijo, naj bi jim poslalo podrobne prospekte in informacije o našem velesejmu. Obenem izjavljajo, da prispe prihodnje leto večja skupina argentinskih trgovcev v Ljubljano, da si ogleda velesejem in stopi z njegovim posredovanjem v stik z našimi gospodarskimi krogi. To je nov dokaz, kolikega propagandnega pomena je naš velesejem in kaj vse lahko dosežejo nastavljale! M. HOMSCHACK — RAZSTAVA KRZNA. V paviljonu H, koja 455, in na nasprotni strani, je razstavila stara in renomirana graška krznarna M. Homscback svoje bogate in pestre zaloge damskih kožuhov. Prekrasni plošci iz najfinejše kožubovine : so sami domači modeli, ki vzbujajo splošno \ pozomost vseh Ljubljančank. Razstavljeni i plašči in jopice so iz krzna »peša nik a«, ; »murmelc, »seal«, najfinejši »astrahan« rtd. ■ Zares vredno si je ogledati to razstavo, ki * je zelo lepa. Omeniti moramo, da je tvrddca v Osijeku in ZagTebu sklenila velike kupčije in obenem dobila ogromna naročila. Tvrdka pa nima v zalogi samo plaščev in jopic za dame, marveč tudi plašče za gospode. Cene so konkurenčne. V Gradcu se*' nahaja podjetje na Radetzkysrrasse 10, na Dunaju na MariahilieTStrasse 165. Priporočamo vsemu občinstvu, zlasti pa našim damam, da si ko jo ge. Komschackove ogledajo. Širokogrudna cenzura Pepe iz uredništva je državotvoren element in nima nobenih stikov z makedonskimi puntarji. To pove na vsa usta, da mu ne bo paragraf podtikal protidržavnih namenov. Ampak mu je vseeno prišlo v roke »Makedonsko de* /o» kajti je naša cenzura širokogrudna in ne zapleni vsega revolucijonarnega gradiva, nikakor ne. Nekaj ga naša dr* žavotvorna pošta nehote in nevede prepelje čez mejo v ujedinjeno domo* vino in tako se udanost do troimene države ruši. Ampak ne pri vseh, po* sebno pri Pepetu ne. On ostane slej ko prej neustrašeno na njenem brani* ku in jo bo branil, če treba z vsemi kriplji. No, in tisto »Makedonsko delo», ki je prišlo iz Berlina nehote in nevede v Pepetove roke, je jako bojevito. Beli grad da je treba kar naskočiti s pu* škami, topovi in kindžali, pravijo ma* kedonski puntarji v Berlinu. Naskočiti da ga morajo najprej Hrvati sami in če pojde juriš po sreči, da se jim prh družijo onstran barikad še drugi na* rodi ujedinjene Jugoslavije, tako Ma* kedonci, Črnogorci, Kosovci in še dnu gi. Pepe zdaj ne ve, v katero skupino narodov in ras spadajo Makedonci, Je manj pa ve, kam bi dejal Črnogorce in Kosovce. Hvaležen bo makedonskim puntarjem, če mu to reč pojasnijo. Ghimkhana igre, ki jih priredi Motoklub ccLjubijana* dne 8. t. m. na vojaškem vež* bahšču v Dev. Mariji v Polju ob priliki motociklistične dirke, bodo novost za Liub liano, ker se bodo pri nas prvič izvajale. Ghimkhana so vožnje oz. igre spretnosti, ki idealno združujejo sport z družabnost* jo in humorjem ter nudijo gledalcem mnogo zabave. Tu bomo videli vajo s klo* bukom, lov na hrenovke, vožnjo z otro* škim vozičkom, štafeta itd. Vozač bo n. pr. moral med vožnjo sneti obešen klobuk z droga, ga dati na glavo in zopet obesiti na drog, ki bo postavljen na nasprotni strani. Hrenovke bodo visele na dolgih ela* stičnih vrvicah in med vožnjo jih bo mo* ral vozač odgrizniti, ne da bi ustavil mo* to i- ali si pomagal z rokami. Dalje bo mo* ral med vožnjo vzeti z mize cigareto in jo pri vožnji mimo *sodnika prižgati na tleči cigari. Zabavna bo tudi vožnja z otroškim vozičkom, ki bo privezan zadaj za *>troj. Z njim bo moral vozač kolikor mogoče naglo voziti do gotovega mesta, obrniti in se vrniti, ne da bi se voziček prekucnil-Zabave bo torej dovolj in naj ithčs ne zamudi te prireditve, ki bo poleg .-portne* ga užitka pri dirkah poskrbela tudi za smeh in kratek čas. Na dirkališču bo svi* rala izvrstna godba; za okrepČila bo pre* skibljeno. — Poziv športnim klubom. Jutri popcl* dne ob 17.22 pride v Ljubljano reprezen* tančna hazenska družina bratske Češkoslo* vaške države, kjer nastopi v soboto proti naši državni reprezentančni družini, v ne* deljo pa proti naši mestni reprezentanci. Ker je to prvič , da sprejema Ljubljana športno reprezetanco druge države, je dol* žnost nas vseh, da pokažemo našim gostom, da znamo pravilno ceniti tako velike sport* ne dogodke, ter da se pokažemo prave športnike v vsakem oziru. Dolžnost vseh naših športnikov je, da posvete v dneh naj* večjih športnih dogodkov letošnie sezone, našim gostom vso svojo pažnjo. Niti eden naših športnikov naj ne manjka pri sprejemu na kolodvoru, ravnotako tudi ne pri tekmovanjih na igrišču. Zato apeliramo na vsa naša športna društva, da pozovejo s primernimi pozivi 6voje Članstvo, da se udeleži svečanega sprejema in prireditev, ki se vrše na prostoru Ilirije. — JHS. — Druga treningttekma državne repre* zentance. Danes popoldne ob 18. uri se od* ;gra na igrišču Ilirije druga trening*tekma naše državne reprezentance. Za nasprotni* ka bo imela danes tim Ljubljane, ki bo se* stavljen iz najboljših igralk Ilirije in Pri* morja. Po današnjem treningu bo defini* tivno sestavljena naša podsavezna reprezen* tanca, ki igra v nedeljo proti reprezentan* ci Prage. Pri današnjem treningu nastopi v državnem timu Jovanovićeva, ki je dospela danes zjutraj iz Beograda. — Prihod Čehostovakinj v Ljubljano. Reprezentanca Češkoslovaške države dospe v Ljubljano jutri popoldne z brzovlakom ob 17.22. Na kolodvoru se jim pripravlja svečan sprejem z godbo. Po sprejemu m pozdravu odidejo gostje v sprevodu z god* bo na cehi po Miklošičevi cesti do hotela «Union», kjer bodo nastanjeni. Dolžnost vseh športnikov in vsega prebivalstva Ljub* Ijane je, da prisostvuje sprejemu, in da bratsko pozdravi naše mile goste. — Službeno iz LHP^a. K današnji tre* ningstekmi se pozivajo sledeče igralke: Brodar, Jermol, Doberlet, Kezele, Mirtič I vse Ilirija), ter Stare, Kaiser, Jenko, Zan* ner, Erbežnik, Jerina m Šmuc (vse Primora je). Igralke imajo biti najkasneje ob 17.45 s kompletno opremo na igrišču Ilirije. Pro* vsem, ki se pozivu ne odzovejo, se uvede -azensko postopanje. — Tehnični referent. KIJ lit Najboljše, na j trajnejše, zato 13 najcenejše! Stev, 204 tSCOVENSKI NAROD« dne 6. septembra 1928. Strto 3. Kalvarija Matičičerva bojna igra se vprizori dne 8, in 9. sept. vsakokrat ob 8. uri zvečer na Kodeljevem na prostem. Predprodaja vstopnic pri tvrdki «Orijent», Dunajska cesta 14. Iz Ljubljane Onevne vesti. — Maribor ie prehitel Ljubljano. Vprašanje podaljšanja mračne proge od Zagreba do Ljubljane in rVltaribora je za Slovenijo velikega gospodan^cega in tujskopromet-nega pomena. Vsii večja mesta v Evropi imajo že zračne zvvsze, samo Ljubljana in Maribor zastajati, dasi sta blizu Zagreba, kjer imajo lepo urejeno letališče m redno zračno zvezo z Beogradom. Maribor se pomena zračnega prometa dobro zaveda in zato se je požuril, da bo do prihodnje spomladi zračna zvezii med Zagrebom in Mariborom že vpostavljena. V ta namen je potrebno samo m oder rt o urejeno letališče, ki ga bo Maribor spomkadi ie imel. Mestna občina in oblastni odbor sta že dovolila potrebn kredit in tako bodo Mariborčani kmalu imeli reden zračni pTomet z Zagrebom in Beogradom, pozneje pa tudi z inozemstvom. Ljubljana je pa zaostala za Mariborom, dasi bi mu morala po svoji zemljepisni legi in tudi kot preistolica Slovenije prednjačiti. Vprašanje podiiljšacja zračne proge od Zagreba do Ljubljane je zaspalo, dasi je oblastni odbor Aerokl uba v Ljubljani izdelal že pred meseci podroben načrt in proračun letališča ter ga p redložil vsem merodajnim činiteljem. Apeliramo na oblastni odbor in mestno občino, naj se zavzameta za to važno vprašanje in storita vse, da dobi Ljubljana čim J^ej zračno zvezo z zunanjim svetom. Aerodrom bi stal približno en milijon dinarjev, iK>da ta kapital bi se v doglednem času d'iobro obrestoval, saj bi družba za zračna promet plačevala najemnino in pozneje b.; se stekali v blagajno tudi dohodki od mtvzemskih zrakoplovnih družb, kajti Ljubljana ima tako važno zemljepisno lego, da bi morale nekatere važne inozemske zračne proge voditi preko nje. Prepričani smo, da se oba odločujoča činitelja, oblastni odbor m mestna občina, zavedata, kako velikega spomena bi bilo za Ljubljano in ljubljanska oblast podaljšanje začne proge do Ljubljane in da bo to vprašanje v doglednem času ugodno rešeno. Treba je samo malo dobre volje in enostavne trgovske kalkulacije, pa bo imela Ljubljana redno zračno zvezo z zunanjim svetom že prihodnjo pomlad. — Infamno podtikanje režimskega lisi a. Znano glasilo beograjske čaršije »Jedinstvo«, ki je nekaznovano pozivalo na urnur voditeljev KDK in ki še vedno hujska temne elemente a la Puniša Račić, da je treba^ vobračunati z nasprotniki hegemonističnega režima z revolverji, je priobčilo v nedeljski številki infamen napad na »Jutro« in »Slovenski NaTod«, češ da plačuje oba lista Trboveljska premogokopna družba. Vsa slovenska javnost ve, da naše časopisje nima nobenih dispozicijskih fondov, iz katerih bi črpalo denarna sredstva, marveč da živi samo od naročnikov, čitatelje v in inserentov. Samo režimski reptil se lahko povzame do nesramne trditve, da plačuje »Jutro* in »Slovenski Narod« TPD. Naj nam gospoda okrog »Jedinstva« dokaže, da smo dobili od TPD eno paro podpore, pa bomo verjeli, da ta revolverski zakotni listič ne životari na račun državnega denarja, ki se steka v dispozicijske fonde za zločinsko hujskanje proti poštenim ljudem odkritih misli in čistih rok. — Iz poštne službe. Premeščeni sta iz Topuskega v Zagreb Ljubica Vavpotič, iz Ljubljane na Bled pa Jožica Zavratnik. — Dr. Ribar pod zaščito orožnikov. V nedeljo je prispel demokratski poslanec z avtomobilom v Djakovo. Cim se je pojavil njegov avtomobil v mestu, se ie zbrala -večja skupina meščanov, ki so začeli kričati: »doli izdajalec hrvatskega naroda,« »doli beograjski plačanec!«. Dr. Ribarja so začeH obmetavati z gnilimi jajci. Napadeni poslanec se je zatekel k orožnikom, ki so štiri demonstrante aretirali. Prihod dT. Ribarja v Djaikovo je izzval med prebivalstvom splošno ogorčenje. Oblasti so aretirale več uglednih meščanov in razpustile občinski svet. To je vzbudilo v mestu še večje ogorčenje. Zanimivo je, da je bil aretiran in razoroČen tudi šef policije. — Važna opozorila udeležencem kongresa NSZ. Udeleženci, ki ne bi slučajno imeli izkaznice za rx>kyvično vožnjo, naj na odhod ni postaji kupijo cel vozni listek In ga dajo žigosati z mokrim žigom. Na kongresa dobijo izkaznico, ki jih opravičuje do povratka s že kupljenim voznim listkom. Ne ostajajte torej doma, če nimate izkaznice! — Velesejmska uprava je dovolila udeležencem kongresa NSZ polovično vstopnino za ogled jesensken razstave. Posebne vstopnice se dobijo v tajništvu NSZ in se bodo prodajale pri vhodu na delegatski zbor, v nedeljo pri vtiodu v dvorano na Taboru, med obedom in popoldne v hotelu Tivoli. Vstopnica stane 5 dinarjev in je veljavna, če ima nje imeji-telj znak NSZ, ki Stane 1 dinar in se bo dobil tam, kjer vstopnice. — Ostro streljanje artilerijskega polka. Na praznik S. t. m. bo imel 16. artiljerijski polk ostro streljanje rz topov vzhodno od Ljubljane do države ceste Ljubljana - ško-feljca in južno do Planinice. Zato se na-piošajo vse občine v tem okraju, naj ob-veste vse občane, Piceolu« ni dovolj, da je uničena >Edinostc, kar pozdravlja z velikanskim zadovoljstvom, temveč hujska oblasti, da bi zatrle Se ostale nase liste, ki še Životarijo na Primorskem. Priporoča, namreč, >naj se s tem, da se je pravično (!!) uporabil zakon proti >Edinostk, ne ustvari nehote srečen položaj kakemu drugemu slovanskemu glasilu, ki izhaja kje drugje v Julijski Krajini in bi mu smrt sobrata (»Edinosti-) mogla prinesti nepričakovano srečo. Deluje naj se zlasti na tem polju tako, da bo delovanje od pokrajine do pokrajine enotno. Samo tako se bodo mogli doseči popolni uspehi«. Zatreti je treba torej še ostale naše liste, kar se brez dvoma zgodi v kratkem Času. Mi pa naj mirno gledamo vse to?! Ne in ne! Če Se ne moremo poseči vmes dejanski, 6torimo vse kar momo in v soboto, &. t m.,* na manifestacijski prireditvi naše »Jugoslovenske Matice< i kar najobilnejšimi prispevki omogočimo tej naši narodnoobrambni organizaciji kar naj-izdatnejše podpiranje naših tako nečloveški zatiranih bratov! — Zagrebite! in ljubljanski velesejfem. Naš Pepe si je včeraj privoščil zagrebški velesejem in je malo predraanj ž. 752 Din, Sevnica 360 Din, Trbovlje .m. 1350 Din, Slovenrgt adec m. 281.20 Din, Celje m. 250 Din, LHibiVana: šentjakobsko - trnovska m. 2347 Din; sA upaj 7247.95 Din. — II. N a-blralniki: Lekarna Ruprecht, Trebnje, 30 Din, gostilna pri Košaku, Ljubljana, 170 Din, razni nabit aliiiki v LJubljani 135.90 Din; skopa) 335.9 0 Din. — UI. Obrambni sklad: Stanislav in Bogomila Vola-rič, Beograd, 200 Din, Šenfcpeterska m. po* družnica. Ljubite a a, 2000 Din; skupa] 2200 Dta, — IV. .Rami prispevki: Fr. Klemene, Ljutoffiina, 100 Din, Jos. Potočnik, LJubljana, 10*9 Din, Fr. Demšar, Ces-njice, 100 Din, J. Ž'nT>anč1č, Ljubljana, 150 Din, M. Grom, Ljubljana, 100 Din, neimenovan iz Tržiča 3 Din, vvolilo po pok. Ig. Žar-gijn, Ljubljana, 500 Di^ Hranilnica in posojilnica, Radenci, 200 Dfli, Oton Jernc, Ljubljana, 100 Din, Ivanka Neuhold, Maribor, 100 Din, županstvo Medvode 50 Din; skupaj 1530 Din. — VsaAa' vseh prispevkov ll.314.ss Din. — Vreme. Lepo vreme^ traja dalje in poslabšanja se za ertkrat še nt bati, ker stoji barometer zelo visoko. Daft'es zjutraj je kazal 769 mm, temperatura je znašala 11 stopinj. Včeraj je bilo deloma, oblačno samo v Skoplju, povsod drugod $ a lepo. V Dalmaciji imajo zopet rvoče. V Splitu so imeli včeraj 30, v Dubrovniku pa 'A1 stopinj. Lahko si mislimo, kako prijetna Je zdaj na morju. V Skopi ju je btlo 26, v Zagrebu 24, v Ljubljani in Beogradu 23, v Mariboru 21 stopinj. Vse kaže, da so imeli vremenski preroki prav, ko so naipovedovali lepo jesen. — Rešitev za gospodinjo Je RADION. Pranje perila ji ne jemlje preveč časa in ima torej priliko, da se briga za <1^*uge hišne posle. Z Radionom se proži sredstvo za pranje, s katerim pere brez vsakegja truda, perilo se pa ne poškoduje. — Obnovljeno delovanje našega Aero-kluba. Snoči je imel odbor našega agllnega Aerokluoa sejo, kateri je prisostvovala tudi častna predsednica, dvoma dama ga. Franja dr. Tavčarjeva. Delo Aero-kluba je čez počitnice nekoliko zastalo, zato se bo pa zdaj s tem večjo agilnostjo nadaljevalo. Neumorni tajnik g. dr. Rape je poročal o tekočih zadevah in ugotovil, da se napovedani krožni let z aeroplanom »Ljubljana« letos najbrž po krivdi centrale ne bo mogel vršiti. Pač pa se bo vršilo v kratkem zelo zanimivo tekmovanje modelov, prva prireditev te vrste v Sloveniji. Tekmovanje modelov bo najbrž na prostoru »Ilirije«, na kar že zdaj opozarjamo občinstvo. Prihodnje leto se bo vršila v Ljubljani velika tekma lahkrb, v naši državi zgrajenih letal, za katero so razpisane visoke nagrade. To bo prva prireditev te vrste v Jugoslaviji in bo nedvomno privabila mnogo gledalcev tudi iz drugih krajev države. —lj Ruski tečaj pri Ruski Matici. Kakor lani, priredi tudi letos Ruska Matica tečaj iz ruščine za začetnike in tiste, ki že nekaj znajo (po dve tedenski uri). Pogoji se izvedo in vpisovanje se vrši ta mesec, pri-čenši z 11,- ob torkih in četrtkih od 19. do 20. ure v knjižnici Ruske Matice, Jurčičev trg 3/II. Najcenejši nakup vseh šolskih potrebščin in šolskih knjig M. TIČAR. Ljubljana —lj Opozarjamo ponovno na$e narodno ženstvo na sestanek ženskega odbora, ki je sklican za danes popoldne ob 8. v damski salon kavarne »Emona«, da se na njem razdeli delo za veliko manifestacijsko prireditev »Jugoslovenske Matice«, ki se bo vršila v soboto 8. t. m. v prid našim zbranim bratom. Prosimo kar najobilnejše in najtočnejše udeležbe. —lj Čarovništvo In vraže. Opozarjamo cenjeno občinstvo na jutrišnjo otvoritev serije filmskih predavanj ZKD. Na sporedu je kulturno - zgodovinski velefilm prvega reda, ki nam v prekrasnih slikah daje vpogled v strašne zmote in blodnje- v katerih je tavalo človeštvo v srednjem veku. K zanimivi prireditvi, ki se vrši jutri (na praznik) in v nedeljo 9. t. m., vsakokrat ob 11. uri dopoldne v prostorih Kina Matice, vabimo občinstvo v kar največjem Številu. — Motoklub »LJubljana« naznanja, da se vrši danes ob 8. uri zvečer v kfarbovem Ipkalu »Hotel Štrukelj« strogo obvezen članski sestanek. Vozači, ki se Še niso prijavili k dirki, naj store to takoj. — Odbor. Iz Celj; —c Rojstni dan prestolonaslednika se je praznoval v Celju s službo božjo v farni Cerkvi, kateri so prisostvovali zastopniki vojaških in civilnih oblasti. —c Uboj na veselici. V nedeljo Se je v Vitanju vršila veselica Gasilnega društva. Neki Kari Komše se je tem skregal in zabodel posestnika in gostilničarja Antona PeteMnška tako nesrečno, da je Petelinšek takoj umrl. Petelinšek zaipusča ženo in pet ne preskrb! jenih otrok. —c Močan obisk celjske realne gimnazije. Na realni gimnaziji v Celju se je doslej vpisalo 513 učencev in učenk (lani je štel zavod začetkom šolskega leta 496 učencev in učenk). Po posameznih razredih šteje zavod: I. — 91, II. — 106, III. — 73, IV. — 105. V. — 57, VI. — 43, VH. — 19, VIII. — 19. Zavod šteje letos najvišje število učencev od svojega obstanka. —c Umri Je v Dramljati pri Celfn vpo-kojenl žtrpnik £. Oašpar K a č i č n i k v starosti 67 let. —c Tombola GodbenSga društva železničarjev Celje se vrši nepreklicno 8. septembra ob 3. uri popoldne pred Narodnim domom. Zagotovite si karte že v predpro-da.fi. ker jih bo na dan tombole zmanjkalo. —c Ugotovitev. Mestna elektrarna v Celju nas naproša, da ufotovimo z Ozirom na notico o umazanih svetiljkah, da se iste perijodično zelo skrbno Čistijo, kar povzroča mestni elektrarni znatne stroške. Šo pa nekateri želo eksponirani kraji, n. pr. savinjski most in park, kjer poleti mrčes že čez dan popolnoma zamaŽe svetiljko, o čemur se lahko vsak sam prepriča. 0 čarovnicah in vražah v srednjem veku (Kulturno zgodovinsko predavanje ZKD) Po daljšem molku je pričela ZKD zopet s svojimi običajnimi filmskimi predavanji ob nedeljah in praznikih. Letošnjo serijo teh poučnih prireditev otvorja velik kul* turno zgodovmaki film, ki nam v markant* nih slikah predstavlja dobo srednjega veka in sicer ono najtemnejše poglavje, al je za vedno vtisnilo človeštvu neizbrisen madež. Čarovništvo in vraže! Kakšno grozovito vlogo s krutimi posledicami sta igrali ti dve besedi v tedanji dobi. Kake muke in koliko trpljenja je moral prenašati oni, ki so ga preganjali kot čarovnika. In kako malo je zadostovalo, da si bil obsojen kri* vičnemu preganjanju m Smrti. Zadostovalo ie, da si imel le malo telesno napako ali :ako bolezen lažje vrsta, pa si bil že ptfo* klet in spoznan za obsedenega. Zadosto* valo je, da Si imel neprijatelja* ki tfc Je tajno naznanil inkvizicijskemu sodišču m Že so te vlačili po ječali, mučili na najra* finiranejše načine z orodjem, kt še danes vzbuja pc raznih muzejih strah in groeo pred tedanjo dobo. O vseh teh zmotah in blodnjah nam nazorno pripoveduje film, a katerim uvaja ZKD svoje letošnje predavanje. V krasnih paralelnih slikah predočuje zmote tedanje dobe in prosvitljenost zlasti visoke stopnje današnje medicinske znanosti, ki tolmači «=ie talce pojave, ki si jI poprej* človeštvo ni znalo razlagati za ratne lažje ali ttlje psihične boJezTrl. -- »Srečna sem 44 pravi razumna Mica. „Moje življenje je neskaljena sreča. Pranje je najtežje delo v hiši, toda jaz se s tem ne mučim, ker mesto mene RADION pere sam/' RADIO* pere sam ! Varuje perilo! Film, pri katerem sodeluje mnogo prvo* vrstnih danskih, švedskih in norveških umetnikov, moramo radi njegove zanimiv vosti tn nepristranosti priporočati vsako* mur v ogled. Predstave se vrše na praznik 8. t. m. in v nedeljo 9. t. m. kot Običajno ob 11. uri dopoldne v Kinu Matica. Cene ljudske, t. j. od 2 Din naprej. Kako dela Edgar VVallace Naš roman «Trije pravičniku, delo slovitega angleškega pisatelja Edgar j a Wallacea, je vzbudil med ljubitelji za* nimivega čtiva splošno zanimanje. Za* to bo marsikoga zanimalo, kako Wal* lace dela in kakšno je njegovo zaseb* no življenje. O tem pripoveduje zani* mive podrobnosti pisateljev osebni taj* nik. Obsežno delovanje najplodovitejše* ga in najpopularnejšega angleškega p i* satelja je za mnoge čitatelje prav tako napeta zagonetka, kakor zapletljaji njegovih romanov. Romani, povesti, priložnostni članki in gledališke igre tako izpod njegovega peresa z never* jetno naglico. Wallace je napisal že okrog 120 romanov in njegov duh se zdi neizčrpen. Pisatelj se pa ne udej* stvuje samo na književnem polju. On je predsednik nove angleške filmske družbe, nadzoruje opremo in vprizori* tev svojih gledaliških komadov in po* aetl vsako konjsko dirko. Bil je vedno velik prijatelj konjskega sporta in je eden najboljših sodnikov na konjskih dirkah v Angliji. Njegove članke o konjskih dirkah čitijo radi vsi, ki se zanimajo za ta sport. Wailace se še nikoli ni podpisal pod delo drugih. Vsako vrstico romana pi» še aH narekuje sam. Njegovo izredno plodovi to literarno delovanje bi pa ne bilo mogoče, če bi ne znal zelo hitro delati. V treh dneh je napisal nekoč pove»t, obsegajočo 80.000 besed. Na* vadno vstane ob pol sedmih zjutraj in takoj po zajtrku se loti dela. Nekaj časa pile, potem pa dela proste vaje, po katerih se koplje v mrzli vodi. Skoro vsak dan napiše tri nadaljeva* nja romana, dva članka o konjskih dir* kah, kratko povest in 20—30 pisem. Ob šestih zvečer je že tako izmučen, da ne more več delati. Za komornika si je i2bral enega najspretnejših gle* daliških oblačilcev. Za dine mora biti oblečen v itirih minutah, sicer ozmerja komornika. Kljub veliki agilnosti ima pa mnogo prostega časa, ko vsaj na videz počiva. Spat gre, čim čuti utru* jenost. Kadi cigareto za cigareto in popije dnevno najmanj 20 skodelic Čaja. Često te pripeti, da odloži pero •redi stavka in pusti rokopis ležati po cele tedne. Wallace ima čudno navado, da rad izpreminja imena Svojih junakov. V prvem poglavju je junak njegovega romana recimo Arthur Brown, v dni* gem pa Že WflHe Smith. V^Hace piše dalje in slednjič sploh črta prvo ime ter ostane pri drugem. Težko si je misliti, da bi imel Wallace pri svoji pro* duktivnosti kdaj počitnice. In vendar, zadnje božične praznike je preživel v Švici, kjer je navdušeno gojil zimski sport. Svoje gledališko delo «Terror», ki je doseglo velik uspeh, je pisal po* zimi v Švici. Velika tatvina v letovišču Biaritz Blizu Deauvilla je Biaritz, najmo* dernejše in najrazkošnejŠe letovišče v Franciji. In kakor Deauville, je tudi Biaritz vedno poln eksotičnih gostov, zlasti bogatih Američanov, ki hodijo tja zapravljat dolarje. V taka letovišča pa zahajajo tudi pustolovci vseh vrst, a najnevarnejši med njimi so žeparji in hotelski tato* vi, ki jim Francozi pravijo tudi hotel* ske podgane. V Biaritzu ne mine sko* raj teden da ne bi bile policiji prijav* ljene velike tatvine. Te dni je bil pa izvršen vlom, ki je morda eden največ* Hh v letošnji sezoni. V enem naj razkošnejših hotelov je bilo okradena bo* gata Američanka. Tat ji je odnesel skoraj poldrugi milijon Din gotovine, poleg tega pa za 32 milijonov Din draguljev in nakita. Policija je seveda takoj začela tatu zasledovati, toda doslej ga še ni izsledila. Aretirala je sobarico, toda zdi se, da dekle pri tatvini ni sodelovalo. Policija ima na sumu nekega pretkanega pustolovca, ki se je že več dni klatil po Biaritzu. Mučna afera v Nemčiji Ni se še polegel Stinnesov finančni Škandal, že poročajo nemški listi o novi škandalozni aferi, ki sicer ni tako obsežna, vendar pa je značilna za razmere v Nemčiji. Pred poldrugim letom je bil imenovan za častnega doktorja univerze v Wucrzburgu lastnik slovitega hotela «Exzelsior» Kurt Elscher, in sicer povodom svoje 601etnice. Med univerzitetnimi profesorji pa je prišlo te dni do spora in posledica je bila, da je univ. prof In tajni svetnik dr. Croust, primana kapaciteta na polju filozofije, demisijoniral. V javnosti kroži vest, da je odstop profesorja v zvezi s iisiljevalno ofero wuerzburške universe. Tako je moral baje Elschner za svoj naslov plačati 80.000 mark, torej nad 1 milijon Din. Sam je ponudil univer2i 50.000 mark za znanstvene svrhe, vendar univerza S tem ni bila zadovoljna in je zahtevala 80.000 mark. Baje je bilo pri umazani aferi angaži* ranih več profesorjev. KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! Suan 4. «SC O VENSKI NAROD« dne 6. septembra 1928. Stev 204 STARa renomirana krznarna ^ gradcu (oRAZl """iimim.....iiiiniinHiiii.....iiniiT M. HOMSCHAK te zastopana na ljubljanskem velese mu s prekrasno izbiro krzna za dame ki so izdelana po originalnih mcdei h. Brezkonkurenžnecene! Paviljon H/455 Prvovrstna izdelava 1 Ldo ;r Wallace: TRIJE PRAVIČNIKI ROMAN. V brazfraznosti njegovih besed, v pomanjkanju slehernega patosa v njegovi grožnji je videla, da misli popolnoma resmo: bila }e preverjena, da bo svojo besedo tudi izpolnil. 32. Zasledovanje. «Pozot! SkopecN je kriknil Gonsalez. Bleščeči žarek njegove svetiljke ga ie bil odkril. Udaril je z gorjačo^ po njem in past se je z ropotom sprožila. cTttkaj je ena že opravila svoje delo!* je rekel in si ogledal zobovje skopca. cKrvava je.» Manfred m Digby sta skrbno preiskovala tla. In potem je Manfred začni Gonsalezovo sopenje; le-ta se je bil vnovič sklonil in je pobral krpo blaga. cMoško blago,» je rekel Leon. In njegovo sopenje je izdajalo strah, ki ga je bil prevzel. «Šele nedavno je bil do-tičnik tu; imel je večerno toaleto.* Leon je pogledal na prst. «Kri je še sveža.» Digby mu je pokazal rešetko ventilatorja, skozi katero 'je bil prihajal oni čudni duh. Ko se je Leon sklonu, je še vedno dišalo po svečah. •Najprej si hočemo ogledati tovarno. Ce ne odkrijemo ničesar, bomo prosili Oberzohna, da nas vodi, in če ne bo hotel storiti radovoljno, ga bom k temu pregovoril.* Slučajno je Leonov obraz zašel v stožec svetiljke; Manfred je videl, da je zopet neprodoren in negiben. «To pot,* je zaključil Leon, «ne obljubim ničesar. Moja grožnja bo neskončno bolj pohlevna kakor njena izvedba.* Dospeli so do temačnega vhoda v tvornico. Manfred je posvetil vanjo. «Tu bosta morala biti zelo previdna !» je posvaril. Le počasi so se pomikali naprej; niso namreč vedeli, da se je med želez jem in podrtinami vila zasilna pot. Enkrat, dvakrat je Leon postal in potolkel po tleh. Obakrat je donelo votlo. Iskanje je dolgo trajalo in je bilo silno naporno. Minilo ie četrt ure, preden je Leon posvetil s svetiljko v zevajoči vhod v podzemlje. On je šel prvi. Ko je dospel do tal. je v svitu luči zapazil obris moža, ki se mu je zdelo, da se plazi skozi vrata, m ie nanj nameril revolver. «Roke kvišku!* Dobil ni nikakega odgovora in Manfred je stekel proti neznancu. Obraz je bil v temi, toda posvetil mu je s svetiljko v lice in je zagledal otrpel spaček mrtveca. «Gurther!* Tako je bil torej poginil, pri poslednjem noskusu. da b? nrivedel pomoč. «Kača!» je kratko rekel Manfred. «Toda na obrazu ni videti sledov, kolikor morem presoditi.* «Ali ste videli njegovo zapestje, George?* Tedajci je Gonsalez zagledal deklico na postelji; prepoznal je Johano, še preden ji je videl v obraz. Na pol pota do nje mu je spodrsnilo. Instinktivno je začutil, da ie stopil na kačo, in je odskočil in pripravil revolver za strel. •Usmiljeni bog! Poglejta!* Zastrmel se je v kači; oči so mu begale od ene na drugo. •Mrtvi!* je rekel. «To je pojasnilo Gurthrove smrti.* Naglo je razvezal Johanine vezi, dvignil njeno glavo in pritisnil uho na njeno srce ter prisluhnil, ali še bije. Umivalnica z vodo in goba sta govorili celo povest. Kje je bila Mirabela? «Nje seveda ni več tu,* je pripomnil Manfred. «Sicer bi loputnica gori ne bila odprta. Najbolje bo, da spravimo sirorno dekle proč od tod in da vse preiščimo. Digby, pojdite!* Premolknil je. «Če je Oberzohn še v hiši, morate paziti, da ne vzbudite njegove pozornosti!» Deklica je bila potrebna nujne pomoči. Manfred jo je vzdignil in jo odnesel ven; pod Leonovim vodstvom so zašli na pot, ki bi se bila za Leona malone končala z zlomljenim tilnikom. Dospeli so nekaj jairdov pred hišo. •Sodim,* je pripomnil Gonsalez, «da so luknjo, v katero sem skoraj padel, namenoma izkopali. In prav nič bi ne bil presenečen, da ie bila ta jama namenjena za poslednje bivališče pokojnemu Mr. Gurthru. Ali naj nesem dekle?« •Ne, ne! Pojdite na ulico! Poiccart bi moral ob tem času že biti tu z vozom.* •Poiccart se bolje razume na gojenje Čebule kakor na Šofiranje avtomobilov.* Roganje mu ni prihajalo od srca. Njegova duša in srce sta iskala Mira-belo Leicestrovo. Morali so daleč obiti plot iz debele bakrene žice, ki je obdajal hišo, in so pozneje ravno dospeli na Hangmans-Line. ko so zagledati luči Spanza. «PrepeljaJ jo bom v bolnico m poklical policijo,* je rekel Manfred. •Sodim, da tu v bližini ni prilike za telefoniranje.* •Jaz bom bržkone telefoniral iz hiše,* je resno odvrnil Leon. Tam, kjer je stal, ni mogel presoditi, ali so vrata zaprta ali odprta. Nad vrati ni bilo okna; zato ie bilo nemogoče doznati, ali je hodnik razsvetljen ali ne. Hiša je ležala v popolni temi. Leon je bil tako potrt, da ni niti dal navodil Poiccartu, kako in kam naj vozi, le-ta pa je bf! zaradi neprijetne naloge, ki mu je bila vsiljena, tako v zadregi, da je z veseljem prepustil vodilo Georgu. Novine na slaščicah in v pasjem jeziku V novinarstvu je mnogo kurijo znosti. — Novine, ki jih lahko naročnik po prečrtan ju poje« — Glasilo ljubiteljev komarjev, sovražnikov dežnika, žepnega robca, cilindra itd. — List, ki izide vsakih 100 let. Moderni ljudje hočejo imeti na vseh poljih družabnega življenja kuri* joznosti. Zato ni čuda, da naletimo na abnormalnosti tudi v novinarstvu, ki se je baš zadnja leta zelo razvilo in postalo važen činitelj javnega živi j e* nja. Seveda ne velja to za vse novine, kajti tudi moderna doba pozna zakot* ne lističe, ki so preračunani samo na najnižje instinkte in ki izpodkopavajo temelje družabnega življenja, namesto da bi jih utrjevali. Toda pustimo te novinarske abnormalnosti na stran in oglejmo si nedolžne, smešne pojave v novinarstvu, o katerih govori Essad* Bey v zadnji številki berlinskega ted* nika «Die literarisehe Welt». Novine se tiskajo navadno na rota* cijski papir in obravnavajo vse, kar zanima javnost. Toda vsako pravilo ima svojo izjemo. V Rusiji je videl Essad*Bey med revolucijo novine, ti* skane na cigaretni papir, in sicer samo z ene strani. Te novine so prinašale poročila o revoluciji v južni Patago* niji, priobčevale so cenik kavarne pred revolucijo in imena vseh 200 žen m a* roškega sultana Mulei Jussufa. Na na* slovni strani je bila slika izdajatelja, pod njo pa napis, da praznuje jubilej 11 ^letnega novinarskega dela. Vse drugo je cenzura zaplenila. Med revo* lucijo so v Rusiji tiskali novine veči* noma na rjav ovojni papir, ker finej* šega papirja niso imeli ali pa ga niso hoteli spraviti v promet, kajti če bi bile novine iz finejšega papirja, bi jih nihče ne čital, marveč bi se papir takoj porabil za najslabše vrste tobak, za tako zvano mahorko, ki je med nižji* mi in srednjimi sloji v Rusiji zelo raz* širjena. Ovojnega papirja za mahorko Rusi niso mogli rabiti, ker predebel in ker smrdi, če ga prižgemo. Zato so ljudje novine čitali in jih dajali dru* gim, tako da so bile kljub neznatni nakladi razmeroma dobro razširjene. ,V neki republiki na vzhodu so iz* hajale del j časa novine, pisane na j a j* čno lupino. Urednik je bil obenem tr* govec, odnosno branjevec in je proda* jal jajca. Odjemalcem je dostavljal jajca, katerim so bile priložene novine na jajčni lupini. Vzorec teh originalnih novin je shranjen v muzeju v Cari* gradu. To so nekatere kurijoznosti iz novinarstva na vzhodu. Pa tudi Evropa ne pogreša novinar* skih kurijoznosti. V Franciji so izda* jali pred leti list, tiskan na platno. Imenoval se je «Najada» in je bila na* men j ena v prvi vrsti letoviščarjem. Tisk se je dal z vodo odstraniti in le* toviščarji so rabili potem list kot bri* sačo. Tako imeli dvojno korist. Zve* deli so vse važnejše dogodke, obenem so pa imeli vedno sveže brisače. Večji uspeh so dosegle novine nekega slašči* carja v Baltimore. Pisane so bile s čo* kolado na slaščice. Kdor je novine ku* pil, jih je najprej prečital, potem pa pojedel. Narobe seveda ni mogel sto* riti, ker se novine v trebuhu ne dajo citati. Neke vrste novine so tudi srca, konjički, punčke in druga taka ropo* tija iz lecta, ki jo prodajajo pri nas zlasti na sejmih in božjih potih in na kateri je s sladkorjem napisano, da on ali ona vroče ljubi, da ima hude srčne krče in da brez svojega ideala ne more živeti. V Newyorku pa izdaja neki pri* smojenec novine v pasjem jeziku. Ti* skane so sicer v latinici, toda jezik razumejo po mnenju jezikoslovcev sa* mo ^ psi. Elegantne Američanke, ki imajo psičke vseh pasem in vrst, so naročene na te novine in jih dan za dnem čitajo svojim ljubljencem. Pre* pričane so, da poslušajo psički vse članke z največjim užitkom. In mož, ki izdaja novine v pasjem jeziku, zelo dobro zasluži, ker ima med ženskim svetom mnogo naročnikov. Ljubitelji novinarskih kurijoznosti najdejo v Newyorku sploh mnogo zanimivega. Tako izhaja glasilo prijateljev komar* jev, glasilo šepastih ljudi, sovražnikov dežnika itd. Najzanimivejši list te vrste pa iz* haja v Londonu in se imenuje »Časnik za zatiranje cilindra«. Ustanovil ga je Anglež, ki je videl cilj svojega življe* nja v boju proti cilindru. Ko je umrl, je zapustil svoje premoženje nečaku pod pogojem, da bo tudi on izdajal list, v katerem se bo boril za odpravo cilindra. In res izhaja to glasilo še zdaj vsako leto enkrat, in sicer samo v treh izvodih. Eno številko si pridrži izda* jatelj, eno pošlje državnemu pravdni* ku v cenzuro, ena pa roma v angleški muzej. To je list z najmanjšo naklado na svetu. Zelo originalen je tudi newyoršk7i list allluminated Constellation». Ta list mora iziti vsakih 100 let enkrat in sicer ob vsaki lOOletnici proglasitve ameriške neodvisnosti. Doslej je iz.sla samo ena številka. List ima približno obliko biljardne mize, tiskan je na osmih straneh in na vsaki strani je 13 stolpcev. V žep se torej ne da spra viti. Prva številka je izšla v 28.000 izvodih in izdajatelj upa, da bo prihodnja šte* vilka dostavljena naročnikom pravo* časno. Naročnina znaša za 100 let 60, za 1000 let pa 500 dolarjev. Slednjič naj omenimo še angleški list, namenjen zatiranju žepne rja rob* ca. Izdajatelj tega kunjoznega glasila se je postavil na stališče, da je treba žepni robec odstraniti in nadomestiti s finim papirjem. Naročniki dobe z vsakim izvodom tucat papirnatih rob* cev namesto običajnega romana. — •iiiiiiiiiiimiiiiiii"- Najnovejše čudo moderne tehnike bi lahko imenovali aparat, ki ga je konstruiral sloviti londonski inženjer Baird. Kratka brzojavka je te dni omenjala, da se je poizkus gledanja na daljavo posrečil. Človeški pogled je po zaslugi moderne tehnike prvič segel 3000 milj daleč preko oceana. Izumitelj inženjerBaird se je pri svojem poizkusu sicer poslužil metod, ki sta jih uporabljala za gledanje na daljavo, odnosno prenašanje slik Nemec Ca-rolus in Francoz Belin, vendar je izum izpopolnil in konstruiral na svoj način. Pri njegovem izumu ne gre za običajno prenašanje slik, marveč za pravilno gledanje na daljavo. Ljudje, ki so stali v Londonu pred Bairdovim aparatom, so natančno videli na plošči sprejemnega aparata, vsak njihov gib je bil točno reproduciran. Toda inženjer Baird, ki je že več let ločen od sveta, eksperimentira v laboratoriju v Coventgardnu, je te dni dosegel nov presenetljiv uspeh. Konstruiral je aparat, ki ga je nazval noetovi-sor. S tem aparatom je mogoče opazovati predmete in ljudi v temi. Za ta izum je rabil izumitelj tako zvane infrardeče žarke, s pomočjo katerih človeka ali predmet v temi fotografira in istočasno prenese na platno. Baje je izum kupilo angl. vojno ministrstvo Noe* tovj.sor n, pr. omogoča opazovanje sovražne vojne ladje z obrežja, četudi je v temi ali se skriva za gostimi oblaki umetnega dima. Isto velja za sovražna letala v mesij ali v oblakih dima. Prvi poizkusi gledanja na daljavo, ki lih ^ nedavno delal 3aird, so se popolnoma posrečili. Baird je stal v svojem »aboratoriju v Londonu, v Ne\vyorku pa je bil pri aparatu kapitan Hutchinson, šef ameriške družbe za televizijo. Najprej je Baird pred aparat postavil lutko s koničasto čepico. Kmalu so obrise lutke natančno razločili na sprejemnem aparatu v Newyorku. Nato je Baird sam stopil pred čarobno ogledalo. Prenos je bil še boljši in popolnejši. Hutchinson in njegovi tovariši so takoj spoznali izumitelja. Tudi novinarja Foxa, ki je pred aparatom uganjal burke, so dobro raz* ločili. Poizkusi so se zaključili s preno* som slike neke dame, kar se pa ni do* bro posrečilo. Strokovnjaki so mnenja, da je Bair-dov aparat prvi zadovoljivo rešil problem gledanja na daljavo. Mož se je dolga leta trudil, da izpopolni svoj izum in res je dosegel popoln uspeh. Zanimivo je. da Baird pri svojih poizkusih ni rabil običajnih leč, marveč človeško oko! Spretne zakovičarie za pneumatično zakovičanje sprejme | < * firma 1548 ][ Ca is i Maizl, -«>"»»*• ">oiteM f Tltel (Bačka) *4 CENIKE URADNE TISKOVINE KUVERTE RAČUNE NAZNANILA in vsa v TISKARSKO STROKO spadajoča^ DELA O LJUBLJANA, KNAPLJEVA ULICA 5. Pozor trgovci z vinom! Nadi ce Vam v najem dve veliki moderno nrejeol kleti. KavSč,. Selo St. 25. Moste, poleg kemične tovarne. 1569 Velik suh lokal oddam za shranitev pohištva. Kavčič, Selo St. 25, Moste, poleg kemične tovarn«. 1588 Izvežhani kuharici oddam v najem velik lokal 6 kuhinjo za menzo delavcev. Ponudbe na opravo lista pod cMenza*. 1587 Stanovanje ene večje sobe, kabinet se odda mirni strank!. Kavčič, Salo 25, Moste, poleg kemične tovarne. 1586 Eligij Eber izdelovalec čepic Kongresni trg št. 7, Ima v zaloga športne čepice od priproste do najfinejše vrste, po »ajraižJrLh cenah Izdeluje društvene, uradniške, služabniške in drugovrstne čepice po naročilu. 1592 Natakarji se iščejo za soboto in nedeljo v hotela Tivoli. 1694 Priden dijak vesten, sedmoSolec iz Prekmuirja, bi rad nadaljeval Studil, a nima poznanja. Kdo bi ga sprejel na brezplačno stanovanje in hrano, za kair bi se oddolžil s poučevanjem domeče dece? Prijave sprejema iz prijaznosti Sokol L na Taboru. 1550 Ključavničarski pomočnik (mlajša moč), dobro izurjen, E&e stalno službo v večji tovarni. Ponudbe na opravo lista pod