Ameriška Domovina AMCR1CAN IN SPiftfT F0R€I6N IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 17, 1964 SLOVENIAN MORNING N€W$PAP€& ŠTEV. LXII — VOL. LXII Kubanska diktatura fsndarb zamešana f nemire v Venezueli komisija OAD je dognala, je Castro na vse mogoče načine podpiral boj pro-ustavni in demokratični vladi Venezuele. Washington, d. c. — Na Ubudo Venezuele je Organiza-Cl!a ameriških držav imenovala i'csebno komisijo, ki naj preišče, "J1ko se kubanski diktator Ca-Str° meša v notranje zadeve Ve-11'-zUele in podpira venezuelske Vurnike. Komisija je šla v Ve-nezUelo in tam dognala, da Ca-''*r° res nima čistih rok. Sestale dolgo poročilo in mu do- vila Cl,)|a veliko število prilog. Po-‘užil° obtožuje Castra, da je ^itnanj v petih oblikah podpi-venezueiske levičarje, ^strove radio postaje so rav-.. ^3te tedne, ko so bili v Ve-c>^Ueli nemiri in izgredi na ‘'6Vnem redu, stalno hujskale “ nasprotnike vlade predsed-a Bethancourta. Zadnja tri se je na Kubi vežbalo v za-,^ništvu kakih 300 “turistov” iz ^enezuele, 60 med njimi je ta-jih vsi poznajo kot orga-^‘Arane komuniste. Glavni ve-^‘^-Uelski komunist Machados je A skrivnem prenašal dolarje s v Venezuelo. Komisija si ^ Wdi ogledala prostore, kjer Venezuelski komunisti skri-f|\l 0r°žje in municijo, ki So jo 'Rivali s Kube. ‘ nieriški javnosti je vse to že j., no znano, v Latinski Ameri-^ Pa tega niso verjeli, mislijo, , ^ je vse to izmislila ameri- t.^P°litična javnost. Gornje po-j 0 je toi’ej bolj namenjeno j,.* Wski Ameriki kot nam. U-^ lQ bo objavljeno še tekom meseca. ilri ' Samzacija ameriških držav n'o'. St'daj pravno podlago, da h J1 °P^ proti Kubi s sankcijami. Cv , te2a bo težko prišlo, ker ima j V r° se zmeraj nekaj prijate-v, zagovornikov med drža-'l ^n diplomati Lat. Amerike. Novi grobovi Uršula Jalovec Zadeta od srčne kapi je preminula na svojem domu na 16313 Parkgrove Ave. Uršula Jalovec, roj. Škraba, stara 72 let. Bila je vdova, soprog Michael je umrl leta 19'57. Tukaj zapušča sina Michaela, vnukinjo Alice-Marie ter več drugih sorodnikov. Rojena je bila v Tomišlju pri Ljubljani, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bivala 47 let. Bila je članica Društva Carniola Hive No. 493 T.M. in Podr. št. 41 SŽZ. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8.15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo. iangkafisk Ima ¥ ZIM la ¥sfiks prpfsl|@v Nad 70% ameriške javnosti je še vedno proti sprejemu rdec'e Kitajske v Združene narode. PRINCETON, N. J. — Nobena tuja država nima tako spretnih in sposobnih zagovornikov in pokroviteljev, kot jih ima Čangkajšek. Zato je tudi tako dobro zapisan v naši javnosti. Seveda ni to samo zasluga čangkajškovih lobistov, mnogo so k temu Čangkajškovemu u-spehu pripomogli tudi kitajski komunisti sami s svojo brezobzirno zunanjo politiko. Kako velike simpatije uživa Čangkajšek "se vidi po tem, da je pri nas še zmeraj 71% prebivalstva proti temu, da bi kitajski komunisti prišli v Združene narode, kjer sedaj vlada na Por-mozi zastopa ves kitajski narod. Takoj po korejski vojni jih je stalo na tem stališču 30%, v desetih letih se torej simpatije do Čangkajška niso bistveno spremenile. teinšlja lavrnila odprtja Mu ■ski lJnUld je huda nadlega za Ber-hr|Cj^rie’ vendar sta se vlada Za-va Nemčije in mestna upra-ah0dnega Berlina odločili ponudbo vlade Vzhodne VejABe, da bi Zid odprla za °sti ° n°^ Binkošti na enaki 23 Pre^e^B Božič. :ta a °dnonemška vlada in mest-dj, ^pvrava Zah. Berlina trdita, kiti °^? izhodna Nemčija izra-0ctPiranje prehodov skozi f,0syV razbijanje nemške enot-s tg ’ Vzhodna Nemčija bi rada dose£ia vsaj dejansko pri Zah, Nem. Berlin- tr Zahodnega Berlina kot Nemške enote poleg Za- aiaje etje Vzhodne Nemčije. V Vnu Smatrajo Zahodni Ber-2a. dol Zahodne Nemčije in l%j/P!raj° tudi priznanju Vzh. r0 Ciie kot neodvisne države. PocjS!fatrai° lo za del Nemčije s°vjetsko zasedbo.’ Jurij I. Nosenko se je sam odloči! za pobeg To je povedal v razgovoru uradnemu zastopniku Sovjetske zveze in predstavniku Švice. WASHINGTON, D. C. — Oblasti Združenih držav so dovolile diplomatskemu zastopniku Sovjetske zveze razgovor s prebeglim štabnim častnikom Sovjetske tajne policije Jurijem L Nosenkom. Ta je tekom svojega bivanja kot član sovjetske delegacije na razorožitveni konferenci v švicarski Ženevi zaprosil Združene države za politično zatočišče in na skrivaj odpotoval sem. Sovjetska zveza je obdolžila Švico, da je ona odgovorna za Nosenkov pobeg v svobodo. Zato so ameriške oblasti dovolile tudi zastopniku Švice razgovor z Nosenkom. Nosenko naj bi bil štabni častnik sovjetske tajne policije, vohunske in protivohunske službe,! ki so mu bile znane prenekatere skrivnosti. Trdijo, da bodo te skrivnosti v ameriških rokah sovjetskim naporom v vohunstvu v svobodnem svetu hudo škodovale. Nosenko naj bi izdal Ameriki tudi več tajn o sovjetski oborožitvi, za katere naj bi vedel kot večletni član posebne razorožitvene komisije. V Sovjetski zvezi je pustil ženo in dva otrokh. teerika še prehitela v gospedarsliTs NEW YORK, N.Y. — Združene države so svoje vodstvo v produkcije z ozirom na Sovjetsko zvezo v preteklem letu povečale in s tem še bolj zmanjšale vero v napoved Hruščeva, da bo Sovjetska zveza Ameriko v industriji dohitela in prehi- sile. Leta 1962 je bilo v Združenih državah izdelanega okoli 90 mi- AT. . . , • i . . j tela. Posebno očitno je to v Ni pa naša javnost istih nush,! ^... ^^ in električne kadar je treba odgovoriti na vprašanje, kaj potem, ako bi kitajski komunisti vkljub vsemu prišli v Združene narode. Samo jUU"” ^ misli da se bo treba Gijonov ton jekla, v Sovjetiji pa J h . .’ d b° r/ ,76 milijonov ton, lani je ameri- tem sprijazniti, cehh 45% _ pa. ^ (produkcija porasla na, 99 misli, da bi morala naša dežela ^ rugka pa na 80 izvajati posledice, to je iti iz ZN. I m.lijonov Ruska produkcija je Te številke dokazujejo, da ki-;torej od nekako 85% ameriške tajsko vprašanje ne bo igralo pn|padla na Okoli 80 ameriške. Pri letošnjih volitvah nobene vloge.; tem je treba upoštevati, da a- Tc bo se ga dotaknil noben po- jj^Nške jeklarne niso uporab- litik, kajti stališče do kitajskih ‘ jjaje več kot nekako tri četrti- komunistov se ne ravna po stran-1 ne SVoje dejanske zmogljivosti. karski pripadnosti posameznih Električna sila je v Združe- volivcev. Volivci se razlikujejo nib državah lani porasla za nad samo po tem, da je na zapadu go bilijonov kilowatnih ur na dežele več zanimanja za Kitaj-1 skupno preko trilijon kilowat- sko, na vzhodu dežele pa manj. nih ur, ruska je v istem času -------o------ | porasla za 43 bilijonov kilowat- — Na mnogih krajih na Pili- nih ur ha skupno 412 bilijonov, pinih imajo na leto do 150 pal- kar je še vedno precej manj kot cev padavin. ‘ polovico ameriške. ¥ komunistični domači hladni vojni žanjejo litajei lepe uspehe CLEVELAND, O. — Kitajski komunisti so do sedaj podrli že dosti moskovskih postojank v komunističnih strankah po vsem svetu. Kratek pregled pove tole: komunisti iz Severnega Vietnama so sedaj prešli na kitajsko sir an, do sedaj so omahovali. Na Ceylonu se je večina stranke odločila za Peiping. Indijska komunistična stranka je razklana, organizacije v nekaterih federalnih edinican (Kerala, Radžistan) so že na kitajski strani. Pod kitajsko kontrolo so rudi komunisti v Avstraliji in Novi Zelandiji. V Peruju.so “Kitajci” zmagali v glavnem odboru komunistične stranke. V Braziliji so ustanovolo svojo stranko, ki spodkopuje tla uradni stranki, ki drži z Moskvo. “Kitajci” imajo svoje časopise v Belgiji, Italiji, Švici, Avstriji, pa rudi v Argentini in Čilu. Vse to mora vznemirjati ruske komuniste. Zato moskovski doposnik titovskega časopisja najbrže nekaj ve, ko je poročal .v Beograd, da bodo v Kremlju “brez odlaganja” napravili proti kitajskim komunistom “nekaj primernih korakov.” Morda so jih že na zadnji seji glavnega odbora ruske komunist, stranke, pa jih še niso objavili. Že preveč tmm m alemske sMve! ŽENEVA, Šv. — Naša delegacija je!na razorožitveni konferenci v Ženevi predložila ruski, naj bi obe državi, Amerika in Rusija, odredili del svojih zalog surovin za atomsko strelivo za uporabo za mirne namene. Ako bi Rusija odredila v ta namen 40,000 kilogramov, bi Amerika VARNOSTNI SVET ZN BO DANES OBRAVNAVAL CIPER Poskus posredovanja ameriškega državnega podtajnika G. Ralla ni uspel. Na predlog Velike Britanije in Cipra bo Varnostni svet Združenih narodov poskušal rešiti ciprsko krizo, za kar sta se London in Washington brez uspeha prizadevala zadnje tedne. — Pri volitvah v Grčiji zmagal Papandreou. WASHINGTON, D.C. — Državni pdtajnik George Bali je potoval več kot en teden med Londonom, Atenami, Ankaro in Nikozijo na Cipru, da bi našel rešitev za spor med Grki in Turki na Cipru, ki je začel resno spravljati v nevarnost mir v vzhodnem delu Sredozemlja in odprl Sovjetski zvezi vrata v ta prostor. Bali je skušal pridobiti predsednika ciprske republike nadškofa Maka-riosa, da bi povabil čete NATO na otok z nalogo, da skrbe za red in mir, dokler se otoški Grki in Turki ne pogodijo med seboj o spremembi republiške ustave in se domenijo o tem tudi z Veliko Britanijo, Grčijo in Turčijo, ki jamčijo v okviru posebne mednarodne pogodbe za ohranitev sedanje ustave. Makarios je predlog zavrnil in vztraja na stališču, da mora biti vsaka mednarodna vojaška skupina, ki bi prišla na Ciper, podrejena ^Varnostnemu svetu Združenih narodov. “^ : ~ . Državni podtajnik G. Bali je Papandreou bo s trdno večino sinoči na letališču v Washing- v parlamentu lažje reševal ci-tonu, ko se je vrnil s svoje poti, Prsko krizo v razgovorih z Ve-deial časnikarjem, da je položaj kk° Britanijo in Turčijo, kot je na Cipru zelo kritičen. Tam je j ^ mogla uradniška volivna vla-prišlo koncem tedna do novih tarnanj ših spopadov med domači- mi Turki in Grki ter se je angleškim četam le s težavo posrečilo preprečiti večje spopade, ki bi utegnili privesti do izkrcanja turških čet na otoku. Glavni tajnik ZN Tant je dejal včeraj, da naj- bi Varnostni svet ZN, ki se bo danes popoldne ob treh zbral k razpravi o ciprski krizi, sprejel resolucijo, ki naj določi jasno, da more biti na Ciper poslana kakršnakoli mednarodna sila skrbet za ohranitev reda in miru le v soglasju s tremi garanti ciprske neodvis- dala 60,000 kilogramov v vred- r!°sti - Veliko Biitanijo, Gičijo nosti $720,000,000. Potemtakem ln Turčijo ter Ciprsko repub-stane vsak kilogram surovine kko samo. | $12,000. Zakaj se je Amerika odločila ravno za take številke? Federal- na atomska komisija lahko napravi iz 60,00 kg surovin toliko atomskega streliva, da pomori ne samo enkrat, ampak kar trikrat vsa živa bitja na zemlji. Ako bi Rusija pristala na naš predlog, ni s tem rečeno, da bi Papandreou dobil večino ATENE, Gr. — V Grčiji so imeli včeraj parlamentarne volitve. Sredinska unija 76 let starega Georgea Papandreoua je dobila veliko večino in si tako zagotovila trdno vlado za prihodnja štiri leta. Na volitve je brez dvoma močno vplivala ci- obe državi ostali brez surovin. Prska kriza. Grki so volili zad-Gotovo bi jih še imeli, toda ne nTč 3. novembra lani. Ker tedaj Republikanci bi radi zaceli nagajali Johnsonu pri civilnih pravicah WASHINGTON, D. C. — Boj za zakon za civilne pravice je v predstavniškem domu končan, začel se bo v kratkem v senatu. Tam se lahko položaj tako zasuče, da bi Johnson bih prisiljen, da da nasprotnikom nekaj koncesij, samo da zakon ne propade. Pa so se že sedaj oglasili odlični republikanski kongresniki m zagrozili, da ne bodo trpeli nobenih bistvenih sprememb v sedanjem besedilu, kot ga je izglasoval predstavniški dom. Ako do senat izglasoval svoje besedilo, se zastopniki republikancev v skupni kongresni komisiji, ki po tradiciji ugotavlja končno besedilo, ne bodo dali pregovoriti na nobene kompromise in koncesije; bodo rajše pustili, da zakon propade. Pogum republikanskih kongresnikov ima seveda svoje politično ozadje. Ker smo pred volitvami, nočejo pomagati Johnsonu, ker bo kandidiral za pred- dobila absolutne večine ter se bi povedali, koliko jih še imata. Gornje številke pa tudi od-, krijejo, zakaj je predsednik L.;te n^so mogle zediniti za koali-B. Johnson naročil atomski ko-|cblsko Hado, je bil kralj prisi-misiji, naj delno prerfeha s pro- Len parlament razpustiti in raz- ni nobena izmed glavnih strank gednika. Pred črnimi volivci bi izvodnjo surovin za atomsko strelivo in da je do podobnega sklepa prišla tudi Moskva. Naša glasiti nove volitve. Papandreou je dobil v parlamentu absolutno večino največ sc: pa radi postavili, da so samo republikanci res zagovarjali civilne pravice na celi črti in se niso dali polotažiti le z drobtinami. i Iz Clevelanda in okolice I Metropolitan opera pride zopet gostovat— Metropolitan Opera iz New Yorka pride letos gostovat v Cleveland od 20. do 26. aprila. Podala bo skupno osem predstav. Podrobnosti o gostovanju še niso bile objavljene. Obsojena— Porota je spoznala Mrs. Beverly Adkins s 3293 W. 93 St., 28 let staro mater 4 otrok, krivo uboja njene tri leta stare hčerkice Kimberly. Mati ji je nasula v usta popra, ker je srkala mleko iz steklenice svojega mlajšega bratca. Kimberly se je pred očmi matere zadušila in umrla. Sodnik Charles W. White bo sodbo izrekel še ta teden. Obsojena je lahko od 1 do 20 let ječe. V Kalifornijo— Sestri Mrs. Ursula Mekinda in Mrs. Mary Yerman z 2944 Bishop Rd., Willoughby Hills, sta odpotovali za nekaj tednov na obisk k Mr. in Mrs. Ludvik Petkovšek v Antioch, Calif. Bolan na domu—- Ludwig Vadnal z 1237 E. 362 St., Eastlake, Ohio, je bolan na svojem domu. Obiski prijateljev so dobrodošli. Šest mrtvih v požaru— Linda Dotson, 10 let stara hčerkica Mr. in Mrs. T. Dotson, ;e umrla zaradi hudih openlin v Polyclinic bolnišnici. Njena mati in štirje bratci in sestrice pa so končali v ognju, ki je včeraj zgodaj zjutraj uničil njihov dom na 2223 E. 85 St. ogenj je uničil enonadstropno leseno hišo v 20 minutah, tako da se je iz gornjega nadstropja od cele družine rešil le oče, ki je skočil skozi okno. Asesment— Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala danes od 5.30 pa do 7. zv. asesment v šoli sv. Vida. Kratko dobo je predsedoval William Henry Harrison je postal predsednik ZDA leta 1841 in je umrl po komaj enem mesecu vodstva dežele kot prvi predsednik ZDA tekom svoje poslovne dobe. — Nad pol milijona otrok v Združenih državah ima kako srčno bolezen. dežela je pripravljena popolno-j na škodo levičarskih strank, ki ma ustaviti proizvodnjo surovin, I so prenehale predstavljati vsa-ako bi Rusija storila isto. Diplomatje naj plačujejo prometne kazni! WASHINGTON, D.C. — Ni- Mao zvišuje De Gauilu ceno za nevtralnost Vietnama j ko večjo politično silo v deželi. kIer na svetu n^sta diplomacija in prometna policija prijatelja, tudi v naši prestolici ne. Diplomacija ima namreč posebno .prednost: ni ji treba plačevati CLEVELAND, O. — Pred ne- lov Vietnama, kajti vietnamski Delta reke Mekong, ki je naj- Drugi razlog je v tem, da je. kaz®n®kik ”ak3g0^ za Piorne-tne kaj tedni je šla iz prestolice Se-j komunisti se nočejo dati nevera- bolj oddaljen od komunistične- reka Mekong internacionalizira- pre*S e’ i-V1 ° 1-° P0101 vernega Vietnama Hanoi poseb-j lizirati. Časopisje je tako z enim ga dela Vietnama. Zakaj ravno na. Po njej lahko plovejo neovi- . ° P?. uPra'^<~eno .^Z1’ na komunistična delegacija v j udarcem ubilo dve muhi. Stre- tam? | rano ladje pod vsako zastavo. To j, 6 ^ ra 1. e7a Pn 021 a Pn r ‘Moskvo, da se tam pogovori o slo je svojo jezo nad Moskvo,' Dva razloga sta, zakaj se ko-^okolnost izrabljajo komunisti iz|vvjne^ Ha^ ^r^ednimi3 šte politiki in gospodarstvu. Hru- obenem pa podrlo načrte De! munistični gverilci tako trdno. Severnega Vietnama. Pošiljajo Gaulla, ki bi rad združil in nev- držijo v Delti. Imajo na svoji1 gverilce, orožje in municijo iz Vremenski pravi: prerok rn^^n0rna son™° in ne tako Zi0' Najvišja temperatura 38. ščev je vietnamskim komunistom svetoval zmernost v državljanski vojni v Južnem Vietnamu, orožje jim je samo obljubil, ako se bodo držali ruskih nasvetov; na gospodarsko pomoč je tudi namignil, ako bodo v Hanoiu “pridni.” i Delegacija se je vrnila praznih rok domov v Hanoi. Med potjo se je ustavila v Peipingu in od tam dala naročilo v Hanoi, naj vietnamsko časopisje začne rohneti proti nevtralnosti obeh de- traliziral oba vietnamska dela. Vietnamski komunisti niso pri tem postopali na lastno pobudo; kar so rekli, jim je bilo svetovano od kitajskih komunistov, ki so tako po ovinkih povedali De Gauilu, da niso za nevtralizacijo Vietnama, dokler jim Pariz ne ponudi dosti visoke cene. V Južnem Vietnamu bo torej državljanska vojna divjala dalje in sicer najbolj v južnem oglu dežele, znanim pod imenom strani domače prebivalstvo, ki Hanoja po morju v Kambodžo nima prav nobenih simpatij do'in se tako ognejo vsaki kontroli. Sajgona. Misli namreč, da se^Iz Kambodže gredo komunistič-vlada v Sajgonu premalo ali ce- ni transporti neovirano po reki lo nič ne briga za težave, ki jih j Mekong, dokler ponoči ne zgi-imajo ljudje v Delti- Domačini! nejo v Delto in pridejo tako podpirajo gverilce, ne zato, ker|rdečim gverilcem v roko. Saj- so komunisti, ampak za^°> ket,|gonska vlada bi seveda lahko se borijo proti vladi v bajgonu, v., . „ .„ , ki je v očeh domačinov samo *"*"«<» “ MaSovm -OTomet privesek tujih držav in njihovih Severnim Vietnamom in interesov, preje Francije, sedaj Delto, toda nima ne volje ne Amerike. sposobnosti za to. vilkami. L. 1962 so diplomatje dobili 7,000 plačilnih listkov, lani pa kar 11,000, plačali pa nič. To je lepa številka, na vsako poslaništvo pride povprečno nad 110 kazni na leto! Državno tajništvo se je sporazumelo z diplomati, da jim bo policija servirala kar leten obračun s primernimi prilogami. Upajo, .da bo vsako poslaništvo plačalo svoje obveze; kako jih bo iztirjalo od svojih diplomatov, bo njegova stvar. Zadnje vesti &AJGON, J. Viet. — Komunističnim teroristom se je posrečilo ustreliti ameriškega vojaškega stražarja pred kinom, v katerem je bilo pri predstavi preko 500 ameriških vojakov, njihovih žena in otrok, ter nastaviti tam bombo. Ko je ta v kinu eksplodirala, sta bila dva Amerikanca mrtva, preko 50 pa ranjenih. WASHINGTON, D. C — Posebna komisija OAD je prišla do prepričanja, da komunisti niso igrali večje vloge v izgredih v Panami, da je ameriško vojaštvo nastopilo sicer “preveč odločno” proti izgredom v kanalski coni, da pa tega nastopa Panama vendar ne more smatrati za “napad.” WASHINGTON, D. C. — Delavsko tajništvo posreduje pri u-niji pristaniškega delavstva, ki je v soboto sklenila, da njeni člani ne bodo nakladali žita za prevoz v Sovjetsko zvezo na tujih ladjah, da bi spremenila svoje stališče. /1MER1ŠKA PO^OWIM SOUS I mi SVS?r ^ '(i^^55?SsS5 LiAaž> 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Julv Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Zs Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio «^^^>83 No. 33 Mon., Feb--17, 1964 Ciprska kriza Ciprska kriza spada med tiste, ki o njeni usodi ne odločuje toliko njeno bistvo koti okoliščine, ki jo spremljajo. Bistvo ciprske krize je preprosto. Na tem gospodarsko in vojaško male pomembnem otoku brez prirodnih bogastev živi okoli pol milijona ljudi, kakih 400,000 pripada grški narodnosti, okoli 100,000 pa turški. Obe narodnosti se sovražita že stoletja, ne morda radi lokalnih prepirov, ampak radi žalostne zgodovine, kri prepleta že od nekdaj odnose med Turki in Grki. Minulo je že skoraj 150 let, odkar so se Grki osvobodili turške nadvlade, toda tistih časov še danes ne morejo pozabiti. Spomine nanje so jim 'znova poživili boji med obema narodoma po prvi svetovni vojni, ki je pregnala Grke iz Male Azije. Pregnala v pravem smislu besede, kajti nekaj sto tisoč se jih je moralo izseliti iz Male Azije na grško stran. Seveda so tudi Turki morali zapustiti kraje, ki so sedaj pod grško politično kontrolo. Da spomini ne obledijo, gledajo Turki zmeraj na usodo tistih Turkov, ki morajo živeti v vzhodnem delu grškega kraljestva, ne daleč od Carigrada. Usoda ni ravno lepa in prikupljiva, toda svet le malo ve zanjo, ni še namreč dala povoda za mednarodne napetosti. Seveda so tudi Grki prepričani, da so Turki samo navidezno njihovi prijatelji, da pa jim v resnici nasprotujejo, kjerkoli se ponudi prilika. Tako so odnosi med Grčijo in Turčijo že takrat zastrupljali stike med ciprskimi Grki in Turki, ko je bil Ciper še angleška kolonija. Da bi bili odnosi še bolj neznosni, so se ciprski Grki oprijeli ideje, da njihov otok spada v Grčijo, česar se naravno ciprski Turki branijo z vsemi štirimi. Tak je bil položaj, ko so v prejšnjem desetletju ciprski Grki začeli državljansko vojno proti angleški kolonijal-ni upravi. Državljanska vojna se je končala s kompromisom, ki ni zadovoljil ne Grkov ne Turkov, pač pa kolikor toliko interese velikih držav, največ seveda Anglije. Kompromis je bil torej že v začetku in v bisfvu piškav. Grki niso dosegli združitve vsega otoka z Grčijo, Turki pa ne delitve otoka in pripojitve turškega dela k turški republiki. Z novo ciprsko državo ni bil torej nihče zadovoljen. Grki so mislili na Atene, Turki pa na Ankaro, nihče pa ni videl v Nikoziji glavnega mesta svoje svobodne in neodvisne republike. Komunisti so bili že takrat ne največja, zato pa najboljše organizirana stranka. Niso dosegli svojega cilja, da bi Ciper predelali v “ljudsko republiko”, toda na svoj cilj niso pozabili. Njihov namen je bil, da spravijo novo republiko ob ves kredit med domačimi ljudmi, kar so tudi dosegli s spretnim, premišljenim, načrtnim hujskanjem Turkov proti Grkom in narobe. Sadove hujskanja smo videli v krvavih izgredih in nemirih tekom letošnje zime, ki so dali povod za sedanjo krizo. Precej odgovornosti zanjo nosi tudi nadškof Makarios, ki ni izvrševal sklenjenega sporazuma tako, kot so želeli Turki. Turki so se maščevali s tem, da so sabotirali vse upravno delo, do česar so bili pravno upravičeni v smislu pogodbe, ki tvori podlago za ravnovesje političnih sil na otoku. Makarios je radi tega predlagal spremembo ustave, ki bi Turkom vzela pravico vetiranja. Proti tej nameri se je uprla poleg ciprskih Turkov tudi turška republika, kar je naravno dalo povod grški vladi, da goreče zagovarja pritožbe in zahteve svojih ciprskih rojakov. Tako je nastala potreba, da se odnosi med ciprskimi Grki in Turki znova uredijo. Prirodno bi bilo, da se otok deli v dva dela; vsak od obeh naj gre, kamor ga vleče srce. Na nekaj takega se turški del prebivalcev že pripravlja. Če so poročevalci točni v svojih poročilih, se turška manjšina seli iz mešanih krajev v naselja s strnjeno turško večino. Otok se bo tako sam po sebi razdelil v dva dela. Ali bosta omogočila neke vrste konfederacijo ciprske republike, je težko reči. Za ciprsko krizo so namreč bolj merodajne mednarodne okoliščine, ki ne spadajo v bistvo krize. Na Cipru imajo Angleži svojo zadnjo vojaško postojanko v Sredozemlju. Jim je zaenkrat krvavo potrebna, ker je edina njihova zveza do vojne luke v Adenu na jugu Arabskega polotoka. Njihove inverese in njihovo stališče zastopajo tudi vse angleške zaveznice, med njimi tudi naša dežela. Proti vojaški postojanki rujejo naravno najbolj ruski komunisti in njihovi sopotniki po vsem svetu. Za mednarodno politika je torej bolj važna angleška vojaška postojanka na Cipru kot pa Ciper z njegovo politično krizo. Ako ne bi postojanka igrala svoje vloge, bi se svobodni svet hitro pomiril z delitvijo otoka na dva dela. Sedaj mora držati z Anglijo, ki trdi, da je najboljša rešitev še zmeraj ciprska neodvisna republika. Za Anglijo je to gotovo najboljša rešitev, kajti njena postojanka je bolj 'trdno v njenih rokah, ako je na neodvisnem Cipru, kot pa bi bila, ako bi bil Ciper v Grčiji ali Turčiji. Grčija in Turčija sta obe članici NATO, torej zaveznici. Zavezništvo ir samo navidezno. Je nekaj pomenilo, dokler sta se obe bali Moskve. Danes je ta strah zanje minul in veselje do zavezništva je radi tega močno opešalo. Le še pritisk Anglije in Amerike na Atene in Ankaro ga drži pokoncu. Makarios nima v NATO nobenega pravega varuha grških ciprskih interesov. Je prepričan, da je sedanje stanje na Cipru samo posledica interesov, ki so poosebljeni v NATO politiki. Zato se tudi brani vsakega varuštva od strani NATO. Mu bolj dišijo Združeni narodi, kajti tam sedijo ne samo komunistične države, ampak tudi novopečene afriške in azijske republike. Z njimi se je dodobra pobratil na Titovi konferenci neopredeljenih držav, ki je bila v letu 1962 v Beogradu. O varuštvu ZN na Cipru pa ne slišijo rade angleške zaveznice. Ako pride Ciper pod varuštvo ZN, bo v Varnostnem svetu napela Moskva vse sile, da prekriža vse angleške načrte s Ciprom; saj že podpira Grke. To se pravi: otok naj pride pod Grško, ki bo že počasi spravila Angleže z njega, dočim jih sedanja ciprska republika ne bo. Angliji na ljubo se je vmešala v celo zadevo tudi naša dežela, dasiravno nima na Cipru prav nobenega posebnega interesa. Angliji na ljubo bo naša diplomacija morala prevzeti tudi nekaj bremen, ko bo prišlo do novega sporazuma. Pravijo, naj pošljemo na Ciper kakih 2,000 naših vojakov kot del mednarodnih čet, ki naj skrbijo za red in mir in ki naj jih bo kar 10,000. Ali je res treba, da varuje mir med pol milijona ljudi kar 10,000 vojakov? Kam pa bomo prišli, ako bomo za vsakih pol milijona ljudi pošiljali kar po 2,000 naših vojakov, kadarkoli izbruhnejo kje na svetu izgredi in nemiri? Iiplfa K i« Vnetozele ¥ !@lu ii§3 Cleveland, O. — Dne 13. t. m. nista všteti lanskoletna božična je AD prinesla poročilo o delu in življenju v osrednji clevelandski slovenski župniji sv. Vida v letu 1963, in sicer po podatkih, kakor jih je bil oznanil župljanom pri sv. mašah na tretjo nedeljo tamkajšnji župnik g. msgr. Alojzij Baznik. Danes pa priobčujemo podobno poročilo ;za drugo clevelandsko slovensko župnijo Device Marije Vnebovzete v Collinwoodu, in to po podatkih, kakor so jih dobili njeni župljani konec januarja tega leta od svojega g. župnika Matija Jagra. Tudi to poročilo je zanimivo in važno. in velikonočna kolekta, ki sta v župnijskem poročilu posebej navedeni in sta dali vsoto $14,-600.50. — Lep je bil tudi dohodek, ki ga je prinesel collin-woodsiki lanski “karnival”, namreč $12,148.74. —- Vse druge postavke dohodkov so razmeroma skromne in jih zategadelj tu ne navajamo. Bolj pisan pa je lanskoletni pregled izdatkov, katere je imela župnija D. M. Vnebovzete. To pa v prvi vrsti zaradi znatnega dolga, ki bremeni collin-woodske župljane. Župnija si je bila namreč pred nekaj leti postavila novo mogočno cerkev; že nekaj let pred tem pa je morala razširiti svojo osnovno šolo, stare šolske prostore pa modernizirati; razen tega pa je bila Župnik č. g. Matija Jager Župnija D. M. Vnebovzete je štela v začetku leta 1964 3,514 duš. Vzeto po družinah, je pa bilo v tem času v njej vključe-lih 1,065 družin. V letu 1963 je imela collin-woedska župnija D. M. Vnebovzete (15519 Holmes Ave., Cleveland 10, Ohio) dohodkov skupaj $163,529.76; izdatkov pa $163,015.82; prebitek na dan 31. decembra 1963 je potemtakem znašal $513.94. Med župnijskimi dohodki v lanskem letu daleč -prekašajo vse druge postavke vsote, katere je župnija prejela iz naslova ‘nedeljske in praznične kolek-te”, saj so te dosegle znesek kvenih dvoranah in pri parkirnem prostoru $5,197.52; itd. Pod pritiskom hude zadolženosti se je g. župnik v lanskem letu ponovno obračal na svoje župljane, naj skušajo kar se da povečati svoje redne nedeljske in praznične prispevke za cerkvene potrebe. To je storil iz dveh razlogov: rad bi bil dosegel, da bi bil župnijski dolg kar se da v kratkem poravnan, odnosno da župljanom ne bi o-bresti jemale toliko denarja. Mnogi so ga ubogali; nekateri pa še ne. Župnikova vroča želja je, da bi njegova župnija v prihodnje letno svoj dolg znižala vsaj za 10 odstotkov, ali v denarju povedano približno $38,-000.00. Kakor je to že v mnogih župnijah v škofiji, tako naj bi tudi pri župniji D. M. Vnebovzete že kmalu prišlo do tega, da bi župljani vzdrževali župnijo samo s svojimi rednimi nedeljskimi in prazničnimi prispevki. škofije in z njo tudi vse župnije bi rade čimprej opustile različne bučne prireditve pod župnijskim okriljem, kakor so to različni “farni festivali”, “karnivali”, “bazari” itd. G. župnik Jager je v svojem poročilu to lepo in jasno povedal, ko je zapisal: “Namen fare je utrjevati in širiti božje kraljestvo na zemlji. To delati je dolžnost vsakega katoličana. Zato Bog pričakuje od nas, da žrtvujemo v ta namen. Koliko? Toliko je gotovo: ne dajaj Bogu samo, če in kar ti ostane; Bog in njegova stvar naj bo prvi na listi tvojih izdatkov. Po meri tvojih žrtev za božjo stvar ti bo tudi Bog delil svoj blagoslov: duhovni in materialni.” V svojem poročilu pa je g. župnik napovedal svojim župljanom, katero breme jih že tudi v naj bližji prihodnosti čaka. Tole jim je namreč povedal: “Fara mora napredovati. Pred nami je nova naloga: zgraditi konvent za sestre. Naša fara je še edina, ki nima sestrske hiše, V zadnjih 11 letih so vse fare okrog nas sezidale sestrske hiše. To leto bomo morali, vsaj pripraviti prostor za konvent, ki ga naj bi sezidali tekom pri- prizidana še šolska telovadnica, ki služi sedaj obenem tudi za:hodnjih let.” župnijsko dvorano; posebno še,J V tej zvezi velja omeniti, da ker ima velik oder. Nujno se je , šteje osnovna šola župnije D. M. morala župnija — po vsem tem Vnebovzete v tekočem šolskem močno zadolžiti. letu 420 učencev in učenk, kate^ Zanimiva je (preglednica žup- re poučuje pet sester-uršulink nijskih dolgov na dan 31. dec. in pet lajičnih učnih moči. 1963, kakor jo podaja fi- * nančno1 poročilo, in sicer: dolg V niti 60 letih svojega dose-pri Northwestern Mutual Life dan j ega obstajanja je imela Insurance Co. $285,147.89; dolg župnija D.M. Vnebovzete že kar pri župljanih $45,528.14 in dolg ,6 župnikov. Prvi trije župni-v zvezi z zaostanki pri škofij-1 ki: Marko Pakiž, Andrej Smre-skih davkih $45,528.14; skupaj ! kar in Pavel Hribar počivajo vseh dolgov torej $351,246.03. —1 na pokopališču sv. Pavla v Eu-V teku leta 1963 se je bil dolg clidu, O. Morda bi kazalo v tej znižal za $30,008.71. Sedaj pa še nekaj drugih po- zvezi omeniti, da bi veljajo njim v zahvalo in spomin tozadevno datkov iz naslova župnijskih iz-1 nekaj s p o š t Ij i vega ukreniti, datikov v lanskem koledarskem' Rev. Jožef škur, četrti župnik, letu: plače šolskim, sestram in je pokopan v Pittsburghu v svetnim učnim močem $21,820.- Pennsylvaniji. Msgr. Vitus Hri-69; plače raznim uslužbencem i bar, peti župnik pri D. M. Vne-$19,183.88; plače župniku odnos-J bovzeti, pa počiva na pokopali-no obema kaplanoma $4,200.00; šču All Souls v Clevelandu, kurjava, razsvetljava, voda, te-j Župnijo D. M. Vnebovzete, lefon $7,275.46; stroški oltarja katera je več kot deset let mlaj-$4,594.68; stroški urada $2,773.- ša od clevelandske svetovidske 93; stroški prehrane $3,502.74; župnije, je organiziral Rev. zavarovalnina, davki, socialno Marko Pakiž. Preden je bila u-zavarovanje $3,851.41; popravi- stanovljena v Collinwoodu žup-$120,538.90; v tem znesku pa1 la pri cerkvi, župnišču, šoli, cer- nija, so hodili slovenski ljudje Notranjščina nove cerkve Marije Vnebovzete z glavnim oltarjem v cerkev k Sv. Vidu, kar je bilo gotovo tudi za one čase zelo odročno; nekateri so hodili v irsko cerkev sv. Jožefa; nekateri pa — menda je bilo teh kar precej — nikamor. Rev. M. Pakiž, je prišel v Cleveland že proti koncu leta 1906, in sicer iz marquettske škofije. Dne 3. decembra (1905) je bil postavljen za prvega župnika, novoustanovljene župnije D. M. Vnebovzete. Bil je goreč delavec in moder voditelj svojih ljudi, toda rahlega zdravja. Na župniji je ostal samo do 13. novembra 1908, t. j. komaj tri leta. Za M. Pakižem je prišel za župnika v Collinwobd iz Lorai-na, O., Rev. Andrej Smrekar, ustanovitelj lorainske slovenske župnije sv. Cirila in Metodija. Tudi ta ni ostal dolgo župnik D. M. Vnebovzete. Komaj dve leti več od Rev. M. Pakiža, t. j. do 9. s e p t e m b r a 1913. — O župniku Smrekarju velja posebej to omeniti, da je bil mehka pesniška duša in pred rajnkim pesnikom Ivanom, Zormanom najbolj veljaven slovenski ameriški pesnik. Samo štiri leta je nato župni-koval pri D. M. Vnebovzeti tretji njen župnik Rev. Pavel Hribar. Ta pa umrl v avtomobilski nesreči 18. oktobra 1917. Naslednji eollinwoodski župnik je bil Rev. Josip škur, rojak iz Slovenske Benečije, brat pred kratkim umrlega zdravnika, dr. Antona Škur ja. Tudi ta ni ostal dolgo v Collinwoodu; samo od 25. oktobra 1917 pa do svojega odhoda 8. novembra 1922 za župnika na slovensko župnijo v Pittsburgh v Pennsylvaniji. Za Rev. Jos. Škurjem je postal župnik pri D. M. Vnebovzeti msgr. Vitus Hribar, nekdanji prvi clevelandski slovenski župnik pri Sv. Vidu. Ta pa je župnikova! v Collinwoodu. polnih 30 let; vse, dokler ni čisto obnemogel ter zato 23. maja 1952 zaprosil za upokojitev. Za msgr. Vitusom Hribarjem je prevzel župnijo sedanji župnik D. M. Vnebovzete g. Matija Jager, ki je, kakor se spominjamo, lani obhajal 70-1 et-nico življenja, in ki bo, ako Bog tako hoče, čez 2 leti med nami obhajal svojo zlato mašo. Naj pa bo kakorkoli že, dve stvari bosta gotovo dolgo dolgo živo pričali o njegovem velikem delu, katero je opravil v župniji D. M. Vnebovzete, namreč nova veličastna hiša božja in veliko in moderno osnovnošolsko poslopje; za njegove duhovne bla-godati, ki so jih bili deležni njegovi župljani, pa ve samo večni pravični Bog. Njegovi župljani in z njimi vsa druga slovenska clevelandska skupnost so g. župniku za vse prisrčno hvaležni in mu žele še mnogo zdravih in srečnih let, posebno pa se ga spominjajo v svojih molitvah. V močno oporo sta v sedanjih dneh g. župniku Matiju Jagru njegova dva gg. kaplana, g. Jožef Godina in g. Anton Rebel, katera dva — kakor velika vrsta njunih predhodnikov v kaplanski službi pri D. M. Vnebovzeti — popolnoma obvladata slovenski jezik. V župniji D. M. Vnebovzete obstaja v sedanjem clevelandskem slovenskem razdobju že enajsto leto Slovenska sobotna sola, katero obiskuje v tekočem šolskem letu nad 170 učencev in učenk in katere sedanji ravnatelj je g. kaplan Jožef Godina. J. S. -------Q.------- Pifskl ihm Triglav Cleveland, O. — Preteklo soboto srno praznovali Pusta še ob kar lepi udeležbi. Bilo bi nas seveda lahko še veliko več, če bi rojaki in rojakinje bolj podpirali domače organizacije in njihove prireditve. Vsem, ki ste bili ta večer med nami, se pevci prav lepo zahvaljujemo za obisk. Hvala tudi Vsem za darila. Sfcoro vsi pevci so prinesli darila za nagrade za maske in pri vratih. Nagrad je bilo torej dovolj, mask pa skoraj nič. Le nekaj se jih je odločilo in poskrbelo, da nismo bili čisto brez maškar. Tako je bilo več daril pri vratih. Vse je bilo zadovoljno in veselo. Hvala lepa vsem pridnim delavcem in obiskovalcem. Mr. in Mrs. T. V. iStepic sta zelo zaposlena, vendar se pobrigata za obisk in dar. Poklonila sta zelo lepo umetno rožo (center piece). Dobila jo je sorodnica Mary Blatnik, bila je res vesela krasnega darila. M. Pivik in T. Verbič sta prinesli, okusni špe-hovki, Mrs. M. Loucka in njena mama Frances Zakely torti, Mrs. Cedric je darovala $5, Mrs. Stibil in James Lekan pa vsak po $3. Vsem še enkrat hvala! Sedaj smo že v postnem času. S pevskimi vajami bomo nadaljevali redno, ker čas naglo teče in mesec maj z našim koncertom in prizorom “Črni Graben” bo kmalu tu. Vsi želimo, da bi skoro ozdravel Ciril Urbančič, ki je v St. Luke’s bolnišnici. Žena Carolina je doma pod zdravniško oskrbo. Nesreča v Sloveniji leta 1960 jima ni prizanesla. Vsi čutimo z njima. Hvala lepa g. R. Menartu za oglaševanje naše prireditve na FM-WXEN radio v slovenski oddaji! Ana Jesenko --------o------- larefe pesni ¥ latinišin! LATROBE, Pa. — če mislite, da je latinski jezik mrtev, potem vprašajte člane mladinske klasične lige pripravljalne šole na Saint Vincent College, kaj oni mislijo o tem. Ti mladi navdušenci za latinski jezik so se postavili odločno proti toku, ki hoče odpraviti latinski jezik. In zdi se, da se njihovo stališče krepi z dneva v dan. Že dve leti izdajajo list v latinščini, ki je gotovo edini te vrste v celi deželi. V zadnjem času. so ti dijaki prišli na originalno idejo, prirediti latinski hootenanny, prireditev, kjer bodo prepevali ljudske narodne pesmi prevedene na latinščino. Pod vodstvom benediktinskega duhovnika Rev. Hermana Ubingerja bodo nastopili razni kvarteti in kvinteti iz več različnih šol in peli ljudske pesmi prevedene v latinščino iz štirih sodobnih jezikov. Sedemnajst let stari Thomas Volasek, zastopnik kluba, je rekel, da člani kluba poleg tega, da imajo zabavo, dosegajo s tem namen klasične lige, ki je ljubezen in cenitev jezika, literature, umetnosti in civilizacij6 stare Grčije in Rima. Med posebnimi gosti pri tej prireditvi bosta tudi škof William G. Connare ,Greensburg, Pa., in pomožni opat benediktinske nadopatije St. Vincent, ki je najstarejša benediktinska opatija v Ameriki. Oba prelata bosta med prireditvijo sprejeta kot častna člana mladinske klasične lige. Štirinajstletni Charles Ma-yerchalk, ki bo igral pri prireditvi harmoniko, je šaljivo pri' stavil, da se bi Julij Cezar, 66 bi .se oglasil na St. Vincent 9. marca, počutil popolnoma doma, seveda ped enim pogojem, če bi znal peti moderne melodije. Dr. L. č- --------O«----- IZ SLOV. PRIMORJA Dora Ivana Trinka V nedeljo, 26. januarja, so v Čedadu odprli prenovljene prostore prosvetnega društva “Ivan Trinko”. V njih bodo beneški Slovenci imeli svoje kulturne večere in urejali svoje zadeve. --------o------ Več ogljikovega dioksida Izgorevanje premoga in olja prinaša vsako leto v ozračje o-koli šest bilijonov ton ogljik0' vega dioksida. Novo življenje Povest. — Spisal dr. Fr. Detela. Kramar j evih s e Vpil ' varuj!’ ’ trdil si je da me pre- ^ 3© oče za njim in obrnil “p^r°^ svoji koči nad vasjo. . rav se mi godi, 2^ t^em’ “P^v, ^ ra s^n sedaj, ko me ne potre-tJe’ ^er sem ga zatajil jaz . ra^> ko me je potreboval; da hudo je, hudo.” ^ udi sinu so piaie, neprijet-6 uiisli po mladi glavi. “Kra-, arjevih haj se varujem! Za- j.‘lJ se jih ni varoval on? Za-s^J,?e bolj verjel njemu nego ^ ženi, bolj sovražniku priJatelju, bolj hudob- kor nego nedolžnosti!” Ka-uiuhe pred hudo uro so u zopet silile v glavo Albi-2TOe besedo. S()av^ v Frtinovo krčmo, kjer bil^D Vfse^0 pozdravili, ker je jj- až hitro raznesel vest o ^ugovem prihodu. Prisedel je t,./.1 pr’lat el j Martin, ki turi; lviarun, ki je bil jjj s^užil pri vojakih, v do-cem pešpolku in nosil ?Po”>m brke. za kadil ob nede-in se prišteval y ' Š m a rjetčanom. irnenit Sta seveda najprej “v, n° ° wv vojaških letih. °JpJska služba je danda-a,” zavračal je mla- ]e?1Ca stari Frtin. “Dve, tri V0j „s|užite in skačete krog as*ce iu vsake kvatre se Samoda dopust. Marširate pa ^ Po železnici v vagonih. Sen]31 Z1 vje bilo drugače. Jaz -S 11 osem let nepreti'go-ben 113 ^a^rat je pel zares bodo Prvi.teden; “Nič delj ko del nedelje> nie delj ko do ne-tec]Je 111 ^rugi teden: “še en en P° nedelj’, še en teden »edeJj!” in potem: “Od Je do nedelje, od nedelje desef6^6^6^arširali smo. po bij , Ur na dan; in kakšne so Pravih?11. N°’ da 80 te od' ur, ’ bo je prav.” cek 0lik° let si hodil’ Ton-Je pr^ ^ bobnom?” vprašala ‘Ne Smejai v°jak.” enega dne, s© je Martin. Kako, da mama, ne, če je bil daz stavim za tri viržinke, hodil Tonček za bob-Velja, mama ? ’ da bom. he v6 k°d^ ’’eumen! Saj jaz <(«adim viržink.” staVn^ak J'az Jih bom, ko ay° dobim.” Jal ^'kay Sa ne poslušaj!” de~ T0n»e °^e- “Seveda ni hodil prj ?e Za bobnom, ker je bil b0bn°lP’’liCarjih’ in ne rabij° bost lledeljo, mama, da ne T0n, Pozabili, tri viržinke! S staviti^ 86 morava mal° Pela?-^ e če to m sta se že vide-se -ie Frtin. “Sam za Za j k' V.koči’ k’ j° je bil na-hari r 1 in Popravil, in vrt-da •ZOpet P« malem. Pri čem sikd^5’ ?e Pa ne ve. Mar-rik} j S1 naredi denar v Ame-gih f. ° beh vse govori- o dru-tiho ”1 86 vrnejo revni, je vse Pa Kramarjeva dva?” f