ANNALES • Ser. hist. nat. 10 2000 ■ 2 (21) pregledni znanstveni članek UDK 581.9;332(450.36t) prejeto: 8. 12. 2000 KARTIRANJE TRŽAŠKE URBANE FLORE (SV ITALIJA): KRATEK PREGLED Fabrizio MARTINI & Marina PERTOT Oddelek za biologijo, Univerza v Trstu, tT-34127 Trsi, Via L. Giorgieri tO IZVLEČEK Predstavljeni so prvi rezultati kartiranja razširjenosti praprotnic in semenk tržaškega mestnega jedra (28 km-), razdeljenega na 282 operativnih geografskih enot (OCU). Podatkovna baza tlorističnega kartiranja Trsta vsebuje doslej 47.000 podatkov za 1003 vrst, ki predstavljajo 1/3 celotne flore dežele f urlanije-julijske krajine (okoli 7850 km2). Članek obravnava florno bogaistvo, zastopanost flore po družinah, biološke oblike in horološke skupine, kot tudi izvor adventivnih vrst. Ključne besede: flora, kartografija, biološke oblike, horološke skupine, adventivna flora, Trst, Furlanija-juiijska krajina, SV ¡talija CARTOGRAFIA DELLA FLORA DELL'AREA URBANA DI TRIESTE (Nt ITALIA): BREVE REVISIONE SIN TES! Vengono discussi i primi risultati delta cartografía detla flora vaseolare dell'area urbana di Trieste (28 kmq), che è tata su ddi visa in 282 Umtà geograf iche operativo (OCU), ciascuna dellc quali ha un' es te ns i one di 15" x 10". Una banca dati, costituita ad hoc, contiene anualmente più di 47.000 Ira dati di osservazione e d'erbario. Ir) essa figurano (inora 1003 entità, che rappresentano 1/3 dell'intera flora del Friult-Venezia Giulia. Nel lavoro sono analizzati e discussi aspetti riguardanti la ricchezza fioristica, la composizione detla flora per famiglie, gli spetíri bioíogico e corologico complessivi, nonché la consistenza e la composizione della componente avventizia. La mag-giore ricchezza fioristica si nieva nette OGU periferichc, dove vengono in contatto amhienti antropizzati e pros-simo-naturali. Lo spettro bioíogico mostra il prevalere delle emicriptofite seguite dalle te rotite e dalle fanerofite mentre geofite e camefite sono meno rappresentate. Vengono brevemente esaminate anche le variaziorti nelia composizione delb spettro bioíogico attraverso un transetto W-E. Lo spettro corologico comprende 15 geoelementi fra i quali ¡a maggiore incidenza è esercitata da contingenti mesotermi (europeo, eurasiatico, paleotemperato, Gurosibirico, ecc.) seguid dai macrotermi, principalmente da quedo eurimediterraneo, mentre gh altri (steno-mediterraneo, pont ico, ¡Hinco si.) ofi'rono un contributo più Hmitato. Fra le specie avventiz.ie, ti ruoío principale è forníto dag!i elementi di piovenienza americana cui seguono quelii di origine asiatica. Parole chiave: flora, cartografía, forme biologiche, gruppi corologici, flora avventizia, Trieste, Friuli-Venezia Giulia, NE Italia ANNALES • Ser. hist. nat. 10 2000 • 2 (21) Fabrizio MARTiN-l & Marina PERTOT: KARTIRAN|E tkMSkE URBANE FLORE (SV ITALIJA): KRATEK PRfGUD. .i^.240 UVOD V mnogih srednjeevropskih državah je kartiranje urbane flore že tradicija, v Italiji pa se tak tip raziskave šele uvaja, saj je bil na to temo doslej objavljen le zemljevid, ki se nanaša na floro mesta Rirn (Celesti Grapovv, 1995). Mestno okolje, za katero sta značilna kompleksen ustroj in različna stopnja človekovega vpliva, povezanega z namembnostjo mestnega območja, je nekakšno privilegirano področje za študij odzivnosti rastlinskih vrst na nagle spremembe habitatov in na spreminjanje biotskih in abiotskih dejavnikov, ki so odvisni od določenih razmer. Prav nestalnost Številnih mestnih biotopov je vzrok za pogoste spremembe v floristični sestavi. Slednja omogoča vstop ali mogoče celo naselitev vedno večjega števila neofitov. Urbana flora je v tem smislu učinkovit kazalec, kvalitete okolja in je uporabna bodisi pri gradbenem načrtovanju bodisi pri restavracijskih posegih in pri rekvalifikaclji mestnih območij. Mesto Trst še vedno pogreša celovit pregled krajevne urbane flore. Glavni vir informacij o avtohtoni flori so še vedno Marchesettijeva dela (1882,1896-1897), ki sodijo že v klasike», čeprav je bila tema pozneje povzeta v številnih prispevkih, med katerimi naj omenimo le nekatere: Poldlni (1963, 1964, 1991), Martini & Poldini (1987, 1988), Poldini & Vidah (1993, 1994, 1996), Martini & Polli (1992), Melzer (1996), Pertot (1996), Martini et al. (1997), Martini & Schoiz (1998) in Martini (1999). METODE DELA Navedene ugotovitve in pomanjkanje celovitega pregleda nad krajevno urbano floro so bili povod, da smo leta 1992 (Rizzi Longo et al., 1994) zastavili projekt kartiranja razširjenosti praprotnic in semenk v mestu Trst z. metodo kvantitativne fitogeografije (Poldini et al., 1991). Projekt se ravnokar zaključuje in je omogočil, da smo v podatkovno bazo, ki je bila izdelana posebej v ta namen, vnesli 47.000 podatkov in tako dopolnili flori stično podobo rnesta z vidika razširjenosti in pogostosti rastlinskih vrst. V glavnem gre za podatke, ki so sad opazovanja, začelo pa se je tudi vnašanje herbarijskih podatkov (TSB, MFUj. Tržaško mestno tkivo, ki obsega približno 28 km2, smo razdelili na 282 operativnih geografskih enot fOperative Geografic Unit) (OGU). Vsaka meri 325 x 308 m (to je 15" x 10"), kar približno ustreza površini 0,1 km* (SI. 1). Kompleksnost izbranega teritorija, ki se kaže bodisi v njegovi morfologiji bodisi v mestni tipologiji, je narekovala izbiro natančnejše mreže. S tako izbiro srno želeli izpostaviti vpliv omenjenih dejavnikov na flortstično sestavo. Izvzeta so bila območja, kjer pozidava ne presega 25% ozemlja. V raziskovanem območju so med drugim zaobjete tudi nekatere mestne zelene površine, večji mestni parki (gozd Bosket) in predmestna območja, kjer se pozidani predeli stikajo s skoraj naravnim območjem. Pri izbiri strokovne terminologije smo sledili Pol-diniju {! 991) in Pignattiju (1982). REZULTATI IN RAZPRAVA Med raziskavo smo evidentirali 1003 vrst, ki jih uvrščamo v 106 družin (Tab. 1), med katerimi prevladujejo košarnice. Slednje sestavljajo 12,4% popisanih vrst. Sledijo trave (11,8%), metuljnice (7,5%), ustnatice (4,9%) križnice (4,8%), rožnice (4%). Kompletni spisek vrst zaradi dolžine na tem mestu ne objavljamo, je pa za zainteresirane na razpolago pri avtorjema. A0Čt>EFGHIJKLMNOPQR$T SI. 1: Kartografska mreža pri popisovanju urbane flore v Trstu. Fig. 1: Map of Trieste, with the subdivision in Operational Geographic Units (OGUs). Floristična raziskava je med drugim pripeljala do potrditve nekaterih navedb iz prejšnjega stoletja, kot so npr. Adonis annua subsp. annua, Minuartia hybrida, SHene gal lica, Vicia lutea, Verbascum sinuatum, Cata-podium marittmum, Eragrostis cilianensis, Bromus tec-torum ter še Securigera seciruidaca, Helychrisurn ita-licum in fodospermum iaciniatum. Hkrati so bile odkrite nekatere adventivne vrste, nove za italijansko floro {Eragrostis virescens, Afriplex micranlha) ali za deželo Furlanijo - Julijsko krajino (Lepidium latifolium subsp. latifolius, Lathyrus oehrus, Teline monspessulana, Eleu-sine tristachya). 2.34 ANNALES Ser. hist. nat. 10 2000 • 2 (21) Fabrizic MARTINI Marina PEKTOT; KARTIRAN'IF TRŽAŠKE UR BA N't FLORE ISV ITALIJA}: KRATEK PREGLED, 231-240 Tab. 1: Razporeditev flore po družinah. Tab. i: Family composition of the urban flora. Družina % Družina o/ Composiiae 12,4 Apocynaceae 0,2 Graminaceae 11,8 Asclepiadaceae 0,2 Leguminosae 7,5 Aspidiaceae 0,2 Labiafae 4,9 Baisaminaceae 0,2 Cru ci ferae 4,3 Betulaceae 0,2 Rosaceae 4,0 Ceiastraceae 0,2 Liliaceae 3,7 Comaceae 0,2 Caryophyilaceae 3,5 Cucurbitaceae 0,2 Scrophulariaceae 3,3 F.ricaceae 0,2 Umbetliferae 2,9 Hvpericaceae 0,2 Fuphorbiaceae 2,1 Iridaceae 0,2 Cyperaceae 2,0 Lemnaceae 0,2 Cheriopodiaceae 1,8 Rutaceae 0,2 Polygonaceae 1,7 Santalaceae 0,2 Ranunculaceae 1.7 Tiliaceae 0,2 Orchidaceae 1,5 Typhaceae 0,2 Boraginaceac 1,3 Verbenaceae 0,2 Juncaceae 1,2 Adianthaceae 0.1 Geraniaceae 1,1 Allsmataceae 0,1 Canipanulaceae 1,0 Amaryliidaceae 0,1 Rubiaceae 1,0 Anacardiaceae 0.1 Amaranthaceae 0,9 Aquifoliaceae 0,1 Capnfoiiaceae 0,9 Araceac 0,1 Salic.aceae 0,9 Araliaceae 0,1 Convoivulaceae 0,8 Aihyriaceae 0,1 Crassuiaceae 0,8 Berberidaceae 0,1 Linaceae 0,8 Buddfejaceae 0,1 Sofanaceae 0.8 Buxaceae 0,1 Aspleniaceae 0,7 Cannabaceae 0,1 Dipsacaceae 0,7 Capparidaceae 0,1 Malvaceae 0,7 Commelinaceae 0,1 Onagraceae 0,7 Cupressaceae 0,1 Papaveraceae 0,7 Dioscoreaceae 0,1 Plantaginaceae 0,7 Giobulatiaceae 0,1 Primulaceae 0,7 Hippocastanaceae 0,1 Violaceae 0,7 Hydrophyllaceae 0,1 Oleaceae 0,6 Hypolepidaceae 0,1 Aceraceae 0,5 Jugiandaceae 0,1 Fagaceae 0,5 Lauraceae 0,1 Orobancbaceae 0,5 Lythraceae 0.1 Valerianaceae 0,5 Nyctaginaceae 0,1 Corylaceae 0,4 Passifloraceae 0,1 Moraceae 0,4 Phytolaccaceae 0.1 Oxatidaceae 0,4 Platanaceae 0,1 Uiticaceae 0,4 Plumbaginaceae 0,1 Aristolocbiaceae 0,3 Poiygalaceae 0,1 Cistaceae 0,3 Polypodiaceae 0,1 Equisetaceae 0,3 Portulacaceae 0,1 Gentianaceae 0,3 Resedaceae 0,1 Pinaceae 0,3 Saxifragaceae 0,1 Rharnnaceae 0,3 Siroaroubaceae 0,1 Ulmaceae 0,3 Tamaricaceae 0,1 Vitaceae 0.3 Taxaceae 0,1 235 F ANNALES ■ Ser. hist. nat. • 10 • 2000 • 2 (21) l'alnüio MARTINI«, Marin» PORTOT KARTIRANJE TKZAÍKE URBANE FlORf {SV ITALIJA)-. KRA1SK PREGÍ.ED. 233-Z40 OGU-ji z največjim flornim bogastvom, ki niha med 20 in 25% celotne flore, se ujemajo s površinami z največjo biodiverziteto. To so severovzhodni predeli raziskovanega območja, kjer vrtovi in neobdelane površine prihajajo v stik z vegetacijo, ki se približuje naravni; v takih primerih število vrst na OGU-ju presega 200-250 enot, najvišjo vrednost, 292 enot, smo našteli v 18, M. Fiascone. OGU-ji z nižjim flornim bogastvom (povprečno pod 10% celotne flore) so nasprotno koncentrirani v najbolj urbaniziranih predelih, kjer zelenih površin dejansko ni. Izjemo tvorijo območja zgodovinskega mestnega jedra, kjer zasledimo tudi stavbe s terasasto streho, prekrito s prodnato plastjo, na kateri so se sčasoma naselile različne rastlinske vrste, na nekaterih pa so se razvili pravi suhi travniki z dokajšnjo florno diverziteto Na njih smo opazili stenomediteranske vrste, ki so vezane izključno na tovrstna (topla, suha) okolja, npr. Sider/tis montana ali Trigonella monspeliaca. Iz načina porazdelitve rastlinskih vrst na urbanem območju lahko slednje razporedimo, čeprav ne vedno brez težav, v tri kategorije (po Wittigu et a(., 1985), in sicer v: urbanofilne, urbano-nevtralne in urbanofobne. Vrste, ki jih uvrščamo v prvo kategorijo, kažejo izrazilo nagnjenost, da se "pornestijo". Najraje si izbirajo habítate, ki so zastopani v različnih vrstah zgradb in so tipični za mestno središče ali v njem prevladujejo (pločniki, zidovi, mestni tlak, spomeniki itd.). Zgleden je primer, ki predstavlja razširjenost vrste Eragrostis minor {SI. 2). Urbano-nevtralne vrste prodirajo iz predmestja, kjer so območja, ki se nagibajo k naravnim, še pogosta, proti mestnemu središču. Pri tem kažejo izrazite pri lagodltvene sposobnosti. Primer tovrstne skupine je Centaurea weldeniana, ki izrablja posebne poti, kot so netlakovane površine, škarpe ali železniške proge za svoj prodor v mestno središče, kjer kolonizira tudi zelene površine zgodovinskega mestnega jedra (SI. 3). Urbanofobne vrste pa se izogibajo obljudenim površinam. Njihovo preživetje je odvisno od ohranjanja okolja z omejenim človekovim vplivom. Med take površine na Tržaškem štejemo parka gozd Farneto (Bosket) in Villa Gíulia ter nekatera predmestna okolja, kot so npr. Barkovlje, Montebello, l.onjer in naselje Sv. Sergija. Kot primer modela razširjenosti urbanofobnih vrst smo izbrali vrsto Teuerium chamaedr/s (SI. 4). Tab. 2: Biološke oblike. Tab. 2: Life form spectrum. Biološke oblike % Ffemicryptophyles 40,2 Therophytes 30,2 Geophytes 11,9 Phanerophytes 12,3 Chamaephytes 5,2 Hydrophytes 0,3 9 10 11 )2 13 u 15 16 V iS 19 20 2» 22 23 2« 25 26 ABCDEFGH 1 } K L MNOPQRST Eragcosus minor Bosi ......:......x^oíPjPiií^X'ltr- □ niš-;, n.-q □ □ d' iS Of "'"■;' : c;ó ;d".a. 'tí Ü::;éf¿3 j n'u} □ ;dü tí-b tí d a 's3 d . a ' o o\-b b';'-d:b; tíiij'jgc r ' * d □ D • ...... ü:'a j® b'-aaí dp'-aair p,.. X . b; o btíV'.. "v: áv'o ixbrfib... --1.--.— ■ — - ------ : d b i ■ B.: /-.IV •• D 1 p -'""v ■ ii a^wWB-WJ-'tíjtfpi • n « ...... ■=:. □ á fc as w '■ ! o □ □ m • .': v,:-a ^¿tipfe^/^ílPP na. a is ^ ti O 11 o ? So n o ai a -g'D □ □ □ d^eSbV aa_Dó □ □ n r ¡ " T - VjBT"feSTkítí.tJa a a a o □' o -.18 í :'□ ra .tirtrcúa □ a:n f » • ^ • '.d a ú¡.m2 20 ■ ffl^-ip^fó i,:?* 'Te d j ü:a j , » tflStpí f '' da. □ ~ □: ', i » d; cp | » • r: □ oñp naa o [24 ia'p • g ÉM§03 :> ai D ft* •• V. D î .O D Ddl ; * OCT ÄCfc r.-.Vvi - ■ ' ' v r^i i □ p ''feï'l ; .* T SI. 4: Razširjenost vrste Teucrium cbamaedrys na urbanem območju v Trstu. Legenda: prazni kvadratki - terenski podatki, temni kvadratki - berbarijski podatki. Fig. 4: Distribution of Teucrium c.hamaeclrys in the urban area of Trieste. Legend: empty squares - field data, dark squares - data from herbarium. Končni razmislek namenjamo možnosti, da bi opozorili na prihodnji razvoj tržaške urbane flore, in to po zgledu dela, ki sta ga izvedla 8anfi & Galasso (1998) v Milanu. Žal v našem primeru takšen načrt otežuje ali celo onemogoča odsotnost specifičnih florul, kakršna je npr. Flora Marsovega polja, pa tudi v knjigi Flora di Trieste (Marchesetti. 1896 1897) so navedbe, ki se nanašajo na mesto, razmeroma redke. Navedbe se nanašajo v glavnem na predmestja, ki so konec prejšnjega stoletja sestavljala satelitska naselja. Nekatera izmed teh pa so danes spremenjena v skrajno mestno obrobje. Taka razmišljanja kažejo na koristnost florističnih (in vege-tacjiskih) raziskav v mestnem okolju, saj slednje za dobijo. poleg strokovne vrednosti, tudi pomen dokumenta, ki priča o ohranjanju urbanega teritorija v določenem zgodovinskem trenutku. 238 ANNALES Ser. hist. nal. • 10 • 2000 • 2 (21) Fabrlzto martini & Maiirw pertot- KARTIRAN». TK2a$Kî urtlamt FlORt (SV itall|a>: krattk preclsd, 333-140 THE FLORISTiC MAPPING IN THE CITY OF TRIESTE (NE ITALY): A SYNTHETIC VIEW Fabrizio MARTINI & Marina PERTOT Department of Siology, University of Trieste, ST-34127 Trieste, Via L. Giorgieri 10 SUMMARY The article presents the first results of the mapping carried out into the distribution of vascular plants in (he Trieste urban area, subdivided by the authors into 282 Operational Geographic Units (OGUs), each measuring 15" x 10". The databank made for this purpose containsat present, some 47,000 floristic data, derived from field observations and the study of herbarium sheets. The data refer to 1003 species that constitute one third of the entire flora of the Friuh- Venez ia Giulia region. The article analyses and discusses the problems associated with the richness of the relevant flora, the family composition, the life forms and chorological spectra as well the provenance of the adventitious species. The greatest richness of flora has been recorded in the peripheral OGUs, at the junction ol urban areas and those with a tendency to be natural. The life form spectrum indicates prevalence of hem icryptoph y tes, followed by therophytes and phanerophytes, while geophytes and hamephytes are less common. The synthetic analysis of the changes in the life form spectrum stems also from along the W-E section. The chorological spectrum consists of 15 geoelemenls, the most common amongst them being the mesodermal chorotypes (European, Asian, palaeotemperate, Furosiberian, etc.), followed by macrothermal, particularly eumediterranean, while the contribution by other geoelements (stenomediterranean. Pontic and lllyrian) is smaller. The most common amongst adventitious species are American, followed by Asian ones. Key words: flora, mapping, life forms, chorological spectra, adventitious flora, Trieste, Eriuli-Venezia Giulia, NF Italy LITERATURA Banfi, E. & G. Galasso (1998): La fiora spontanea della città di Milano alie soglie del terzo miliennio e i suoi cambiamenti a partiré dal 1700. Mem. Soc. Hal. Sci. Nat. e Mus. Cívico Storia Nat. Milano, 28, 267-383. Celesti Grapow, L. (1995): Atlante della flora di Roma. Comune di Roma, 222 pp. Marchesetli, C. (1882): La florula del Campo Marzio. Boll. Soc. Adr, Sci. Nat., 7, 154-167. MarcheseHi, C. (1896-1897): Flora di Trieste e de' suoi dintomi. Trieste, pp. CIV + 727. Martini, F. (1999): Note sulla flora urbana di Trieste. Studia Geobot., 17, 69-76. Martini, F. (in pubbi,): La florula del Campo Marzio (Trieste) cent'anni dopo. Mem. Soc. Ital. Sci. Nat. e Mus. Cívico Storia Nat. Milano, 29. Martini, F. & I. Poldini (1987): Scgnalazioni floristiche daifa regione Friuli-Venezia Giuíia. II. Gortania, Atti Mus. Friuf. St. Nat., 9, 145-168. Martini, F. & L. Poldini (1988): Segnaiazioni floristiche dalla regione Friuli-Venezia Giulia. III. Gortania, Atti Mus. Friuf. St. Nat., 10, 145-162. Martini, F. & L, Poldini (1995): The hemerophytic Flora of Friuli-Venezia Giulia (N.F Italy). Fi. Mediterránea, 5, 229-246. Martini, F. & E. Polli (1992): Osservazioni sulla flora del Carso triestirio e isontlno (Italia nord-orientale). Gortania, Atti Mus. Friul. St. Nat., 14, 1 SI-166. Martini, F. & H, Scholz (1998): Eragrostis virescens J Presl (Poaceac), new 3!¡en species for the Italian flora. Willdenowia, 28, 59-63. Martini, F\, S. Nardini & R. Rizzardini (1997): Appunti Sulla flora del Friuli-Venezia Giulia. Gortania, Atti Mus. Friui. St. Nat., 19, 149-159. Melzer, H. (1996): Neues zur Flora von Friaul-Julisch Venetien. Gortania, Atti Mus. Friul. Si. Nat., 1 8, 69-79. Pertot, M. (1996): Note su Consolida minore (Symphytum bulbosum Schimper) all'estremita del suo areale adriatico. Annales, 9, 177-130. Pignatti, S. (1982): Flora d'ltalia. Ldagricole, Bologna, 13- Poldini, L. (1963): Nuove segnaiazioni per !a flora advena di Trieste. Pubbl. 1st.. Bot. Fac. Sci. Univ. Trieste, 13, 1-16. Poldini, L. (1964): Alcune entita nuove per la flora di Trieste. Giorn. Bot. Ital., 71, p. 63 7. Poldini, I. (1989): La vegetazione del Carso isontino e {riestino. LINT, Trieste. Poldini, L, (1991): Atlante corologico delle pianle vascolari del Friuli-Venezia Giulia. Udine. Poldini, L. & F. Martini (1995): Analisi dei model I i distributivi delta flora del Friuli-Venezia Giulia. Webbia, 49(2), 193-21 1. Poldini, L. & M. Vidali (1993): Addenda ed errata/ corige all' "Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia" (1991). 1. Gortania, Atti Mus. Friul. St. Nat., 15, 109-134. ANNALES • Scr. hist. nat. • 10 • 2000 • 2 (21) f abrizio MARTINI & Matins PERTOT: KARTIRANJE TRŽAŠKE URBANE FlORt (SV ITAIIIA): KRATEK PRECt.ED. >»-240 Poldini, L. & M. Vidali (1994); Addenda ed errata/ corrige all' "Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia" (1991). 2. Gortania, Atti Mus. Eriui. St. Nat., 16, 125-149. Poldini, L. & M. Vidali (1996): Addenda ed errata/ corrige all' "Atlante coroiogico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia" (1991). 3. Gortania, Atti Mus. Friul. St. Nat., 18, 161-182. Poldini, L., F. Martini, P. Gams & M. Vidali (1991): Floristic databanks and the phytogeographic analysis of a territory. An example concerning northeastern Italy. In: Nimis, P. L. & T. ). Crovello (eds.): Quantitative Ap- proaches to Phytogeography. Cluwer Academic, The Hague. Boston, London, 159-181. Rizzi Longo, L., F. Martini, S. Carlovich, R. Dussati, P. Ganis & M. Pizzulin Sauli (1994): La flora urbana di Trieste: il Centro storico. VI Congresso Ass. Ital. Aero-biol., p. 57. Viegi, L., G. Cela Renzoni & F. Garbari (1974): Flora esotica d'ltalia. Lavori Soc. Ital. Biogeogr., 4, 120-220. Wittig, Rv D. Diesing & M. Gödde (1985): Urbanophob - ürbanoneutral - Urbanophil. Das Verhalten der Arten gegenüber dem Lebensraum Stadt. Flora, 177, 265-282. 240