c = s 3 o ® = s,	3 * o s «^ V d \ ■	=■>£>?■	v	a	^ < s - 3. \ e. i ? 3'ii
ri-
in
<e
ie
k-
si
3,
ie
|U
J,
>fi
ie
o
o
li
v
h
Iskra
glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra
Številka 50 - Leto XVIII - 22. december 1979
ČESTITAMO!
22. 12. tega leta mineva 38 let, odkar je bila ustanovljena v malem bosanskem mestecu Rudo 1. proletarska brigada NOVJ. Ustanovitev brigade je bil odgovor na neuspelo 1 sovražno ofenzivo in izdajstvo četnikov. Narodnoosvobodilno gibanje pa je prešlo v novo fazo oboroženega boja — saj brigada ni bila več vezana na ozko ozemlje kot so bili obstoječi odredi. S tem je nastalo jedro dandanašnje ljudske armade, 22. december pa slavimo kot praznik JLA.
V	tem obdobju so se JLA, naše oborožene sile in sile splošnega ljudskega odpora v vseh težavah naše revolucije odločno postavile v bran svojih narodov in narodnosti ter s tem dokazovale svojo izvornost in pripadnost.
Vsak naš delovni človek se ob svojem delu počuti varnega, saj se zaveda, da ga varuje njegov delovni tovariš, ki se nahaja v oboroženih silah in budno spremlja dogajanja ob naših zračnih, kopenskih in pomorskih mejah, kot tudi vse diverzantske in psihološke akcije sovražnikov naše domovine. Ta naša varnost ni bila nikoli vprašljiva v vsem povojnem obdobju, najsi bo to borba proti ostankom raznih enot domačih izdajalcev, informbiro-jevskih diverzantov, borba za ureditev meje z Italijo, unitarističnih in nacionalističnih pojavov, vpadih teroristov itd.
V	vseh teh spopadih so se naše oborožene sile kalile in na pridobljenih izkušnjah nenehno posodabljale strategijo, taktiko, oborožitev in šolanje. Potrebno je poudariti, da tudi mi, delavci Iskre, po svoje prispevamo k posodobitvi in s tem k naši večji varnosti. Naš največji prispevek pa je, če naše obveznosti v dobavah izpolnjujemo v roku in kvalitetno.
V	ta namen smo sprejeli več organizacijskih in drugih ukrepov, da bi to še lažje dosegali in naše izdelke vgrajevali v vse tiste sisteme oborožitve, ki zahtevajo sodobnost, miniatur-nost, zanesljivost — torej visoko profesionalno elektroniko.
Tovariši pripadniki JLA, sprejmite naše čestitke ob vašem prazniku in zavedajte se, da vam delavci Iskre trdno stojimo ob strani.	--------
ing. Franc Čuk
^udi našn TOZD Veza ie te dni prazno vala 25-letnico svojega obstoja. Lovro Močnik in Feliks Cerar sta podelila priznanja DS TOZD Vega.
Značilnost letošnjega zadnjega, devetega zasedanja delavskega sveta SOZD Iskra 17. XII. je bila na eni strani obsežnost dnevnega reda, hkrati pa pomembnost sklepov, ki jih je delavski svet sprejel.
Ko je Janez Kern na kratko poročal o delu komisije za imenovanje predsednika kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra, je delavski svet sprejel predlog, da imenuje na to mesto dosedanjega v. d. predsednika PKO Antona Stipaniča za predsednika PKO za dobo štirih let. Predlog je bil z aklamacijo soglasno sprejet, nakar se je novo imenovani predsednik PKO Anton Stipanič zahvalil navzočim za zaupanje in v kratkem nagovoru podal smernice svojega dela. (Besedo Antona Stipaniča objavljamo posebej).
V tretji točki je član PKO Edi Delopst poročal o poslovanju SOZD Iskra v prvih devetih mesecih letošnjega leta, podal oceno izpolnitve letnega programa za letošnje leto ter predla-g al, naj se izvozna stimulacija za obdobje od 1. 10. do 31. 12. 1979 poviša z dosedanjih 25 na 30 %. Prav tako je bil na dnevnem redu letni program SOZD Iskra za leto 1980, ki
Novi predsednik PKO SOZD Iskra Anton Stipanič se je rodil 19. septembra 1928"'«v vasi Klošter: pri Metliki. S štirinajstimi leti je leta 1942 odšel v partizane in bil ob koncu vojne demobiliziran iz 15. divizije. Ko se je vrnil domov v Belo Krajino, se je najprej zaposlil kot progovni delavec, nato pa 1.1948 stopil:v službo pri organih za notranje zadeve.1, kjer je služboval do 1961. leta. Med delom se je izobraževal ter tako končal gimnazijo in pravno fakulteto v Ljubljani, na kateri je diplomiral.
1962. leta je postal šef kabineta takratnega predsednika izvršnega sveta in je to službo opravljal do 1965. leta, ko je odšel za jugoslovanskega konzula v Pittsbourg v ZDA, kjer je ostal do 1968. leta.
Po vrnitvi v Ljubljano je bil najprej komercialni direktor Centro-merkurja do leta 1970, nakar je odšel na novo službeno mesto namestnika republiškega sekretarja za notranje zadeve in je to funkcijo opravljal do 1973. leta.
Marca 1973. je prišel v Iskro, kjer je postal glavni direktor Iskre Commerce, ob reorganizaicji Iskre 1975. pa je postal namestnik takratnega generalnega direktorja SOZD Iskra, oziroma namestnik predsednika PKO SOZD Iskra.
Letošnji nagrajenci z nagradami dr. Bedjaniča. I
Nagrade dr. V. Bedjaniča
V prostorih Kluba delegatov so v ponedeljek, 17. decembra 1979 že 10. zapored podelili letošnje nagrade dr. Vratislava Bedjaniča. Krajši slovesnosti so prisostvovali predstavniki delovne organizacije Avtomatike, Elektrotehnične fakultete iz Ljubljane in nagrajenci.
Razpis za letošnje nagrade je bil tako kot vsa leta dosedaj poslan vsem Elektrotehničnim fakultetam v Jugoslaviji. Ocenjevalna komisija v sestavi prof. dr. Anton Dolenc, dipl. ing., prof. Mihajlo Golubovič, dipl. ing., prof. df. Anton Ogorelec, dipl. ing. , prof. dr. Bruno Štiglic, dipl. ing., Marko Jeglič, dipl. ing., in Ivo Dremelj, dipl. ing. se je sestala v oktobru in na podlagi razpisnih pogojev za študijsko leto 1978/79, svojih ugotovitev ter priporočil fakultet, s katerih so dela prispela, .pripravila predlog za podelitev letošnjih nagrad.
Slavnost je otvoril predsednik kolegijskega poslovodnega organa delovne
organizacije Avtomatike, Stane Pre-skar, ki je v svojem nagovoru poudaril
(Nadaljevanje na 2. strani)
Beseda Antona Stipaniča
V svoji zahvali ob imenovanju za novega predsednika KPO SOZD Iskra je Anton Stipanič dejal:
-Zdi se mi, da ob tej priložnosti niso potrebni nikakršni elaborati in programi, te delamo vsak dan. Prav pa bi bilo poudariti,da v SOZD Iskra v tem obdobju, ki je pred nami posvetimo največ pozornosti mimo štepen-dijske politike predvsem dopolnilnemu izobraževanju kadrov saj vemo, kako prav na področju elektronike na eni strani prej pridobljeno znanje naglo zastareva, nova spoznanja p« prihajajo zelo hitro.
Drugič je treba hitreje nadaljevati s prestruktuiranjem Iskre v proizvodnje profesionalnih sistemov in ustreznih podpanog, kot so računal-ništvo in njegova aplikacija, elektronskih telekomulacijskih sistemov in hitrejšega povezovanja razvojnega dela s proizvodnjo ter ob tem še povečati vlaganje v lasten razvoj.
Tretjič je treba dogovorjene investicijske naložbe hitreje uresničiti, ker smo z njimi že v zamudi, vse to pa nam omogoča pravkar sprejeti predlog samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev.
Četrtič je potrebno nadalje krepiti samoupravni položaj delavca, samoupravno organiziranost prilagajati njegovim potrebam, vse to pa je treba delati z namenom večje poslovne učinkovitosti.
Petič je potrebno krepiti vlogo delovnih organizacij in odgovornost kolektivnega poslovodnega organa, ker v sedanji Iskri ni več mogoče voditi posameznih projektov in najzahtevnejših nalog z ravni SOZD.
In šestič, v samem poslovnem kolektivnem organu SOZD je treba krepiti kolektivno delo, vendar pa pri tem tudi osebno odgovornost članov, ki odgovarjajo za posamezna področja dela."
so ga delegati delavskega sveta soglasno sprejeli.
V nadaljevanju zasedanja je DS sprejel osnutka predlogov dveh samoupravnih sporazumov, in sicer samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za uresničevanje razvojnih programov organizacij združenega dela SOZD Iskra in samoupravnega sporazuma o zagotavljanju kakovosti izdekov in storitev organizacije Iskre. (Oba predloga samoupravnih sporazumov objavljamo v prilogi današnje številke).
Marjan Trojar je poročal o informacijskem sistemu SOZD Iskra, medtem ko je Janez Kern obrazložil stališča o odgovornosti strokovnih služb o organizacijah združenega dela v SOZD Iskra za pomoč delegatom in delegacijam pri opravljanju njihove funkcije v zborih združenega dela občinskih skupščin in zboru združenega dela skupščine SR Slovenije, samoupravnih interesnih skupnosti, zborničnih organih in bankah. (Stališča bomo objavili v prihodnji številki).
Zaključke konference „Iskre v Jugoslaviji" ki je bila na Brdu in jih bomo prav tako objavili v prihodnji številki, je obrazložil predsednik KPO Anton Stipanič.
Glavni direktor DO IEZE Gojmir
Blenkuš je v nadaljevanju seje delegate na kratko informiral o nezgodi v Iskri, TOZD KeKo Žužemberk, medtem ko je Lotar Kozina opozoril na odgovornost vseh glede varstva pri delu ter posebej poudaril, da so že v veljavi poostreni predpisi glede varstva pri delu, ki jih je treba uresničiti v dveh letih.
V predzadnji točki je delavski svet na predlog predsedstva KOS sprejel imenovanje članov novega časopisnega sveta glasila Iskra ter prav tako sprejel predlog, naj se za v. d. glavnega urednika glasila Iskra imenuje Otmar Zorn namesto dosedanjega v. d. glavnega urednika Mitje Tavčaija, ki zaradi prezaposlenosti ne more več opravljati te funkcije. Delavski svet je prav tako imenoval na predlog predsedstva KOS odbor za varstvo pri delu in humanizacijo dela v SOZD Iskra.
Ob koncu zasedanja je Vladimir Klavs predlagal, naj SOZD Iskra podeli priznanje Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani ob njeni 60-letnici in Univerzi v Mariboru ob njeni 20-letnici, saj sta obe visokošolski ustanovi, zlasti pa še Univerza Edvarda Kardelja, mnogo prispevali pri šolanju in usposabljanju strokovnih kadrov, ki so eden izmed temeljev Iskre in njenega nadaljnjega razvoja in na področju znanstvenoraziskovalnega dela-	D. Ž.
Delavci Tovarne gospodinjskih aparatov iz Reteč pri Škofji Loki so v soboto, 15. decembra v prostorih škofjeloškega hotela .^Alpetour" slavili 25-letnico uspešnega dela.
O proslavi bomo več poročali v prihodnji številki, danes naj povemo samo to, da so organizatorji pripravili pester kulturni spored, podelili so nagrade najbolj prizadevnim delavcem in jubilantom, slavljence pa je pozdravila vrsta govornikov - predsednik IS skupščine občine Škofja Loka Peter Petrič, glavni direktor DO Industrija širokopotrošnih izdelkov Simon Primožič, direktor TOZD TGA ing. Ljubo Slavkovič.
V počastitev četrt stoletnice tovarne so delavci sprejeli tudi pokroviteljstvo nad moškim pevskim zborom Mloš Krmelj.
Na fotografiji: Ena izmed točk prireditve je bil tudi skupen nastop tamburaš-kega zbora ,,Bisernica" iz Reteč in pevskega zbora Mloš Krmelj, ki bo od te sobote naprej pel „v Iskrinih barvah".
V četrtek, 13. 12. 1979 je bila v prostorih Iskre v Ljubljani skupna seja odbora za kvaliteto in odbora za organizacijo in informatiko. „Ne samo, da smo dokaj visoko realizirali vse s planom določene postavke, ampak lahko ugotovimo, da smo dosegli izvozne plane ter s tem izvršili obvezo do repubhških planov, ampak smo si s tem tudi pridobih tudi primerno osnovo za projekcijo plana 1981-85,“ je v pvi točki, ko je govoril o predlogu letnega plana za leto 1980 poudaril poročevalec Edi Delopst.
Ko je spregovoril o poročilu o zagotavljanju kakovosti izdelkov in storitev v organizaciji Iskre, je Lotar Kozina opozoril na eventuelne probleme, ki lahko nastanejo, če ne bomo ukrenili potrebnega. Na področju kakovosti v Iskri je sicer čutiti stalen, vendar prepočasen napredek. Zato prepad med zahtevanim in doseženim raste, zahteve na svetovnem tržišču nam hitreje rastejo, kot pa jim mi uspevamo slediti, je poudaril. Lotar Kozina je spregovoril še o predlogu samoupravnega sporazuma o zagotavljanju kakovosti izdelkov in storitev organizacij Iskre.
Na skupni seji pa je v nadaljevanju odbor za organizacijo in informatiko obravnaval še informacijski sistem v SOZD Iskra. Poročevalec je bil Marjan Trojar. V začetku je spregovoril o tem, kako naj bi se v skladu z resolucijo o temeljih družbenega sistema informiranja odvijalo informiranje na vseh ravneh. Moramo se organizirano in hitreje lotiti te naloge, v skladu s svojimi potrebami, izhajajoč iz skupnih temeljev in enotnih ciljev celotnega družbenega sistema informiranja.
Da bi dosegli boljše obveščanje, moramo čim hitreje analizirati stanje na tem področju v delovnih organizacijah in ugotoviti vzroke za zaostajanje, v skladu s tem pa pripraviti tudi ustrezne programe ukrepov in dejavnosti. Da bi bili delavci obveščeni, v skladu z zakonom o združenem delu, je treba urediti v svojih splošnih aktih vsebino in metodo zbiranja, obdelovanja in dajanja informacij, odgovornosti samoupravnih organov ter poslovodnih in drugih struktur. Zagotoviti
moramo v skladu s svojimi potrebami in možnostmi organizacijske, kadrovske in materialne pogoje, da bi lahko informiranje opravljalo svojo vlogo tudi pri odločanju.
Za napredek tega sistema je treba v srednjeročnih in letnih programih zagotoviti tudi materialne in druge pogoje za razvoj, zagotoviti pa je potrebno tudi vpliv na vire in sredstva obveščanja, ter ustvariti pogoje za medsebojno izmenjavo podatkov in informacij. Le tako bomo lahko zagotovili dvosmerno informiranje in vzpodbudili združevanje dela in sredstev ter svobodno menjavo dela uporabnikov ter dajalcev podatkov in informacij v družbenem sistemu planiranja.
Razprava naj bi odgovorila predvsem na vprašanja, kakšen sistem informiranja moramo zgraditi v Iskri, na kakšni računalniški opremi naj se sistem izvaja, kakšna naj bo vloga nove delovne organizacije ZORIN pri izgradnji tega sistema ter kako sistem informiranja finansirati.
Na osnovi široke razprave so se izoblikovala stališča, da v Iskri potrebujemo v TOZD in DO funkcionalen sistem informiranja, ki bo združeval vse potrebne informacijske tokove, hkrati pa dopuščal samostojno reševanje posameznih delovnih procesov; sistem naj bi bil oblikovan kot projektna naloga, program projekta pa pripravi področni kolegij za organizacijo in informatiko v SOZD in DO ZORIN. Pri oblikovanju bi, seveda, bilo potrebno upoštevati obstoječi razvoj, projektna naloga naj le-to dograjuje.
Sistem obveščanja mora najti svoje mesto v srednjeročnem planu tako DO ZORIN kot SOZD Iskre. Oblikovanje programa pa, seveda, zahteva sodelovanje strokovnjakov, ki bodo s polno odgovornostjo opravljali prevzete naloge. Vnaprej je beseda tekla še o računalniški opremi, ki je za ta sistem potrebna, o vlogi nove DO ZORIN na tem področju in pa seveda o financiranju. Rok za izdelavo programa sistem informiranja v SOZD Iskra predlaga DO ZORIN.
Mo
Vprašanje zlatenja oziroma galvanskega nanosa žlahtnih kovin, s katerim se vsakodnevno srečujejo v okviru svojega proizvodnega programa tudi nekatere delovne organizacije SOZD ISKRA je v elektronski industriji zelo pereče.
Zato je bil seminar, ki gaje v sodelovanju s firmo SC BERING AG iz Berlina ' organiziral TOZD Razvojni inštitut delovne organizacije Iskra— Avtomatika, deležen izrednega zanimanja s strani vseh zainteresiranih iz SOZD Iskra, predvsem kranjske Hek-tromehanike, Industrije elementov, oz. njene TOZD Mikroelektronika, Avtomatike namenske proizvodnje in široke potrošnje. Zanimanje za galva-niko je toliko bolj aktualno, saj je na ravni SOZD Iskra, vodena naloga o korozijski zaščiti in spajkljivosti, katere nosilec je dr. Ciril Zevnik. S tem namenom je bilo v letošnjem letu tudi združenih 400 tisoč dinarjev, za leto 1980 pa je za tovrstni razvoj namenjenih 900 tisoč dinarjev, kot je povedal mgr. Milan Slokan, dipl. ing., svetovalec za program, raziskave in inovacije v SOZD Iskra.
Čeprav je to eden prvih seminarjev, je omogočil strokovnjakom iz celotne Iskre, da se seznanijo z najnovejšimi dosežki v galvanotehnild in da v okviru predavanj postavijo konkretna vprašanja ravno za področje tehničnega zlatenja, c in kanja, kadmiranja in niklanja.
Kratek premor med predvajanji diapozitivov smo izkoristili za razgovor z gospodom Burkhard R. Heinsoh-nom zastopnikom Scheringa za Jugoslavijo in ga povprašali:
Prosimo, če nam v kratkih besedah predstavite Schering:
Schering je nastal 1843. leta v Berlinu, kjer ima še danes sedež. Razvil se je iz kemične industrije, Id je še vedno njegova glavna panoga. V grobem se njegova proizvodnja deli na naslednja štiri področja: proizvodnja kemičnih sredstev za zaščito rastlin, farmacevtskih izdelkov, industrijske kemikalije in galvaniko. Imamo 20 tisoč zaposlenih in 2,5 mrd DM letnega prometa.
ODBOR ZA RAZVOJNI PROGRAM IN RAZISKOVALNO DEJAVNOST SOZD ISKRA
Od uvoženih k domačim materialom
Poleg obravnavanja predloga letnega programa SOZD Iskra za 1. 1980 in predloga Samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za uresničevanje razvojnih programov organizacij združenega dela SOZD Iskra, so člani odbora za razvojni program in raziskovalno dejavnost SOZD Iskra na seji 11. decembra obravnavali še predloge strateških razvojnih programov. Beseda je tekla o odobritvah programov za leto 1978 in 1979, potrdili so zaključke prevzemnih komisij in sprejeli predlog za podaljšanje rokov dokončanja.
Član kolegijskega poslovodnega organa Edi Delopst je v okviru predloga letnega programa SOZD Iskra za prihodnje leto orisal nekaj značilnosti letošnjega poslovanja. Na osnovi podatkov o 9-mesečnem poslovanju SOZD je moč predvidevati, če bo zaključek leta seveda analogen gibanju v devetih mesecih, da bodo pogoji za izpolnitev srednjeročnega plana izpolnjeni. To bo hkrati pomenilo, da bo Iskra edina organizacija združenega dela, ki bo obveznosti do republike izpolnila, hkrati pa že skoraj velja trditev, da so odveč bojazni, da letošnji plan SOZD ne bi bil izpolnjen.
To so ugotovitve, ki so vodile k izdelavi dokumentacije programa za prihodnje leto.
Na področju proizvodnje se obetajo visoke izpolnitve proizvodnih planov, opaziti pa je moč že tudi premike v smeri ekonomizacije. Z omejevanjem ekstenzivnosti zaposlovanja še ne moremo biti zadovoljni, se pa stopnja rasti umirja. Predvidena rast v prihodnjem letu (3,4 %) je predvsem osnova za vprašanje, ki mu bo treba v srednjeročnem obdobju posvetiti precej pozornosti. V prihodnjem letu pa tudi v srednjeročni petletki bo treba vse bolj poudarjati, da je dohodek osnovno vodilo za naraščanje števila zaposlenih.
Zunanjetrgovinsko področje navaja za prihodnje leto 145 milijonov dolarjev uvoza, 105 za uvoz repromateriala, ostanek za uvoz opreme.
Na področju investiranja kažejo predvidevanja na 50 % izpolnitev ob zaključku leta, poudariti pa velja nevarnost zaradi faznega premika investiranja.
Področje akumulacije ni vprašljivo pač pa stopa v ospredje vprašanje obračanja obratnih sredstev. V, zalo-
gah je trenutno opaziti porast zlasti pri repromaterialu.
Ob zaključku izvajanja je referent poudaril, da bo leto 1980 zaključek sedanjega 5-letnega obdobja, to pa seveda pomeni osnovo za srednjeročni plan. Ob tem se bo bolj kot poprej veljalo zamisUti nad še vedno prisotno mentahteto proračunske logike in marsikje prisotnimi lokal ističnimi tendencami.
V	okviru diskusije na to temo so člani precej pozornosti namenili možnostim substitucije uvoženih re-promaterialov z domačimi in menili, da bo v prihodnje treba resneje pričeti z obdelavo tega vprašanja.
V	nadaljevanju seje so člani obravnavali predlog Samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za uresničevanje razvojnih programov organizacij združenega dela SOZD Iskra. Član KPO Anton Bukinis je poudaril, da je eden od neuspehov pri
dosedanjih investicijah zlasti v posamičnem nastopanju subjektov, kar je seveda pripeljalo do cele vrste težav. Poudaril je bistvo predloga samoupravnega sporazuma, ki so ga člani kasneje potrdili, da gre predvsem za določanje kriterijev dogovarjanja o združevanju sredstev znotraj Iskre, za določanje pogojev, udeležbe pri dohodku sovlagateljev itd. V bistvu pa gre za proces od ugotovitve investicijskih želja do ugotavljanja sposobnosti Iskre za zbiranje minimalnih sredstev za določen obseg investicij v določenem letu. Poudaril je, da je združena sredstva v vsakem primeru treba vračati in sicer v skladu z Zako1 nom o združenem delu revalorizirana.
Člani Odbora so. v nadaljevanju odobrili projekt integriranega komunikacijskega sistema Iskra 2000, predlagali, da bi v raziskovalno skupino, ki se ukvarja z izboljšavo korozijske zaščite in spajkljivosti materialov pritegnili sodelavce iz vseh zainteresiranih Delovnih organizacij in potrdili zaključke prevzemnih komisij.
Člani so sprejeli še sklep, da morajo vse DO posredovati Odboru poročila o izvajanju sklepov 2. internega posvetovanja o razvojno raziskovalni dejavnosti.	s. Fleischman
IlilllllllllllillllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllilllllllHIIIlillllliillllllllll
Tradicionalno je vsakoletno srečanie uvokoicncev DS SS SOZD hkra.Letošnje je bilo v četrtek.l3.t.m.v restavraciji Slavijo in so se ga udeležili tudi KPO Pavle Gantarjvo Klešnik in Bogo Mohor.
Če si podrobneje ogledamo gpl-vaniko?
V zadnjih 15 letih smo se usmerili predvsem na evropsko tržišče, kjer sodelujemo s Siemensom, Boschom, AEG in drugimi. Medtem ko na domačem trgu s svojimi napravami pokrivamo 85 % proizvodnje tiskanih vezij. Približno enak % dosegamo na področju tehničnega zlatenja, dirkanja, kadmiranja in niklanja. Vse to je v veliki meri rezultat naše razvojne dejavnosti, saj ima Schering največji laboratorij za raziskovanje s področja galvanike v Evropi.
Kakšni so vaši vtisi po prvih stikih sodelovanja, ki ste jih imeli že s kranjskimi Telekomunikacijami oz. njihovim tehnološkim centrom?
Do prvih stikov je prišlo povsem slučajno, na podlagi ponudbe iz po-
dročja gglVanotehnike in se razširilo na sodelovanje s že omenjeno Teleko-munikadjo. Omenjeni seminar je prvi večji kontakt, ki je pokazal, da se strokovnjaki iz vafih Tozd zanimajo za postopke in teoretična izhodišča galvanotehnične tehnologije in spremljajočo merilno tehniko.
Kakšne so po vašem mnenju možnosti za izmenjavo med Schering AG in Iskro?
Iskreno upam, da bo Schering na osnovi nadaljnjega teoretičnega in praktičnega sodelovanja prepričal Iskro o kvahteti svojih naprav in da bomo s skupnimi dogovori tudi našli možnosti povratne dobave Iskre na področju usmernikov, vodenja ter merilnih instrumentov.
Š.D.
Udeleženci seminarja o zlatenju.ki ga je organizirala Avtomatika.
Nagrade dr. V. Bedjaniča
(Nadaljevanje s 1. strani)
pomen nagrad, in tesno sodelovanje med znanstvenimi ustanovami in proizvodnji mi organizacijami. Saj bomo samo na ta način lahko sledili vsem novostim je zaključil. Nato je predal besedo prof. dr. Antonu Ogo-relcu, ki je v kratkih besedah orisal lik in življenjsko pot dr. Vratislava Bedjaniča.
Nato je prof. dr. Anton Dolenc preči tal predlog komisije z obrazložitvijo del nagrajencev, predsednik komisije prof. dr. Anton Ogorek pa je podelil nagrade:
Nagrade v znesku 9.000,00 din so za svoja magistrska dela prejeli: Slobodan Bjelič, za delo: Mogučnost simuliranja prelaznih pojava u struj-nim transformatorima za relejnu zašti-tu putem matematičnog modelovanja i verifikacija eksperimantalno dobije-nih rezultata na računskim mašinama.
Janez Pavšek za delo: Prenos kriterijev distančne zaščite. Halid Pašalič za delo: Adaptivna regulacija elektromotornih pogona u sistemu regulacije PETLJE valjaoničkog stana.
Nagradi v znesku po 5.000,00 din za diplomski deli sta prejela: Bojan Alatič za delo: Elektronski moduli za meritve in regulacije v vezjih energetske elektronike. Franc Solina, za delo: Računalniška anafiza ravninskih in prostorskih zank VKG signalov.
Nagrade v znesku 12.000,00 din sta za svoji doktorski dizertaciji pre-
Prof.drAnton Ogorelec je orisal lik dr.Bedjaniča.
jela: Dušan Kernev: Prispevek k študiju premikanja ladje kot dinamičen sistem z avtomatskim izogibanjern dveh ah več objektov. Nedad Pašalič: Anah za režima rada i sinteza regularnih istosmemih elektromotornih pogona s tranzistorima snage u energetskem krugu.
Po slavnostni podelitvi nagrad in diplom se je v imenu nagrajencev1 zahvalil dr. Dušan Kernev. V zahvali je poudaril pripravljenost vseh nagrajencev, da z znanstvenim delom še nadaljujejo, sama nagrada pa jim bo prl tem vzpodbuda, hkrati pa tudi obveznost.	Š.D-
ISKRA — Industrija za avtomatiko Ljubljana, n. sub. o.
TOZD Tovarna avtomatskih in varilnih naprav SVV Ljubljana, Stegne 13, n. sub. o.
Delavski svet razpisuje
v skladu s 93. členom statuta prosta vodilna dela
VODJA PROIZVODNEGA SEKTORJA
(za 4-letnimandat)
Področje dela:
Organizacija in vodenje proizvodnje, predvidevanje in vsklajevanje poteka proizvodnje med organizacijskimi enotami v sektorju ter ostalimi organizacijskimi enotami v TOZD in izven TOZD.
Poleg splošnii pogojev, ki jih določa zakon, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	imeti morajo visoko ali višjo izobrazbo strojne, elektro ali organizacijske smeri, opravljen tečaj iz varstva pri delu in 5 let delovnih izkušenj pri odgovornejših delih v tehnični ali operativni pripravi proizvodnje.
—	sposobnost vodenja, organiziranja in koordiniranega delovnega procesa in drugih aktivnosti v skladu s samoupravnimi splošnimi akti.
—	ustrezne družbeno-politične in moralno-etične vrline v skladu z družbenim dogovorom o kadrovski politiki SR Slovenije
—	da niso bili kaznovani, oziroma da niso v postopku zaradi kaznivega dejanja ali prestopka v gospodarstvu.
Kandidate vabimo, da pošljejo pismene prijave z opisom dosedanjega dela in družbenopolitičnih aktivnosti, z dokazili o izobrazbi in dosedanjih delovnih izkušnjah, potrdilo o nekaznovanju in dokazila o izpolnjevanju ostalih pogojev v zaprti ovojnici z oznako „ZA RAZPISNO KOMISIJO" v 15 dneh od dneva javne t objave, ki poteče 30. 12. 1979.
Podrobnejša pojasnila lahko kandidati dobijo v kadrovsko-splošnem sektorju TOZD SVN, Stegne 13, Ljubljana.
O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 15 dni po sprejetju sklepa o izbiri.

Vso pozornost dohodkovnim povezavam
Kot smo obljubili v prejšnji številki našega tednika, objavljamo zaradi aktualnosti tokrat v celoti tisti del govora predsednika KPO Iskre Commerce Uje Mediča s konference „Iskra na jugoslovanskem tržišču," ki se je nanašal na dohodkovne povezave znotraj Iskre. Gre zlasti za povezave in soodvisnost med proizvodnimi delovnimi organizacijami in Iskro Commerce, kot tržno organizacijo skupnega pomena.
V	okviru dohodkovnih povezav med TOZD in DSSS, ki sodelujejo v reprodukcijskem procesu posredno ali neposredno, se pojavljajo kot možne oblike tega povezovanja, zlasti v ustvarjanju in delitvi skupnega prihodka, pri skupnem poslovanju, v združevanju dela in sredstev z udeležbo v skupno ustvarjenem dohodku in s svobodno menjavo dela.
V	zadnjih dveh letih smo že dosegli določene rezultate pri dogovorih o skupnem prihodku pri izvajanju letnih planskih obveznostih med proizvodnimi DO in Iskra Commerce.
Tudi znotraj DO se vzpostavljajo odnosi skupnega prihodka pri izvajanju tržno prometnih dejavnostih, ki jih izvajajo branžne prodaje. Dohodkovne povezave bi v prihodnje kazalo razširiti na celotno reprodukcijsko verigo tako, da se povezujejo vse tiste TOZD, ki sodelujejo v reprodukcijskem procesu skupnega poslovanja in ustvarjanju prihodka ne glede na to v katerih DO so te TOZD locirane. To še posebej velja za prihodek od prodaje kompleksnih sistemov, kjer krog TOZD, ki so udeleženke skupnega poslovanja običajno presega okvire ene DO. Vdohodkovne povezave pri ustvarjanju skupnega prihodka bo treba vključiti tudi udeležence izven Iskre, če ti sodelujejo v skupnem poslovanju.
Ugotavljamo, da je bilo doslej vloženega znatno več napora za izgrajevanje tistih elementov dohodkovnih odnosov, ki se nanašajo predvsem na delitev prihodka, manj pa smo uspeli v skupnih naporih po čim bolj čvrstem medsebojnem povezovanju, ki naj bi zagotovilo v prvi vrsti optimalno pridobivanje skupnega prihodka. Kar zadeva elemente, od katerih je odvisna kategorija pridobivanja skupnega prihodka, je gotovo eden najvažnejših skupno planiranje vseh udeležencev, ki sodelujejo v skupnem poslovanju.
Za dosedanje skupno planiranje je značilna predvsem težnja po večanju plasmana izdelkov iz obstoječih proizvodnih programov, premalo pa je bil prisoten interes po postopni usmeritvi v nove programe z večjo stopnjo kompleksnosti dela in tehnologije. Tako planiranje ima še vedno preveč ostankov starega sistema planiranja, v katerem so delavci, ki izvajajo prometno tržni del reprodukcijskega procesa v položaju, da z vsem svojim znanjem in sposobnostjo prodajajo pač tisto, kar delavci v proizvodnji izdelajo ne glede na vhodne informa-
cije o potrebah trga in njegovih možnostih.
Delavci v proizvodnji ne morejo biti izolirani za svojimi zidovi in proizvajati pač tistega, kar so se doslej naučili. Proizvodni program mora postati skupna zadeva yVseh udeležencev repro procesa. Investicijska politika v novo tehnologijo, v nove in tudi v obstoječe proizvodne programe ni samo stvar proizvodne organizacije, ampak tudi vseh tistih, ki rezultate spravijo na trg kot Iskrin skupen odgovor na njegove potrebe in možnosti. Financiranje v načine in poti za realizacijo blaga in storitev, predvsem tudi tržno prometne zmogljivosti, ni izključna skrb in pravica samo nosilcev specializiranih funkcij trženja, ampak tudi proizvodnih organizacij.
Isto velja tudi v obratni smeri. Delavci v specializiranih dejavnostih trženja se ne morejo ukvarjati samo z lastnimi, ampak tudi s problemi proizvodnje, s katero v skupni usodi delijo tudi skupen riziko. Financiranje proizvodnih programov je skupna skrb vseh udeležencev, od katerih je odvisna realizacija skupnega proizvoda. Delavci v tržno prometnih dejavnostih in delavci v proizvodnji morajo biti zainteresirani tudi za financiranje razvojno raziskovalne dejavnosti, posebno še tiste, ki se nanaša na aplikativni razvoj. Enake medsebojne soodvisnosti in soodgovornosti morajo' veljati tudi med vsemi drugimi udeleženci specializiranih funkcij, ki zaključujejo reprodukcijsko celoto.
Na področju skupnega planiranja bo v bodoče potrebno tudi jasneje opredeliti pojem skupnega poslovanja. Res je sicer, da je v tržno prometni sferi kot glavna sestavina skupnega poslovanja zaenkrat še vedno prodaja blaga, vendar pa bo s prehodom na višjo stopnjo tehnologije in sestavljenosti dela, s profesionalizacijo ter prodajo kompleksnih sistemov kot objektivne nujnosti, klasična prodaja blaga vse bclj izgublja svoj primat, vsled česar bo tudi skupno poslovanje in od tu izvirajoče pridobivanje ter delitev skupnega prihodka, moralo dobiti novo kvaliteto.
Novost bo morala biti predvsem v tem, da bo potrebno ustrezno ovrednotiti tudi vse tiste dejavnosti skupnega poslovanja, ki se opravljajo v cilju realizacije kompleksne ponudbe in ki po naravi šele ustvarjajo pogoje za prodajo. Gre za najrazličnejša opravila akvizicijske, zastopniške, posredniške,
servisne, koordinacijske, tržno raziskovalne, informativne in druge narave, ki bodo morale pridobivati na svojem pomenu, saj pogojujejo možnosti pridobivanja skupnega prihodka.
Več naporov bo v bodoče potrebno posvetiti predvsem dolgoročnejšim in perspektivnejšim možnostim pridobivanja skupnega prihodka ter v ta namen v odnosih skupnega poslovanja zagotoviti večji vpliv integrirane tržno prometne funkcije na proizvodnjo. Ustrezna tržno prometna informatika o dolgoročnejših možnostih in potrebah trga mora postati osnova slehernega planiranja in poslovnega odločanja v materialni proizvodnji ter osnovni moto njene hitrejše preobrazbe.
Kar zadeva delitev skupnega prihodka, je značilno, da so doslej dogovorjeni deleži več ali manj pavšalni in bazirajo pretežno na izkustvenih ter v praksi že potrjenih elementih udeležbe, manjkajo pa jim objektivnejša merila in kriteriji za ugotavljanje realne in dejanske udeležbe v skupnem prihodku. Normiran obseg materialnih stroškov, vložek živega dela, ovrednoten z višino osebnih dohodkov ter drugi elementi v strukturi in udeležbi v skupnem prihodku, so sicer dogovorjeni, vendar še vedno bazirajo na osnovni predpostavki, ki je v težnji udeležencev, da morajo biti s svojim deležem, tako stroškovno kot tudi dohodkovno v vsakem primeru pokriti. V tem pa je seveda še trenutni defekt v dohodkovnih odnosih, ki izvirajo iz skupnega poslovanja.
V bodočem dograjevanju dohodkovnih odnosov bo treba posvetiti znatno več naporov, da bomo dogovorjene kriterije v strukturi materialnih stroškov in živega dela čim bolj objektivizirali.
Poleg skupnega poslovanja je eden od najpomembnejših načinov dohodkovnega povezovanja združevanja dela in sredstev z udeležbo v skupno ustvarjenem dohodku. Ugotavljamo, da smo pri tej pomembni, če ne tudi najpomembnejši kategoriji dohodkovnega povezovanja na samem začetku, čeprav si brez tega ni mogoče zamišljati prej nakazane kvalitativne premike v smeri osvajanja novih in dolgoročnejših programov.
Za vlaganja v proizvodnjo Iskre smo v minulem srednjeročnem obdob-ju"Sicer uspeli združiti določena sredstva, vendar so le ta glede na dejanske potrebe in nujnosti proizvodne preo-rientacije odločno premajhna. Za širitev tržno prometnih zmogljivosti pa doslej nismo uspeli združiti še nobenih sredstev, čeprav so se vse proizvodne organizacije s sporazumom o temeljih srednjeročnega plana 1976—1980 zavezale, da bodo v ta namen združevala sredstva.
Tudi za področje svobodne menjave dela je za dosedanjo stopnjo dohodkovnega povezovanja značilno vse tisto, kar smo že povedali v zvezi s skupnim poslovanjem. Poleg tega pa na tem segmentu dohodkovnega povezovanja nastopajo tudi dodatne težave v zvezi s finansiranjem skupno sprejetih programov. V ta namen bo potrebno v bodoče čim bolj objektivizirati ceno posamične storitve, oz. povračilo za izvajanje programa storitev ali dejavnosti, preko instrumentov dogovorjenih natančnejših meril in kriterijev za formiranje te cene.
Na osnovi izoblikovanih planskih kazalcev v naslednjem obdobju ter na osnovi delitve dela pri izvajanju planskih nalog, bo potrebno izoblikovati tudi konkreten model dohodkovnih povezav v Iskri za naslednje srednjeročno obdobje.
IM aj višje sindikalno priznanje Jožetu Čebeli
Je mar potrebno Jožeta Čebelo sploh predstaviti našim bralcem? Verjetno ne, kajti kdo ne pozna tega neumornega Iskraša, kije bil v zadnjih letih kar 11 let predsednik sindikata celotne Iskre. Tudi v našem glasilu smo o njem mnogo pisali, pa naj bo to o njem samem ali o številnih dohodkih, o katerih je moral dati svoje mnenje tudi Iskrin sindikat, uspešnost dela našega sindikata pa je bila in je še kako povezana prav s prizadevnostjo Jožeta Čebele, človeka, ki je zadnje poldrugo desetletje poleg svojih rednih delovnih obveznosti posvetil
(Nadaljevanje na 4. strani)
ISKRA COMMERCE LJUBLJANA, vabi k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih del, za nedoločen čas, s 3-mesečno poizkusno dobo:
v DS SKUPNE SLUŽBE—
EKONOMISTA, za vodenje skupnih saldakontov dobaviteljev v državi POGOJI:
—	končana Ekonomska fakulteta I. stopnje 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
EKONOMSKE TEHNIKE, za usklajevanje, razčiščevanje in reševanje reklamacij
zahtevnejših dolžniško-upniških razmerij
POGOJI:
—	Ekonomska srednja šola
—	2 leti ustreznih delovnih izkušenj
EKONOMSKEGA TEHNIKA, za kontiranje, usklajevanje in razčiščevanje
zahtevnejše knjigovodske dokumentacije
POGOJI:
—	končana Ekonomska srednja šola
—	2 leti ustreznih delovnih izkušenj
V	TOZD SERVIS
KNJIGOVODJO, za obračunavanje garancijskih storitev v servisu Skopje POGOJI'"	>
—	končana šola za blagovni promet
—	1 leto ustreznih delovnih izkušenj
V	TOZD DOMAČI TRG
EKONOMISTA ALI ELEKTROINŽENIRJA, za prodajanje trgovskega in investicijskega blaga trgovske skupine v filiali Novi Sad POGOJI:
—	končana Ekonomska ali Elektro fakulteta I. ali II. stopnje
—	2 leti ustreznih delovnih izkušenj
—	zaželjeno poznavanje asortimana
—	opravljen vozniški izpit B kategorije
ELEKTRO ALI EKONOMSKEGA TEHNIKA, za vodenje poslovanja skladišča v
filiali Novi Sad
POGOJI:
—	končana Elektro tehniška ali Ekonomska srednja šola
—	2 leti ustreznih delovnih izkušenj
—	zaželjeno poznavanje asortimana
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov; ISKRA COMMERCE, KADROVSKA SLUŽBA Ljubljana, Topniška 58.
Zaključki konference »Iskra v Jugoslaviji«, Brdo ’79
1.	POGLED NA SEDANJI POLOŽAJ
Rezultati, doseženi v preteklih treh letih srednjeročnega obdobja ter prognoze za letošnje in naslednje leto, dajejo podlago za zaključek, da bo Iskra uspešno realizirala cilje in obveznosti, ki jih je sprejela s srednjeročnim planom 1976-1980.
S tem je ustvarjena zadovoljiva baza za uspešen razvoj Iskre v naslednjem obdobju.
To uspešnost pa bi utegnili ogroziti nekateri negativni pojavi v tem obdobju, če jih ne bi obvladali. Sem sodi zlasti zaostajanje na področju investicij v nove programe, razdrobljenost in premajhna učinkovitost razvojne dejavnosti ter pomanjkljivosti v procesu trženja.
Za Iskro je še vedno značilna nizka stopnja specializacije, čeprav je takšna usmeritev bila že večkrat načrtovana in jo spodbujajo tudi dokumenti družbeno političnih skupnosti. Združevanje sredstev za skupne naložbe poteka z izrednimi težavami, kljub temu, da je bilo nekaj skupnih projektov že sprejetih. Tržno prometne dejavnosti so močno disperzirane in premalo integrirane, zato se določene dejavnosti podvajajo za druge pa ni ustreznega koordinatorja in nosilca. Navzven Iskra še vedno ne deluje dovolj kot organiziran in povezan poslovni sistem. Takšen položaj čedalje bolj ovira naš uspešen prodor na tržišče.
Poleg tega pa tudi sama tehnologija trženja v Iskri bistveno zaostaja za tehnologijo proizvodnje. Trženje ni dovolj vključeno v inovacijsko verigo.
2.	Ocena naslednjega obdobja
Analize kažejo, da se bo Iskra v naslednjem obdobju srečevala s težjimi pogoji poslovanja in ostrejšo konkurenco tako na domačem kot na mednarodnem trgu.
Prognozirajo se nižje stopnje rasti zaradi energetske in surovinske krize in vrsta restriktivnih ukrepov z namenom, da se uskladi ponudba s povpraševanjem, zmanjša devizni primanjkljaj — kar vse bo vplivalo na zmanjšanje povpraševanja in bo zmanjšalo obseg denarne mase. Zaznani premiki na svetovnem tržišču že kažejo znake recesije, kar bo še dodatno zaostrilo pogoje plasmana in povečalo pritisk tuje konkurence.
3.	Prilagajanje Iskre bodočemu položaju
Dosedanje in nove dodatne deleže na zahtevnejšem domačem in zlasti mednarodnem trgu si bo Iskra zagotovila le s posebnimi napori, ki terjajo pomembne kakovostne spremembe v njenem poslovanju in organizacijski prilagojenosti takim pogojem.
Prilagajanje novim pogojem terja tudi v kvantitativnem pogledu postopno preraščanje Iskre v nove razsežnosti jugoslovanske in evropske gospodarske organizacije s poudarjeno proizvodno in tržno prisotnostjo na celotnem jugoslovanskem gospodarskem prostoru, ter agresivnim in načrtnim vključevanjem v mednarodni trg in delitev dela.
Na proizvodnem področju se bo morala Iskra vse bolj in hitreje preusmerjati od nizko kompleksne elementne in izdelčne proizvodnje na zahtevnejšo sistemsko proizvodnjo.
Zlasti bodo potrebne kakovostne spremembe v poslovanju in tržnem nastopanju izhajajoč iz spoznanja, da se v svetu uspešno uveljavljajo le tiste organizacije še posebej v elektro in elektronski industriji, ki učinkovito povezujejo razvojno, tržno, proizvodno in finančno funkcijo — ki so organizirane kot veliki sistemi, z učinkovito delitvijo dela in specializacijo, z veliko serijsko proizvodnjo, z obsežno finančno koncentracijo in koncentracijo vrhunskega znanja.
Tak način poslovanja in nastopanja pa terja notranjo organiziranost, ki bo sposobna hitrejšega in bolj ustreznega prilagajanja individualnim položajem in ki bo omogočila, da bo Iskra nastopala kot enovit, kompleksen in notranje povezan sistem.
Izhodišča za tak način poslovanja in notranje organiziranosti so bila že ustvarjena v dosedanjem razvoju Iskre, ki mu je podlaga zlasti SaS o združevanju v SOZD Iskra.
Tako ustvarjene osnove je treba v naslednjem obdobju uresničevati in naprej razvijati.
Notranja organiziranost mora omogočiti, da bo na potrebe trga Iskra reagirala s sodelovanjem organizacij v svojem okviru v najrazličnejših medsebojnih povezanostih od najbolj enostavnih oblik sodelovanja pri konkretnih poslih do povezovanja pri trajnejših projektnih nalogah.
Zahtevane spremembe bodo zadevale predvsem izvajanje tržno prometnih dejavnosti.
Uspešno izvajanje enotne zasnove trženja v Iskri je pogojeno z opredelitvijo nalog in medsebojnih odvisnosti vseh udeležencev v trženju, od raziskave trga preko razvojno tehnoloških rešitev, do prodaje.
Sistem skladnega trženja v Iskri bomo gradili na matrični povezanosti in odgovornosti med produktnimi vodji in vodji trgov - regionov. Takšno tržno nastopanje se mora nasloniti na tehnološko posodobljen in notranje povezan ter skladen informacijski sistem. To bo omogočilo, da se bo dejavnost Iskre na področju trženja iz dosedanje pretežno distribucijske, razvila bolj tudi v akvizicijo in pridobivanje novih tržišč.
Tak tržni nastop, ki postaja eden od temeljnih pogojev za večjo notranjo povezanost Iskre, na temelju medsebojne soodvisnosti pa se ne omejuje samo na sodelovanje kadrov, temveč zahteva tudi ustrezno organizacijo finančne funkcije. Pretok sredstev med različnimi pri posameznih poslih je nadaljnji pogoj za večjo povezanost in s tem uspešnost Iskrinega nastopa na trgu. Tako dosežena enotnost in povezanost Iskre se mora odraziti tudi v enotnem nastopu Iskre preko enotno organizirane regionalne mreže predstavništev.To pa narekuje potrebo, da predstavništva v -eloti usdo-sobimo za tako organiziranost tržnega delovanja.
4.	PREDLOGI UKREPOV
Oblikovati srednjeročni načrt SOZD Iskra *
Nosile^: Vodstvo SOZD Iskra, rok 1980
Pri izdelavi srednjeročnega načrta 1981-1985 je potrebno upoštevati ugotovitve in predloge konference ,4skra v Jugoslaviji", ki bodo po potrditvi DS SOZD Iskra predstavljali osnovo planiranja. V teh srednjeročnih planih je kot prioritetne naloge upoštevati zlasti sledeče:
—	pospešiti inovacijsko dejavnost, njen prednostni značaj, sredstva za finansiranje te dejavnosti, vlaganje v kadre ter ustrezno povezavo s procesom proizvodnje in trženja,
—	širiti Iskro v jugoslovanski prostor:
a)	določene proizvodne programe je potrebno prenesti v druge republike,
b)	zagotoviti večjo tržno orientiranost proizvodnih programov,
c)	organizirati enotno in fleksibilno regionalno tržno mrežo v SFRJ, ki bo sposobna obvladovati trženje sistemov, repromateriala in izdelkov široke potrošnje.
Zgraditi informacijski sistem v Iskri Nosilec: ZORIN, rok 1980-81
—	Pri izdelavi projekta integralnega sistema Iskre naj ima tržni informacijski sistem prednost.	,XI ,	.	,
(Nadaljevanje na 4. stram)
X_________________________________________________________________________/
ISKRA COMMERCE, LJUBLJANA
Najvišje sindikalno priznanje Jožetu Čebeli
(Nadaljevanje s 3. strani) družb eno-politi čni in samoupravni dejavnosti.
V Iskri se je zaposlil leta 1957 kot mehanik pri montaži avtomatskih telefonskih central. Pozneje je presedlal v servisno dejavnost in nato v prodajo rezervnih delov. Delovna pot ga je nato vodila še v nekaj drugih enot, zdaj pa je pomočnik individualnega poslovodnega organa v TOZD Servis v Iskri Commerce.
Politično se je začel udejstvovati leta 1963, ko so ga sprejeli v Zvezo komunistov. Še dobro se spominjam datuma te slovesnosti ob prevzemu rdeče knjižice - komunist je postal 20. decembra omenjenega leta. In prav to je bila prelomnica v njegovem življenju. Že takoj naslednje leto so ga izvolili za prvega predsednika delavskega sveta ekonomske enote servis v okviru Prodajno servisne organizacije, sedanje Iskre Commerce.
Podobno, kot številne zadolžitve pri delovnih nalogah in opravilih, so Jožetu Čebeli zaupali mnoge funkcije tudi na področju samoupravljanja in družbenopolitičnega delovanja. Po letu 1963 je opravljal kar 48 različnih funkcij — od zveznih, republiških in občinskih do tistih v svojem delovnem okolju, torej v Iskri.
Od vseh teh 48 nalog, ki so bile vsekakor lepo priznanje za prizadevnost in delo Jožeta čebele, naj omenimo le eno, morda tisto, ki jo poznamo vsi — predsednik sindikata celotne Iskre je bil polnih 11 let ali tri, mandatne dobe. In prav teh 11 let je ostalo našemu nagrajencu v najlepšem spominu. „V tem dolgem, hkrati pa tudi kratkem obdobju, se je to dobro desetletje kar hitro minilo, sem navezal številna prijateljstva in poznanstva. V Iskri se počutim kot med samimi prijatelji. Ob vsem delu me je vodilo — in nikoli razočaralo — dejstvo, da sem se vseskozi poskušal obnašati kot človek do človeka."
Predolgo bi bilo spet naštevati mnoge uspehe, ki jih je sindikat zabeležil v tem dobrem desetletju, ko ga je vodil Jože Čebela. Med svetlejše uspehe uvršča Jože Čebela zlasti velik prispevek sindikata v procesu združevanja in povezovanja delavcev v enotno Iskrino družino. „ Lahko zatrdim, da prav po tej povezanosti in pripadnosti Iskrini zvezdi prednjačimo pred drugimi organizacijami v Jugoslaviji."
Seveda pa smo Jožeta Čebelo vprašali tudi za probleme, ki so pestili sindikalno organizacijo v minulih letih, oziroma za področja, na katerih sindikat ni naredil toliko, kot si je začrtal. Takšen, kot je vedno bil, brez dlake na jeziku, je Jože Čebela opozoril zlasti na to, da sindikat vsem delavcem v Iskri ni zagotovil ustreznih pogojev za delo in življenje. „Poglej, v nekaterih temeljnih organizacijah, kot so na primer Mokronog, Dobrepolje, ELA v Novem mestu, delajo ljudje v nemogočih razmerah. Prav tam čaka sindikat še mnogo dela. Drugo takšno področje, na katerem pa sindikat kljub prizadevanjem ni uspel, je ureditev cenenega letovanja za Iskrine delavce. Kot veš, mislim s tem na primer Pinete."
Zlati znak Slovenskih sindikatov pa ni edino priznanje, ki ga je Jože Čebela prejel v teh plodnih letih družbenopolitičnega in samoupravnega delovanja. Naj kar naštejemo ta visoka priznanja: srebrni znak slovenskih sindikatov, plaketo Zveznega odbora industrije in rudarstva SFRJ, priznanje klubov samoupravljavcev Jugoslavije, priznanje SOZD Iskra, medaljo dela, priznanje SOZD ELKOM ter številna druga priznanja, skupno 12.
Kaj naj še napišemo? Morda to, da je prišel zlati znak slovenskih sindikatov v prave roke, po mnenju Jožeta Čebele pa je ta zlati znak tudi priznanje vsem Iskrinim sindikalnim delavcem, vsem delavcem v Iskri.
Lado Drobež
sredstev za osebe dohodke. V prihodnje bo stimuliranje serviserjev odvisno od treh kriterijev — od višine dohodkovnih sredstev na zaposlenega, poslovnih stroškov in koeficienta obračanja zalog. Pri tem naj še dodamo, da bo stimulativni pravilnik veljal za vsako Iskrino servisno delavnico posebej, kaj to pomeni, pa je znano: tisti, ki bodo dobro delali in gospodarili, bodo tudi bolje nagrajeni.
Nič manj pomembna ni bila četrta točka dnevnega reda konference, v okviru katere so vodje servisov kritično obravnavah sistem normiranja v TOZD Servis. Dogovorili so se, da je treba celotno področje normiranja skrbno preučiti. Zato so tudi že imenovali strokovne komisije, ki bodo po svojih področjih oziroma proizvodnih programih izdelale nove, ustreznejše normative.
Konferenca je bila, lahko bi rekli, tudi prelomnica v reševanju enega od vprašanj, ki je v servisni dejavnosti še kako prisoten. Gre za to, da morajo, zaradi skromnega voznega parka, Iskrini serviserji pogosto uporabljati v službene namene lastna osebna vozila, ta vozila pa v večini primerov niso drugače zavarovana, kot le proti tretji osebi. Vodje Iskrinih servisov so se dogovorili, da je treba takoj pristopiti k reševanju tega vprašanja.	LD
Ob našem letošnjem koledarju
Prijetno nas je presenetilo in razveselilo pismo, oz. prispevek, ki ga nam je ob izidu novega Iskrinega koledarja poslal umetnostni kritik in umetnostni zgodovinar z republiškega Zavoda za spomeniško varstvo dr. Ivan Sedej. Prijetno, čeprav smo tudi lani, predlanskim in prej pričakovali podobne pohvale. Dobili smo jih že, lani tudi najvišje jugoslovansko priznanje na I. tekmovanju
v Zagrebu, toda priznanja samih Iskrinih delavcev, nas samih, bi oblikovalcem in drugim v Marketingu Iskre Commerce pomenila mnogo več.
Novi koledar je takšnega priznanja gotovo vreden.	Lado Drobež
Pismo dr. Ivana Sedeja
Pohvalno in kritično o servisiranju
Miro Stegnar.
Minuli teden so se v Ljubljani sešli vodje Iskrinih servisnih delavnic iz vse Jugoslavije. Na dnevnem redu konference so imeli številna vprašanja iz dosedanjega poslovanja Iskrine servisne mreže, velik del srečanja pa so namenili tudi prihodnjim nalogam pri opravljanju servisne funkcije kot integralnega dela tržne funkcije celotne Iskre.
V	okviru prve točke dnevnega reda je individualni poslovodni organ TOZD Servis Miro Stegnar poročal poslovodjem Iskrine servisne mreže o poteku in sklepih konference „Iskra na jugoslovanskem tržišču", ki je bila v dneh pred 29. novembrom na Brdu pri Kranju. Obširno jih je seznanil zlasti s prihodnjo organiziranostjo servisne funkcije v Iskri ter nujnimi spremembami, „če hočemo, da bo servis postal pospeševalni in ne zaviralni element prihodnjega Iskrinega trženja z znano preusmeritvijo na področje profesionalne elektronike."
Dotaknil se je tudi investicij v servisno dejavnost, preskrbe z rezervnimi in potrošnimi deli, temeljnih smernic razvoja servisne dejavnosti, kar vse je najtesneje povezano z razširitvijo lastne servisne mreže ter vključevanjem zunanjih, pogodbenih servisnih izvajalcev.
V	nadaljevanju srečanja so podrobneje proučili poslovanje naših servisnih delavnic v letošnjih prvih treh četrtletjih. Menili so, da je to poslovanje potekalo uspešno, načrti za prihodnje leto pa so še bolj pogumni.
Gospodarski načrt za prihodnje leto predvideva 24 % rast proizvodnje v servisu, ta smel načrt pa je seveda v veliki meri odvisen od številnih pogojev dela 'TOZD Servis v Iskri Commerce. Eno takšnih ključnih področij.je prav kadrovsko področje.
Kot^ha dlani je, da sedanji kadri ne bodo mogli uresničiti zastavljenih načrtov, zlasti pa ne načrtov vse večje preusmeritve na servisiranje profesionalnih sistemov in naprav. Prav zato so se dogovorili, da bodo kadrovsko problematiko reševali z izboljšanjem kadrovske strukture in bodo v glavnem zaposlovali le srednje, višje in visoke strokovne delavce.
Tretja točka dnevnega reda je bila namenjena preučitvi predloga sprememb pravilnika tega servisnega kolektiva o osnovah in merilih za delitev
Koledarji, prav ta hip začenja sezona, so priljubljena oblika ,,designa za najširšo rabo", ki je v enaki meri rezultat tradicije, nostalgije, potrebe in tistih iracionalnih nagibov, ki nas silijo v kupovanje spominkov. Zato se vsako leto znova srečujemo s produkcijo, ki zajema tako zelo širok razpon med kičem in likovno kvaliteto, da ne moremo ostati povsem ravnodušni. Srečujemo se z duhovitimi aranžmaji, z dobrimi reprodukcijami in lepimi fotografijami, s pocukranimi podobicami zimskih pokrajin in golih lepotičk, z dobrimi domislicami in z dolgočasno puhlostjo. Skratka v koledarski produkciji se v reprezentativni podobi kaže raven našega oblikovanja in okusa. Navsezadnje bi moralo biti tako, da smo vsi designerji — saj s tem, da določene proizvode (in njihovo obliko) kupujemo, sooblikujemo njihovo podobo.
Po likovni plati pa nas vendar najbolj zanimajo celostne rešitve — tiste pri katerih ni nasprotja med oblikovanjem in kvaliteto reproduciranih podob. Skratka - na koledarje gledamo (ali pa smo se nanje navadili) kot na celostne organizme, kjer tistih trideset ali enaintrideset številk ne pomeni le nekega meseca, marveč tudi nekaj več. Kaj je tisto več, pa ne vemo čisto natančno: morda pozornost in spoštovanje oblikovalca do ..potrošnikov", morda njegovo skrito ali odkrito sporočilo o času, ki teče
5
Zaključki konference »Iskra v Jugoslaviji«, Brdo ’79
Dograditi organiziranost procesa trženja Nosilec: IC, rok 1980
—	Doseči večjo povezanost procesa trženja, inovacij in proizvodnje,
—	dosledno izpeljati princip tržnega, produktnega in projektnega vodenja.
Organizirati finančno funkcijo Nosilec: Interna banka, rok 1980
Izdelava projekta finančne funkcije kot podsistema v poslovnem sistemu Iskre.
Oblikovati ustrezne dohodkovne povezave v Iskri
Nosilec: ZORIN, rok 1980
—	Nadalje je treba izoblikovati model dohodkovnega povezovanja, ki mora spodbujati ustvarjalnost vseh udeležencev v reprodukcijskem procesu in zagotavljati tak nadaljnji razvoj sistema tega povezovanja, ki bo celovit in skladen.
—	Na področju investicij je potrebno zagotoviti ustrezen delež za tržno dejavnost.
________________________________________________________________/
in o deželi, kjer se naše življenje odigrava — kdo ve?
Zato nas je (tako kot že nekajkrat) tudi letos presenetil koledar združenega podjetja ISKRA. Oblikovalci so pri ilustracijah mesecev posegli po duhoviti pisani besedi Matjaža Kmecla in po enkratnih in nenavadnih posnetkih Slovenije, ki so jih med svojim vsakdanjim delovnikom posneli sodelavci Zavoda za geodezijo. Posnetki izsekov iz slovenske krajine iz ptičje perspektive so zato toliko zanimivejši, saj učinkujejo tako, kot da bi jih posneli specializirani fotografi s poudarjenimi umetniškimi ambicijami.
Slovenija iz ptičje perspektive se nam odkriva kot splet nenavadnih in šokantnih struktur, kot povzetek dolgotrajnega likovnega iskanja in kot rezultat študija barvne in morfološke tipike. Obraz naše krajine je zato hkrati domač in nenavaden — lep, pa tudi grozljiv. Triglav, ki ga vidimo iz takega zornega kota zazveni kot skalnata krajina z nekega tujega planeta - fantastično pravilna struktura pastelnih pravokotnikov polj na Ljubljanskem barju pa kot prijetne sanje, ki so jih inspirirale najboljše slike slovenskih impresionistov. V vršiških serpentinah, ki učinkujejo kot dinamična in vehementna risba na strukturiranem ozadju pa ne gledamo le romantično gorsko cesto —
marveč tudi naša lastna pota. Vijugavo diagonalo naših življenj in upanja. Kraška vas nas iz ptičje perspektive opozarja na neprekosljiv urbanizem naših starih -izolsko pristanišče z velikim likovno sicer zelo efektnim mavričnim madežem pa na grožnjo z onesnaženjem. Med gručo korča-stih streh, sončnim odsevom in naftnim madežem se spleta ritem barv, ki so barve našega časa.
Skratka, podobe, ki se tudi po tiskarski plati lahko kosajo z najboljšim (Gorenjski tisk v Kranju), so v prazničnem aranžmaju Iskrinih oblikovalcev dobile novo dimenzijo. Postale so kitice poeme o lepotah slovenske pokrajine, ki je ne bomo nikoli doumeli v vseh njenih različicah in menjavah. Obenem pa se nam zdi, da so oblikovalci tudi tvegali. Poetična interpretacija nas lahko kaj hitro zavede v solzavost ali pa še kam dlje. Preveč lepega je namreč prav tako škodljivo kot preveč grdobijo-Zato je trezen in profesionalni pristop kamere in čistega oblikovanja (črna osnova z belimi črkami, slike rezane v živ rob, lep pravokotni format) več kot upravičen* Tako so fotografije ostale podoba nenavadne resničnosti, njihova predstavitev pa vrhunski dosežek grafičnega oblikovanja.
Ivan Sedej
n f ten en rim hei i/eneiku halitlnind uetveikti hatt krniti iiieitien fmie henifr
(Jtik-i.HtvM Iv.c-haftsgruppe I uM i
krnfbj
Tov •
Dipl • ph i 1 # Du l.hi %l.|.-zn..v c/u I ;'.KKA«t;i.A: I j i.ti
Salzburg, 1 M # 11.1 '/'/‘J
5020saUhurg. tiuurgieigtiiatt« ' t tel. 73 946
. I	t m>v t . /
YU -LJLi,A,u i'.!1«1' I .j m •
Sehr geehrter Herr 2^1jeznov,
Im Namen der GeWerkščlia f I.; ;g n j p | -i • r ul. |j > V. i i k , I .v ur," m«.«-h te i oh Ihrien auf diesem *eg v in nt-rz l i< h< lunk.	. iu-h	fur Uen
freundlichen Empfanr,1 <ien .,t<• un.:	M. On..:;:.« n um; bel ISKRA be-
re itet ^haben.
Die Offenheit der ueuprueh.e, d i e v i »■ l In 11 i I n format ionen und die'herz 1 iehe. Gast fi eundsehaft .><■ i I hn. n un ..h.n i mpt \ r Ihrem Land, haben'uns sehr Leeindruck t . m . .\m . .. ..i.f .n., n . * ■ i , n •Ljubljana erhalten haben, werdin x Ufi ..... l in m _ te i n» , ihren Niederschlag in unserer 4« un f * > l • a . . 9 i i linic ‘Hip ii « en Gie unseren Dank auch a n lierrn IM	; ••»-? itevr., »•••« ai e u p
dessen Fotos wir schon rrha 11 en ha/ -	. i lic *-c i u. : , - c , c
der "ISKRA" vom 10. Novembri l	•	•	-c. .. i.
Ihnen ber ichtet wird, l.r I i n-Un	c L c . f» . ..	le,.
Vielen Dank!
h iic Le i i -
£ C i C.|.|. | .H »«
Unsere Zeitschrift "The«
. n i I i a - i c
der nachsten Nummer rt u« he i nen. a . Exemplare schioken.
• rc.henl e i 11 i V F
Fur die Teilnehmer a n «lei x i< u» ^. , ich mich abschlieBend mu hrna I - ho. : i i
mit freundlichen GriiUen
r?az/cl<x/
Paula Huber
KMFB, avstrijska zveza sindikatov za umetnost, medije in svobodne poklice - GGP sindikalna grupa za publicistiko - Salzburg
Salzburg, 18. 11. 1979.
Tov. dipl. phil. Dušan Željeznov c/o ISKRA - GLASILO
Spoštovani gospod Željeznov!
V	imenu sindikalne grupe Publizistik Salzburg bi se vam rada najpri-srčnejše zahvalila za prijateljski sprejem, ki ste ga nam pripravili vi in pa vaši tovariši iz Iskre.
Še vedno smo pod vtisom odprtosti pogovorov, vsedranosti informacij in pa prisrčne gostoljubnosti, ki je vam kakor tudi vaši deželi tako lastna. Spodbude, ki smo jih bili deležni v Ljubljani, bodo prav gotovo vaša sled v našem bodočem delu. Prosim vas, da posredujete našo zahvalo tudi g. Maksimoviču in g. Kotarju, -od katerih smo že prejeli fotografije. Prav tako smo tudi že prejeli dokazilne izvode glasila ISKRA z dne, 10. novembra 1979, v katerem ste priobčili notico o našem obisku pri vas. Najlepša hvala!
Naslednja številka našega (glasila) časopisa ,,Theorie und Praxis“, bo izšla v začetku decembra. Par izvodov le-te vam bomo čimpreje postali.
V	imenu udeležencev ekskurzije GGP v Ljubljano se vam ob koncu mojega pisanja še enkrat najprisrčnejše zahvaljujem!
S prisrčnimi pozdravi
Paula Huber, s. r.
J

raz
PO'
ne
nje
vse
na[
soc
nal
nar
tov
jim
skr

22. december 1979
J_______________
ISKRA |S
4. STRAN
INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE
SREBRNI JUBILEJ TOVARNE MERILNIH NAPRAV
Iskrina tovarna merilnih naprav je 7. decembra praznovala 25-letnico obstoja. Tovariškega srečanja v Iskri na Laborah so se udeležili bivši in sedanji sodelavci te tovarne ter številni gostje, med njimi predstavniki JLA, univerzitetnih ustanov, elektrogospodarstva, Zveznega zavoda za mere in plemenite kovine iz Beograda in drugih Iskrinih organizacij.
nik, Lojze Aberšek, Janez Aljančič, Jaroslava Ocepek^ Rajko Cigale, Stane Draksler, Janez Cenčič, Mira Černe, Dušan Gogdanovič, Tončka Ribnikar, Janez Oberstar, Marija Kosirnik, Janez Dolenc, Nada Jenko, Tone Čuk, Stane Tadina, Velimir Dragelj, Vinko Mesec, Tomaž Hafner, Miloš Vidic, Maks Janežič, Edo Lipušček, Olga Polajnar, Štefko Vidic in Prodajna skupina za merilne naprave iz TOZD Prodaja.
Pohvaliti velja pester kulturni program, v njem so sodelovali pevci moškega pevskega zbora iz Radiš pri Celovcu, lovska trobaška skupina iz Trga Feldkirchna na Koroškem. Program je zelo uspešno povezoval Jože Logar, novinar radia Glas Ljubljana, ki je tudi recitiral. Delavci Merilnih naprav so pozdravili: Alojz Grčar, Drago Štefe, predsednik izvršnega sveta SO Kranj. Ob koncu slovesnosti jc Maks Janežič, predsednik OOS MN > Uti podelil MPZ iz Radiš telefonski aparat Plaketa Elektroistre za TOZD Merilne in se zahvalil pevcem in trobaški naprave.	skupini za sodelovanje na proslavi.
Navdušil je nastop članov lovske skupine s Koroškega.
IPO TOZD Merilne naprave Rudi Čorko je v slavnostnem govoru orisal tazvoj proizvodnje merilne opreme v Povojnem obdobju, spregovoril o lovih programih v prihodnjem srednjeročnem obdobju in se zahvalil vsem dolgoletnim delavcem Merilnih naprav, ter izrazil zaupanje v mlajše sodelavce, ki prevzemajo zahtevne naloge za doseganje novih ciljev.
Omenil je tudi dejavnost Merilnih naprav za potrebe JLA. „Vedno smo tovrstne naloge dojemali kot častne in Inn posvečali posebno pozornost ter skrbeli za uspešno izpolnjevanje,


:v..iBllii
2 irv^
Pudi Zorko med slavnostnim govorom.
skupaj z delavci drugih TOZD v Elek-homehaniki,11 je dejal ing. Zorko, tože Praprotnik, predsednik zveznega sekretariata za ljudsko obrambo je Merilnim napravam izročil plaketo JLA.
Jože Fende in Alojz; Grčar sta Podelila priznanja Iskre dolgoletnim tunanjim sodelavcem in delavcem Merilnih naprav za dolgoletno zvestobo kolektivu. Prejeli so jih:
L Remontni zavod ,,Sava Kovačevič11 Tivat
L Brodarski institut Zagreb L Tovarna merilnilr naprav Marjan Šegula L Franc Porenta in 6. Jože Ffarčnik
Novak Ivan in Rudi Zorko sta Podelila priznanja DS TOZD Merilne Naprave. Prejeli sojih: Jože Berlož-
Srečanje z zamejskimi Slovenci je res poživilo slovesnost ob srebrnem jubileju TOZD Merilnih naprav. Tonija Haderlapa, vodjo lovske trobaške skupine iz Trga sem prosil, naj pove nekaj o njenem delovanju.
»Skupino sem ustanovil pred 15 leti, sam igram rog že od leta 1953. Skupina je že večkrat zamenjala svoje člane. Vaje imamo tedensko, zlasti zdaj jeseni je sezona, ko trobači sodelujemo na raznih prireditvah. 3. novembra imamo lovci praznik, takrat priredimo lov na jelene. Sodelujemo tudi na raznih lovskih prireditvah, pogrebnih slovesnostih ipd. Danes smo že tretjič v Sloveniji, nastopili smo že v Litiji in Polhovem Gradcu. Dvakrat smo sodelovali na prireditvi v Riedu, kjer je nastopilo prek 1300 trobačev 68 skupin iz evropskih držav. Osvojili smo srebrno odlikovanje.
Na Koroškem imamo 46 trobaških skupin, povezani smo v društvo, ki skrbi za prenašanje te tradicije na mladi rod in pravilno igranje. Vsak trobač mora znati igrati tako, da lahko nastopi s katerokoli skupino. Melodije so tako stare kot lov, saj glas tega instrumenta pomeni poseben način komuniciranja lovcev med lovom, pri uplenitvi divjadi ipd.
Kot vem, imate tudi v Sloveniji več trobaških skupin, npr. v Litiji, Prekmurju in drugod. Za igranje je potrebno veliko truda in vaj. Vaša naklonje-
nost nas vedno zelo privlači, drugače ne bi prišli k vam. Današnji obisk je pomemben tudi za ostale člane skupine, ki so dobili pravo sliko vaše družbe. S tem se bogatijo naši prijateljski odnosi. V nedeljo bomo spet prišli v Slovenijo in se udeležili lova na divje prašiče v Škofji Loki.
Na Koroškem imamo klub prijateljev lova, preko katerega smo navezali tesne stike s celjskimi in mariborskimi lovskimi družinami, kar daje možnost enakovrednega lova z domačimi lovci in vaših lovcev v naših loviščih!!
Pogovarjal sem se tudi s tajnikom prosvetnega društva Radiše in podpredsednikom slovenske prosvetne zveze v Celovcu Tomažem Ogrisom, ki
Milošu Vidicu priznanje TOZD Merilne naprave.
je predstavil delovanje MPZ Radiše. „Naš zbor deluje tako dolgo kot prosvetno društvo — 26. avgusta smo praznovali 75-letnico. Imamo tudi mešani pevski zbor, skupaj imamo 35 članov, od tega 20 pevcev.
Tomaž Ogris.tajnikPD Radiše.
Plaketa zveznega sekretariata za LO.
Veselo razpoloženje delavcev TOZD Merilne naprave med proslavo.
S slovenskimi pevskimi zbori sodelujemo od leta 1963 dalje. Stalne stike imamo z moškim komornim zborom KUD Stane Žagar v Kropi, kjer smo novembra priredili koncert. Sodelujemo tudi z zbori v Mariboru in drugih prireditvah kot je Tabor v Šentvidu pri Stični. Pred leti smo nastopili tudi pred Iskro v Lipnici. Dobro sodelujemo z društvom Valentin Vodnik v Dolini pri Trstu.
Tak način praznovanja delovnega jubileja kot je bila današnja proslava Merilnih naprav je tudi za nas nekaj posebnega. Ni bilo tistega strogega protokolarnega tempa, zato smo tudi pevci zadovoljni in smo z veseljem in sproščeno zapeli.
se večkrat obrnemo na vaše delovne organizacije za pomoč.
Radiše so majhen kraj, 10 km oddaljen od Celovca. Obdržale pa so lice slovenskega podeželja, čeprav so vse okoliške vasi ponemčene.“
Alojz Boc
Pogoji v katerih delamo so bili vseskozi zelo slabi, naše delo je bilo že večkrat ovirano. Imeli smo tudi prostorske težave, v povojnih letih je prosvetno društvo v Radišah najelo stari farovški hlev, ki smo ga adaptirali v dvorano. Leta 1975 se je za objekt pričel zanimati Heimatdienst. Zato smo zgradbo odkupili od župnika in se udarniško lotili predelave hleva. Vse smo opravili sami in Se tudi nekoliko zadolžili, saj smo vse obnovili. Naš dom še ni v celoti opremljen, zato
ToniHaderlap.
Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke TOZD TOVARNA RAČUNALNIKOV
vabi
k sodelovanju mlade strokovnjake s področja računalništva za opravljanje del in nalog v LJUBLJANI	' '
1.	SAMOSTOJNI STROKOVNI SODELAVEC v oddelku za izobraževanje
—	visokošolska izobrazba računalniške, elektrotehnične ali strojne smeri
matematike ali fizike,	'
—	5-letne delovne izkušnje na področju računalništva,
—	aktivno znanje angleškega jezika.
2.	VODJA ODSEKA ZA PRODAJNO OPERATIVO v ekonomskem oddelku Pogoji:
—	visokošolska izobrazba ekonomske smeri,
—	5-letne delovne izkušnje, pasivno znanje angleškega jezika.
3.	VIŠJI ANALITIK I. v ekonomskem oddelku Pogoji:
—	višješolska izobrazba ekonomske smeri,
—	4-letne delovne izkušnje.
4.	SAMOSTOJNI ANALITIK |. v ekonomskem oddelku Pogoji:
—	srednješolska izobrazba ekonomske smeri,
—	4-letne delovne izkušnje.
5.	VEČ ADMINISTRATIVNIH REFERENTOV
Pogoji:
—	štiriletna ali dvoletna izobrazba administrativne smeri,
—	enoletne ali večletne delovne izkušnje,
—	dobro obvladanje strojepisja.
Nudimo možnost samostojnega, kreativnega dela, razvijanja in uveljavljanja svojih sposobnosti, dostop do strokovne literature, pomoč sodelavcev izobraževanje doma in v tujini.
Pričakujemo ustrezne delovne navade in organizacijske sposobnosti, sposobnost za delo z ljudmi in za samostojno delo s strankami, veselje do dela v računalništvu.
Skupni pogoj za vse kandidate, ki bodo izpolnjevali objavljena pogoje, ie tudi uspešno opravljeno psihološko testiranje.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Kadrovska služba Savska loka 4, 64000 Kranj, z oznako „za TOZD RAČUNALNIKI".
Moški pevski zbor iz Radiš pri Celovcu.
ISKRA
Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniko KRANJ, n.sol.o.
Delavski svet TOZD TOVARNA RAČUNALNIKOV KRANJ razpisuje
prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
SEKRETAR TEMELJNE ORGANIZACIJE
Pogoji:
—	visoka izobrazba pravne ali upravne smeri,
—	5 let ustreznih delovnih izkušenj,
—	aktivno znanje angleškega jezika.
VODJA TEHNIČNEGA VZDRŽEVANJA
Pogoji:
—	visoka izobrazba elektrotehnične ali organizacijske smeri,
—	5 let ustreznih delovnih izkušenj,
—	aktivno znanje angleškega jezika.
Kandidati morajo izpolnjevati tudi pogoje, ki jih določa družbeni dogovor o načelih za izvajanje kadrovske politike v občini Kranj. Za razpisana dela velja 4-letna mandatna doba.
Iskrina tovarna optičnih in steklo-pihaških izdelkov - Vega iz Ljubljane je v petek, 14. decembra proslavila 30-letnico obstoja. Slavnosti v Festivalni dvorani so se poleg delavcev Vege udeležili člani kolegijskega poslovodnega organa DO Iskre Hek- . tromehanike, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov DO in OK ZKS Ljubljana-Center ter nekaterih TOZD.
Lovro Močnik, IPO Vege je v slavnostnem govoru opisal razvoj optike in steklopihaštva v naši tovarni:
»Začeli smo takorekoč iz nič je dejad L Močnik," z golimi rokami in
Predsednik DS Feliks Cerar med govorom.
brez izkušenj, brez potrebnih strokovnih kadrov. Dati moramo vse prizna--nje oblikovalcem današnjega proizvodnega programa, ki je ime Iskrine tovarne Vega ponesel po vsem svetu.
Razvoj optike in steklopihaštva je skoraj 15 let potekal skupno z razvojem ostalih jugoslovanskih proizvajalcev. Zajemal je proizvodnjo optičnih elementov, projekcijskih aparatov in laboratorijske opreme. Na področju optike je kasneje prišlo do delitve programa, na področju pihaštva pa do delitve trga.
Direktor TOZD Vega Lovro Močnik
S PRIPOJITVIJO K ISKRI NOVI USPEHI
Priključitev Vege k Iskri Elektro-mehaniki je pomenila velik preobrat. Od leta 1974 dalje povečujemo obseg proizvodnje in celotni dohodek za 15 do 20 % letno. Povečujemo tudi izvoz in osvajamo nova tržišča.
Sodelovanje s tujimi firmami na osnovi kooperacije je iz leta v leto boljše. Vega nudi jugoslovanskemu trgu praktično celoten program audio-vizuelnih aparatov in opreme, ter celoten program pihanega stekla za potrebe laboratorijev, inštitutov in zdravstvenih ustanov. Naši proizvodi ustrezajo zahtevam po kvaliteti."
Glavni problem, s katerim se tovarna Vega srečuje, je tehnološka zastarelost, kar vpliva na akumulativnost programa. To sicer ni le problem tovarne Vega, saj pesti vse proizvajalce pripomočkov za izobraževanje. Tak je tudi zaključek posveta evropskih proizvajalcev tovrstne opreme, ki ga je letos organizirala UNESCO.
Vegin jubilej sovpada v čas, ko se z vso odgovornostjo odločamo o naši perspektivi naslednjih petih let. S smernicami za srednjeročni plan razvoja je tudi Vega določila cilje in razvojne usmeritve, ki jih je podredila skupnim ciljem delovne organizacije in načelom družbenega dogovarjanja i in samoupravnega sporazumevanja.
Priznanja DO za zunanje sodelavce.
Njen glavni cilj je povečanje dohodka na zaposlenega delavca, kar je dosegljivo predvsem s programskimi spremembami v sodelovanju z ostalimi TOZD in novimi vlaganji.
„Če se danes ozremo nazaj na prehojeno pot," je dejal Lovro Močnik, »lahko kljub nekaterim spodrsljajem ocenimo naše delo kot uspešno, našo bodočnost pa kot tako, ki zagotavlja socialno varnost zaposlenih, daje možnost ustvarjanja strokovnjakom na raznih področjih in krepi našo samoupravno družbo," je zaključil tovariš Močnik.
Predsednik KPO DO Aleksander Mihev se je zahvalil vsem, ki so prispe-
je govoril delavcem.
Začeli smo s strokovnjaki, ki so se usposabljali predvsem v tujini. Zato je bilo reševanje izobraževanja lastnih kadrov ena naših glavnih nalog. Naša industrijska šola nam je zagotavljala ustrezne kadre. Povečanje proizvodnje je narekovalo gradnjo novih prostorov in leta 1963 smo se vselili v stavbo, kjer delamo še danes.
Domači trg je kmalu postal premajhen za obseg naše proizvodnje. Prodor na tuja tržišča je bil pogojen z obogatitvijo programa, uvajanjem sodobne tehnologije in boljše kvalitete naših izdelkov. Imeli smo velike težave zaradi tehnološke zaostalosti. Velika vlaganja in počasno osvajanje novih programov je tovarno Vega leta 1970 privedlo na rob propada.
Nastop pevskega zbora KUD Svoboda Brezovica.
vali k tako uspešnemu razvoju TOZD Vega in zaželel delavcem te tovarne uspešno delovanje pri razvijanju obstoječih in novih proizvodnih programov. Nato je skupaj z Jožetom Fendetom, predsednikom DS DO podelil priznanja Iskre kolektivu Vege, ki sojih prejeli:
- TOZD Vega za 30-letni jubilej — Jože Majcen za dolgoletno delo, bil je ^tidi prvi predsednik DS
— Jože Mihalič za dolgoletno delo — Ivo Skočič za dolgoletno delo in aktivnost v samoupravnih organih in DPO
— Rozi Kirn za dolgoletno delo in aktivnost v samoupravnih organih — Janez Lazanski za dolgoletno delo in velike zasluge pri razvoju steklopihaštva.
Pismena priznanja so podelili 36 delavcem, ki sta jih podelila Feliks
Za uspeSno delo priznanja samouprav nih organov in DPO.
Cerar, predsednik DS TOZD Vege in Lovro Močnik, IPO. Priznanja TOZD so prejeli: Ivanka Babič, Mika Fiščan, Es ti Ivanc, Štefan Bizjak, Jager Janez, Vasilih Harak, Terezija Grosman, Alojzija Kranjc, Dominik Rosič, Vika Škerl, Marija Terselič, Zvone Čadež, Anton Franko, Alojzija Golob, Franc Gnidovec, Jelka Matko, Vera Papež, Engi Zupanc, Marta Gutnik, Janko Kolarič, Jelka Mšljenovič, Martin
INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE
Lesjak, Olga Pirc, Angela Grm, Ludvik Kutin, Bogomir Volk, Jože Gračner, Marija Piškur, Mihaela Jerina, Ante Mažar, Jože Bizjak, Gracijan Krmec, Anita Bezek, Milena Weber, Lovro Močnik in Martin Povirk.
Jubilantom dela so podelili plakete in značke. Plaketo Iskre za 30 let dela v Iskri je prejel Jože Mihalič. Zlato Iskrino značko za 25-letno delo so prejeli:	Zvonimir Čadež, Anton
Franko, Franc Gnidovec, Jožica Kremžar, Alojzija Golob. Srebrno značko za 20-letno delo sta prejela: Veronika Minar in Janez Lazanski. Bronasto značko za 10-letno delo so prejeli: Marjeta^ Mencin, Silvestra Kosanec, Franc Šinkovec, Ana Krašovec, Veronika Trtnik, Jožefa Kozar, Vladimir Leskovar, Brane Pagon, Helena Dežman, Slavica Pranj ič, Dobrivoje Pantovič, Antonija Cunder, Dušan Fister, Branko Radkovič, Rozalija Glavič, Vida Lagjer, Justina Čad, Dragica Kobal, Marija Valentinčič, Josip Smešnik, Barbara Kavran, Jožefa Pavunc, Borka Simič, Ana Križman, Marija Černe, Ostoja Po-
povič, Anica Pečenik, Marija Rebolj, Franc Vrhovec, Anton Obid, Amalija Skodlar, Alojz Bouhan, Anton Vidmar, Valentin Kotar, Jela Seidel, Anton Košir, Marija Avsec, Milka Cencelj, Petrina Ambrožič, Andrej Prusnik, Marta Srbljan, Jože Dremelj.
Priznanja za prizadevno delo v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah so prejeli: Marta Gutnik, Alojzija Kranjc, Jože Zajc, Branko Radkovič, Marjan Rener, Feliks Cerar, Maden Piuicovič, Ivo Skočič, Ivan Vrhovski, Miha Draksler, Dragica Breznik, Janez Hupar, Valentin Kotar, Dušan Skubic, Janko Možina, Vojko Goljevšček, Ljubica Šuštar, Silva Ponikvar.
V kulturnem programu je nastopil moški pevski zbor KUD Svoboda Brezovica, program je povezoval gledališki igralec Jože Zupan. Prisotni so nagradili izvajalce z aplavzom. Tovarno Vega bomo v sliki in besedi prestavili v prihodnji številki.
Alojz Boc.
Četrta letna skupščina KZA
V sredo, 17. okrobra je bila v dvorani delavskega samoupravljanja četrta letna skupščina kluba zdravljenih alkoholikov Iskre Elektromehanike Kranj. Skupščine so se poleg članov KZA, terapevtskega teama udeležili tudi predstavniki drugih klubov predstavnik psihiatrične bolnice Škofljica.
Klub zdravljenih alkoholikov je bil ustanovljen leta 1973, ko se je en socialni delavec začel ukvarjati izključno s problemi alkoholizma v DO. Prvo leto je v klubu sodeloval dr. Stane Potočnik, nakar je klub deloval štiri leta brez sodelovanja zdravnika. V letu 1977 je na področju alkoholizma začela aktivno sodelovati dr. Zdenka Šubic, ki je po enem letu odšla na drugo delovno mesto. Sedaj terapevtski team sestavljata medicinska sestra in socialni delavec.
Sedanja praksa naše službe je, da večino alkoholikov, ki se odločijo za zdravljenje, pošljemo v psihiatrično bolnico Škofljica. Kadar gre za večkratnega recidivista, predlagamo zdravljenje v Begunjah. Psihiatrične bolnice v Begunjah se ne poslužujemo v večji meri, ker iz izkušenj vemo, da so ti zdravljeni alkoholiki za klub izgubljeni, saj jih koncept zdravljenja ne pripravlja na nadaljnjo resocializacijo v okviru KZA.
Postopek za oblikovanje novih članov traja približno eno leto, ta čas je potreben za individualno in skupinsko obravnavo alkoholika in svojca, na kar sta oba sposobna za vključitev za delo v klubu. Znano je, da zgolj nagovarjanje za zdravljenje naleti pri alkoholiku na gluha ušesa. Za zdravljenje se odloči predvsem zaradi strahu pred izgubo službe ali na pritisk zdravnika.
Običajno bi morali prvi reagirati na delavčevo pitje vodstveni in vodilni delavci. Mnogo premalo je prijav kršitev delovnih dolžnosti zaradi vinjenosti na delovnem mestu ali zaradi izostanka z dela, kadar je ta posledica alkoholizma.
Po odhodu zdravnice klub nijprido-bil nobenega novega člana. Sele v zadnjem obdobju je prišlo v klub pet novih članov, ki so se zdravili na Škofljici. Na zdravljenje sta še dva naša delavca. Kljub postopnem, a vztrajnemu napredovanju, v dejavnosti kluba čutijo nekatere pomanjkljivosti. Delo je preveč reducirano na tekočo in lastno problemetiko, klub se pre-
malo trudi za uveljavitev navzven. Občutijo pomanjkanje strokovnega izpopolnjevanja članov, zlasti sodelovanje zdravnika.
Vzrokov teh slabosti pa ne gre iskati le v članih, temveč v njihovem občutku osamljenosti in zapuščenosti od zunanjega sveta. Zdravstvena služba, SZDL in drugi odgovorni nudijo premajhno podporo delovanju kluba. Kljub naštetim slabostim pa KZA vztraja, ohranja zdravo jedro in skrbi za vključevanje zdravljenih alkoholikov v družinsko življenje in delovno okolje.
Leta 1977 je bil preko odbora za družbeni standard in varstvo pri delu DO in delavskih svetov TOZD sprejet akcijski program boja proti alkoholizmu. Sestavljen je bil v oddelku za družbene zadeve, da bi sprožil vskla-jeno akcijo kurativne in preventivne dejavnosti na področju boja proti alkoholizmu v Elektromehaniki. Že v istem letu je bila podana ocena izvajanja omenjenega akcijskega programa.
Prvi del zastavljenih nalog na področju preventive je bil v celoti izpolnjen. V drugem delu pa so se pokazale nekatere pomanjkljivosti. V Iskrini obratni ambulanti ni zdravnika, ki bi se hotel ukvarjati z alkoholiki, kar močno otežuje potek zdravljenja. Alkoholik nima možnosti izključitve iz DO, ki bi bila pogojena z obveznim zdravljenjem, čeravno vemo, da je takšna prisila s strani DO najučinkovitejša za alkoholikovo odločitev o zdravljenju. Neposredno vodje dela na seminarjih še ne dobijo zadostnega znanja o preprečevanju alkoholizma, zato je potrebno z njimi navezati še osebne stike in jih pridobiti za sodelovanje.
Seveda pomeni izvajanje akcijskega programa postopno doseganje s skupnega cilja in spreminjanja zavesti delovnih ljudi ter njihovega tolerantnega odnosžPdo popivanja.
Predsednik KZA Iskre Elektromehanike Stane Kogovšek je v svojem poročilu o dejavnosti kluba v zadnjih dveh letih povedal, da so začeli po tretji letni skupščini zelo uspešno delati. Pomagali sta jim terapevtka dr. Zdenka Šubic in socialna delavka Nuša Robnik. Sestajali so se vsakih 14 dni, program je bi pester m zanimiv. Klub je štel 12 članov.
Po odhodu dr. Zdenke Šubic sredi leta 1978 je klub izgubil povezavo s tovarno in z zunanjim svetom, deloval je bolj sam zase in postajal vedno bolj zaprt.
Sami si niso mogli pomagati, za pomoč so prosili direktorja DO, da bi z njegovo pomočjo pridobili za delo v klubu dr. Zupanovo, vendar niso uspeli.
Vodstvo DO je razumelo stisko članov KZA in priskrbelo dva terapevta, medicinsko sestro m socialnega delavca.’
Člani so spet pričeli delati z večjo vnemo, v začetku letošnjega leta so se pokazali prvi uspehi. Pridobili so 8 novih članov, žal je pet starejših članov zapustilo klub.
KZA ima sedaj 23 članov s svojci. Za uspeh se zahvaljujemo terapevtskemu teamu in specialni službi, saj brez njihovega truda ne bi dosegli oživitve dejavnosti kluba. Kako pomemben je za zdravljene alkoholike naš klub, vedo najbolje sami, ki se sestajajo že sedem let. Imajo veliko zaupanje v terapevtsko in socialno službo kot tudi v delovno organizacijo. Prizadevali si bodo, da se bo aktivnost kluba še izboljšala in bodo pridobih še več novih članov.
V prihodnje jih čaka vrsta nalog. Izpopolnili bodo sistem zdravljenja in rehabilitacije alkoholikov. Vsako leto bodo skušali pridobiti vsaj 10 zdravljenih alkoholikov. S preventivnimi akcijami bodo zmanjšali uporabo alkoholnih pijač med delovnim časom in ob drugih srečanjih članov kolektiva. Še naprej bo treba razvijati in krepiti terapevtsko pomoč kluba, izdelati bo treba dopolnitve k akcijskemu programu boja proti alkoholizmu v delovni organizaciji.
Nace Pavlin, sekretar Iskre Elektromehanike je v imenu pokrovitelja 1 letne skupščine Ivana C vara, člana KPO DO pozdravil prisotne člane in svojec ter goste. Omenil je, da smo alkoholizem v DO uspeli zavreti in problemi s tega področja ne naraščajo več, pomanjkljivosti, ki se kažejo pa bo treba s skupnimi močmi odpravljati. Predlagal je, naj se klub zdravljenim alkoholikov preimenuje v klub nealkoholikov, da bi se vanj lahko vključevali tudi ostali delavci in vsi, ki si prizadevajo odpravljati vzroke in posledice te bolezni. Na proslavah in raznih sprejemih naj bi v bodoče delavcem in gostom ponudih tudi brezalkoholne pijače. . Prisotni so predloge Naceta Pavlina soglasno podprli. Alojz Boc
z'"-"	'	\
Na 9. zasedanju, dne 17. 12. 1979, je delavski svet SOZD Iskra sprejel predlog Samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za uresničevanje razvojnih programov organizacij združenega dela SOZD Iskra, katerega predlaga vsem delavcem temeljnih organizacij združenega dela v SOZD Iskra v sprejem. Postopek sprejemanja v TOZD naj se izvede do 31. 1. 1980
V.-----------------------------------------------y
Zaradi ustvarjanja čimboljših pogojev za nenehno večanje dohodka in s tem razvoja SOZD ISKRA in izboljšanja svojega družbenoekonomskega položaja, združujejo delavci v TOZD delovnih organizacij združenih v SOZD ISKRA sredstva za investicije kot osnovno nadaljnjega razvoja SOZD ISKRA, s čemer zagotavljajo večjo produktivnost svojega in celotnega družbenega dela ter skladno z določbami USTAVE SFRJ in Zakona o združenem delu sprejmejo odločitev o združevanju sredstev za investicije v SOZD ISKRA in sklepajo
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o združevanju dela in sredstev za uresničevanje razvojnih programov organizacij združenega dela SOZD ISKRA.
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Na podlagi tega samoupravnega sporazuma Iv nadaljnjemijesedilu: sporazumi združujejo podpisnice delo in sredstva zaradi uresničevanja skupnega poslovnega cilja v skupnem poslovanju ob udeležbi pri skupnem dohodku in riziku ker tako določajo svoja medsebojna razmerja.
2.	člen
Podpisnice tega sporazuma so delovne organizacije za temeljne organizacije združenega dela v njihovem sestavu, ki so udeležene v združevanju dela in sredstev za uresničevanje razvojnih programov organizacij združenega dela združene v SOZD ISKRA. Podpisnice tega sporazuma so lahko tudi DO izven SOZD ISKRA.
Seznam.podpisnic je sestavni del sporazuma.
3.	člen
Družbena sredstva, ki so predmet združevanja po tem sporazumu, so denarna sredstva, ki jih podpisnice ustvarjajo s svojo dejavnostjo.
II. CILJI ZDRUŽEVANJA SREDSTEV TER NAMEN, POGOJI IN NAČIN NJIHOVE UPORABE
4.	člen
Namen združevanja dela in sredstev po tem sporazumu je uresničevanje razvojnih programov organizacij SOZD ISKRA s katerimi, izhajajoč iz dosedanje poslovne povezanosti, soodvisnosti v poslovanju, skupnega interesa pri ustvarjanju pogojev za stalno rast dohodka, zmanjšanju uvoza ter večanju izvoza, zadovoljitev osebnih in skupnih potreb združenega dela, si podpisnice predvsem zagotavljajo:
— dolgoročno stabilno rast dohodka.
—	tržni prodor povečanje izvoza in zmanjšanje uvoza,
—	delitev dela v smeri specializacije,
—	izenačevanje pogojev pridobivanja dohodka,
—	pridobivanje in delitev skupnega dohodka kot ekonomsko motivacijo za združevanje dela in sredstev.
povečanje produktivnosti združenega živega in minulega dela, nenehno uvajanje inovacij na osnovi moderne tehnologije.
5.	člen
Podpisnice tega sporazuma se obvezujejo, da bodo za uresničevanje namena in ciljev tega sporazuma združevale do 40 % ustvarjenih sredstev namenjenih za reprodukcijo.
Sredstva za reprodukcijo so: predpisana in pospešena amortizacija ter sredstva čistega dohodka namenjena za poslovni sklad.
Odstotek iz prvega odstavka tega člena se določi z letnim načrtom upoštevajoč načrt letnih naložb iz E. člena tega sporazuma.
Sklep o odstotku sprejme delavski svet SOZD ISKRA na predlog odbora podpisnic s soglasjem delegacij delovnih organizacij podpisnic tega sporazuma.
Sredstva amortizacije se vplačujejo do 25. 4., 25. 7.. 25. 10. in 25. 1. za preteklo trimesečje. Sredstva poslovnega sklada se vplačujejo 1. junija in 1. novembra za preteklo leto vsakokrat po 50 %.
Določila tega člena, ki se nanaša na združevanje sredstev amortizacije, se ne uporabljajo za podpisnice, ki izločajo amortizacijo po 68. členu zakona o proizvodnji orožja in vojaške opreme (Ur. list SFRJ št. 30/79).
6.	člen
Denarna sredstva iz 5. člena tega sporazuma, v času dokler ne bodo angažirana za uresničevanje razvojnih programov predstavljajo kreditni potencial BANKE ISKRA in se uporabljajo za kratkoročno kreditiranje OZD ISKRE.
Ta sredstva se obrestujejo po tarifi določeni z aktom o poslovni politiki ISKRA BANKE.
7.	člen
Posamezne naložbe se finansirajo iz naslednjih virov:
—	lastna sredstva investitorja,
—	združena sredstva po tem sporazumu,
—	združena sredstva OZD mimo tega sporazuma,
—	kot samoprispevek delavcev,
—	kot kredit bančne ali druge organizacije,
—	inozemski krediti
8.	člen
Delavski svet SOZD ISKRA s soglasjem delegacij delovnih organizacij podpisnic tega sporazuma na predlog odbora podpisnica sprejme:
1.	Srednjeročni plan razvojnih programovpodpisnic sporazuma,
2.	Letni načrt za uresničevanje razvojnih programov podpisnic sporazuma.
Delavski svet SOZD ISKRA z letnim načrtom naložb, ki ga sprejme v mesecu septembru tekočega leta za naslednje leto določi delež združenih sredstev v posamezni program ter sklepa o vrstnem redu uresničevanja posameznih programov v naslednjem koledarskem letu, upoštevajoč naslednje kriterije:
—	vključenost projektov v samoupravni sporazum o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985,______
—	vključenost projektov v samoupravni sporazum o osnovah plana SOZD ISKRA za srednjeročno obdobje,
—	interes DO za združevanje sredstev,
—	plasmanske možnosti na tujem in domačem trgu,
—	stopnja pripravljenosti investicije,
—	stopnja opremljenosti,
—	ekonomska upravičenost,
—	pozitivno mnenje instituta za ekonomiko investicij pri združeni Ljubljanski banki.
lil. ODNOSI ppj UGOTAVLJANJU, RAZPOREJANJU SKUPNEGA DOHODKA
9. člen
Investitor pri katerem so vložena združena sredstva se obvezuje, da bo izkazoval poslovanje tako, da bo mogoče 'ugotoviti skupni dohodek, ki izhaja iz združevanja dela in sredstev.	,
10.	člen
Skupni dohodek investitorja se določa in razporeja z letnim zaključnim računom.
11.	člen
Skupni dohodek se ves razporeja med podpisnice in investitorjem po osnovah in merilih dogovorjenih v tem sporazumu v skladu s prispevkom k ustvarjanju skupnega dohodka z živim delom ter z upravljanjem in gospodarjenjem z združenimi sredstvi.
12.	člen
Iz skupnega dohodka se najprej zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev TOZD investitorja, ki se bodo oblikovala z razporejanjem ustvarjenega dohodka po merilih in osnovah, ki jih določa samoupravni sporazum o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov v SOZD ISKRA oz. branži elektrokovinske industrije SR Slovenije ter zakonske in pogodbene obveznosti.
13.	člen
Skupni dohodek se po odbitju sredstev iz prejšnjega člena razporedi na osnovi združevanja dela in sredstev.
Na podlagi združevanja dela se od skupnega dohodka nameni 5 % ugotovljenega skupnega dohodka. Ostanek se deli po določenem razmerju glede na vložena sredstva.
14.	člen
Ugotovljeni skupni dohodek, ki se deli v sorazmerju z vloženimi sredstvi na del za vračilo združenih sredstev in na del za nadomestilo za gospodarjenje z združenimi sredstvi. Delitev skupnega dohodka iz prejšnjega odstavka se ugotavlja v razmerju 90 : 10 v korist dela za vračilo združenih sredstev.
Investitor lahko vrača združena sredstva (brez nadomestila) tudi iz drugih sredstev s katerimi samostojno razpolaga.
V	primeru, da združena sredstva niso vrnjena v roku 5 let od določenega roka za pričetek vračanja se za vračilo (brez nadomestila) uporabi 50 % amortizacija.
Deleži na podlagi združevanja sredstev se revalorizirajo po povprečni letni stopnji s katero investitor revalorizira osnovna sredstva toda najmanj 5 % letno.
15.	člen
Udeležba na skupnem dohodku investitorja preneha, ko je v celoti vrnjena revalorizirana vrednost združenih sredstev.
IV.	MEDSEBOJNE OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI PRI PREVZEMANJU RIZIKA IN ZA PRIMER POSLOVANJA Z IZGUBO.
16.	člen
Za odplačilo kreditov posameznega investitorja, ki jih je najela ali za njih dala garancijo ISKRA BANKA prevzamejo obveznost odplačila podpisnice, če posamezni investitor to ne bi mogel odplačati.
Odgovornost podpisnic za obveznosti iz prejšnjega odstavka je v sorazmerju z višino združenih sredstev.
17.	člen
Vprimeru, da investitor v svojem poslovanju izkaže izgubo, se ta krije iz namenskih sredstev v skladu z zakonskimi predpisi in drugimi samoupravnimi akti.
V	primeru poslovanja z izgubo, ki se ni mogla v celoti kriti na način iz prvega odstavka podpisnice sestavijo skupaj z investitorjemsanacijski! program in določajo obveznost kritja nekrite izgube v sorazmerju z višino združenih sredstev.
V.	USKLAJEVANJE STALIŠČ O SKUPNIH ZADEVAH IN SKUPNI ORGANI
18.	člen
TOZD-i podpisnic tega sporazuma in investitorji, ki koristijo združena sredstva za naložbe, imajo še zlasti naslednje pravice in obveznosti:
—	do dobav proizvodov med zainteresiranimi podpisnicami in investitorji po vrsti, količini, kakovosti in dinamiki dogovorjeni z vsakoletnim načrtom,
—	do vpogleda v celotno poslovanje investitorjev, ki ima vpliv na višino skupnega dohodka,
—	do sodelovanja pri sestavljanju osnov letnih načrtov in srednjeročnih planov razvoja investitorjev,
—	do sodelovanja pri oblikovanju elementov cen proizvodnje iz zgrajenih kapacitet.
19.	člen
Podpisnice oblikujejo odbor delegatov podpisnic. Vsaka podpisnica ima v odboru po enega delegata. Odbor izvoli izmed svojih delegatov predsednika, katerega mandatna doba traja 2 leti. Odbor sklicuje predsednik odbora, sestane pa se lahko tudi na zahtevo 1/3 podpisnic. Svoje odločitve sprejema soglasno in se sestaja najmanj enkrat letno.
Odbor sprejme za svoje delo poslovnik.
20.	člen
Odbor ima zlasti naslednje naloge in pristojnosti:
—	odobrava in daje mnenje k poročilu o skupnem poslovanju o uporabi združenih sredstev in zaključnem računu investitorjev,
-	sodeluje pri oblikovanju gospodarskih načrtov in srednjeročnih planov investitorjev,
-	daje soglasje o prenosu pravic in obveznosti ene podpisnice na drugo ali tretjo osebo,
—	sprejema nove podpisnice in njihove izstopne izjave ter določa pogoje za sprejem ali izstop.
- predlaga delež in pogoje porabe združenih sredstev v posamezno naložbo in pričetek Vračania-	21. člen
Do začetka obratovanja novih kapacitet je investitor dolžan mesečno obveščati podpisnice o poteku izvajanja investicije, zlasti pa o uporabi združenih sredstev ter o dinamiki izgradnje glede na roke izgradnje.
VI.	PRENOS PRAVIC IN OBVEZNOSTI PODPISNIC
22.	člen
Podpisnice tega sporazuma lahko prenesejo svoj delež združenih sredstev in druge pravice iz tega sporazuma na drugo organizacijo združenega dela pod naslednjimi pogoji:
—	prenos se mora najprej ponuditi eni izmed podpisnic tega sporazuma,
—	zaradi prenosa ne smejo biti bistveno kršene pravice in interesi ostalih podpisnic sporazuma.
O prenosu pravic in obveznosti daje soglasje odbor delegatov podpisnic.
23.	člen
K temu sporazumu lahko pristopijo tudi druge — j organizacije združenega dela, če združujejo delo in sredstva za namene iz tega sporazuma.
Pogoje za pristop novih podpisnic k temu sporazumu določi od or delegatov za vsak primer posebej, vendar ti ne morejo biti ugodnejši od pogojev, ki vel j; jo za podpisnice tega sporazuma.
VII.	ZADEVE TEGA SPORAZUMA, KI JIH OPRAVLJA BANKA ISKRE
24.	člen
Podpisnice so sporazumne, da vsa opravila v zvezi z združevanjem, koriščenjem in vračanjem združenih sredstev po tem sporazumu opravlja ISKRA BANKA.
25.	člen
Podpisnice pooblaščajo ISKRA BANKO, da opravlja:
1- Vodi evidenco nad potekom izvajanja naložb, zlasti pa o uporabi združenih sredstev ter o dinamiki izgradnje glede na roke.
2. Nadzor nad poslovanjem investitorjev pri katerih so se naložbe finansirale iz združenih sredstev.
Vlil. REŠEVANJE MEDSEBOJNIH SPOROV
26.	člen
V primeru, da pride do spora pri izvajanju tega sporazuma, imenujejo podpisnice v sporu skupno komisijo, v katero imenuje vsaka po 2 člana. V kolikor ne pride do sporazumne rešitve, o zadevi odloči arbitraža v SOZD ISKRA.
IX. SPREJEM IN PRENEHANJE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA
27.	člen
O sprejemu tega sporazuma odločajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela posameznih podpisnic skladno z določili njihovih samoupravnih splošnih aktov.
Na podlagi sprejete odločitve v smislu prejšnjega odstavka predložijo podpisnice tega sporazuma pismen sklep o pristopu k temu sporazumu in določijo tudi delavca, ki je pooblaščen za podpis. Sporazum učinkuje za pristopnika od dne, ko poda pristopno izjavo.
28.	člen
Sporazum velja od dne, ko ga sprejmeta vsaj dve podpisnici na DS SOZD ISKRA. Uporablja se od 1. januarja 1980 dalje.
29.	člen
Sporazum preneha veljati s soglasjem vseh podpisnic, ko ugasnejo pravice in obveznosti iz udeležbe na skupnem dohodku.
30.	člen
obv^r/zS^t”^. °dPOVe 13 SP°raZUm P°d P09°iem' da 'Ioravna "e svoje skupnem^ohodl(u^rw«titorja SP"aZUmU * ^ °dpOVedi ”aČai°	z deleži na
t89a Člena “ POdpiS"iC8 08 odrešijo P~d odpo-
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
31.	člen
Pobudo za spremembe in dopolnitve tega sporazuma lahko da vsaka podpisnica.
32.	člen
Vse morebitne spremembe in dopolnitve tega sporazuma se sprejemajo na enak način in po postopku kot velja za njegov sprejem.
33.	člen
Tolmačenje tega sporazuma daje DS SOZD ISKRA.
r
"N
Na 9. zasedanju, dne 17. 12. 1979, je delavski svet SOZD Iskra sprejel predlog Samoupravnega sporazuma o zagotavljanju kakovosti izdelkov in storitev organizacij Iskre in ga daje v sprejem vsem delovnim organizacijam v SOZD Iskra.
Postopek sprejemanja v DO naj se izvede do 31. 1. 1980
V__________________________________________________
2.	namenom, da bi usklajeno in učinkovito izpolnjevale svojo medsebojno obvezo v pogledu kakovosti proizvodov in storitev izraženo v členu 1 Samoupravnega sporazuma o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela — ISKRA, sklenejo delavci temeljnih organizacij vključenih v delovne organizacije
ISKRA - INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN ELEKTROMEHANIKO, KRANJ
ISKRA - INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO LJUBLJANA
ISKRA - INDUSTRIJA AVTOELEKTRlCNIH IZDELKOV, NOVA GORICA
ISKRA - INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA
ISKRA - INDUSTRIJA ŠIROKOPOTROŠNIH IZDELKOV, ŠKOFJA LOKA
ISKRA - INDUSTRIJA KONDENZATORJEV,SEMIČ
ISKRA - INDUSTRIJA BATERIJ ZMAJ, L JUBLJANA
ISKRA - COMMERCE, LJUBLJANA
ISKRA - INŠTITUT ZA KAKOVOST IN METROLOGIJO, LJUBLJANA ISKRA - INŽENIRING ZA ORGANIZACIJO IN INFORMATIKO, LJUB-LJANA
ISKRA - INDUSTRIJA SISTEMOV ELEKTRONIKE IN ZVEZ, LJUBLJANA' na podlagi določila Sporazuma SOZD ISKRA, člen 100
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O ZAGOTAVLJANJU KAKOVOSTI IZDELKOV IN STORITEV ORGANIZACIJ ISKRE
Ta sporazum se naslanja na določbe Samoupravnega sporazuma o združevanju v sestavljeno organizacijo SOZD ISKRA, ki govorijo o skupnih ciljih organizacij SOZD Iskra, o združevanju nekaterih aktivnosti, o skupnem in usklajenem nastopu vseh članov organizacije, ter obvezuje podpisnice, da se o tem posebej dogovore: (členi: 1, 2, 3c, 4e in 100)
SPLOŠNE DOLOČBE
Členi
Ta sporazum je temeljni splošni akt SOZD Iskra o kakovosti izdelkov in storitev ter ureja za celotno sestavljeno organizacijo enotna načela v pogledu zagotavljanja kakovosti izdelkov in storitev, pri čemer kakovost v celoti obsega tudi zanesljivost.
Člen 2
Namen in cilj tega sporazuma je zagotoviti pogoje za tako delo, ki omogoča doseganje zadovoljivega nivoja kakovosti izdelkov in storitev vseh organizacij SOZD Iskra.
S
Člen 3
Delavci organizacij Iskre se obvezujejo, da bodo po možnosti vsi izdelki na ustrezen način označeni z zaščitnim znakom Iskra, ki tudi na zunaj kaže na poenoteno nastopanje v kakovosti. Oblika in velikost znaka so določeni s standardom.
Izvzeti so samo tisti proizvodi, ki jih delamo v kooperaciji ali posebni pogodbi s tujim partnerjem.
POLITIKA KAKOVOSTI SOZD
Člen 4
Izhajajoč iz temeljnih zahtev po kakovosti Iskrinih proizvodov sprejetih v sporazumu SOZD Iskra se delavci organizacij Iskre odločajo za takšno politiko kakovosti, ki bo privedla do doseganja naslednjih skupnih ciljev:
1)	Iskrina kakovost predstavlja enoten pojem za vse izdelke, ki nosijo zaščitni znak Iskra.
2)	Iskrina kakovost naj doseže nivo kakovosti proizvodov vodilnih svetovnih firm in se s tem uvrsti med proizvajalce vrhunske kakovosti.
3)	Nivo kakovosti izražen v nacionalnih in mednarodnih standardih in priporočilih predstavlja za Iskrine proizvode minimalni nivo, zato naj Iskrina kakovost ta nivo presega in si s tem zagotovi temeljni pogoj za konkurenčnost.
4)	Iskrina kakovost se kaže v lastnostih proizvodov kot — sodobnost tehnike, funkcionalnost, zanesljivost, kakovost izdelave, obratovalna doba, varnost, oblikovnost, pri optimalni ceni proizvoda, ter v poslovnosti kot — poslovno tržni pristop h kupcu, garancija, servisne storitve i. sl.
5)	Vsi podatki, lastnosti Iskrinega proizvoda in njegova tržna cena so rezultat ' študija tržnih potreb, stanja tehnike v svetu ter tehnoloških sposobnosti
proizvodnje in njenih stroškov.
Poslovno tehnične zahteve se določijo pred začetkom procesa ter so obvezne za vse izvajalce, ko jih sprejme pristojen organ in so podlaga za vse delo na proizvodu. Vsebovani so v dokumentaciji in deklarirani v publikacijah o proizvodu.
6)	Sprejete in obvezne podatke 0 lastnostih proizvoda imenujemo poslovno tehnične zahteve proizvoda (PTZ) in se »vgrajujejo11 v proizvod v vseh fazah procesa.
ENOTNA NAČELA ZA DOSEGANJE ISKRINE KAKOVOSTI
Člen 5
Za doseganje postavljenih ciljev se delavci Iskre odločajo za enotna načela, ki jih bodo uveljavili pri »vgrajevanju11 kakovosti v proizvode.
Člen 6
Proces vgrajevanja kakovosti izvajajo vsi udeleženci v procesu proizvoda, vsak v okviru svoje dejavnosti tako, da opravljajo pripadajoči del procesa v skladu s poslovnimi in tehničnimi zahtevami proizvoda.
Člen 7
Proces osvajanja ali izpopolnitve proizvoda obsega naslednje dele z glavnimi fazami:
Analitski del	Izvajalec
' 1. faza — ugotavljanje tržnih,
tehničnih in tehnoloških pogojev	Projektni tim v DO
2. faza — izdelava predloga poslovno
tehničnih zahtev proizvoda	Projektni tim v DO
3.	faza — potrditev poslovno tehničnih zahtev
Poslovodni organ DO po pooblastilu.
Pripravljalni del
4.	faza — raziskave, razvoj, konstruiranje
5.	faza — verifikacija konformnosti s PTZ
6.	faza — tehnološka obdelava, priprava gradiva in proizv. sredstev
7.	faza — poskusna izdelava
s pripravljenimi sredstvi proizvodnje
8.	faza — verifikacijo konformnosti s TZ
9.	faza — redakcija pripravljene proizvodnje dokumentacije
RR biro v DO, TOZD Neodvisno preskuševališče (pri novih proizvodih pri DO ali iz DO
Tehnološki tim DO, TOZD (službe)
Tehnološki tim DO, TOZD (služba)
Neodvisno preskuševališče
DO,TOZD
Izvajalni del
10.	faza — redna proizvodnja in stalno spremljanje kakovosti z dok. podatki
—	občasne verifikacije konformnosti proizvodov iz tekoče proizvodnje (tipski preskusni in občasni tipski preskusi)
Tržni del
11.	faza — prodaja, transport in servisiranje
—	izvozna dejavnost
Člen 8
TOZD proizvodnja končnih izdelkov kontrola kakovosti Izvajanje v DO ah TOZD
pod nadzorom pooblaščenega preskuševališča s tehničnim razvojem
t
DO, TOZD, prodaja IC (servis) DO (nadzorna kontrola 10 (izvoz)
Z neodvisnim preskuševališčem kot izvajalcem dela v 5., 8. in 10. fazi procesa je mišljeno preskuševališče (laboratorij), ki je neodvisno od organizacijske enote, v kateri je bil proizvod razvit oziroma v kateri se bo proizvajal, da se na ta način zagotovi objektivna verifikacija konformnosti po principu ..tretje osebe".
Člen 9
Ugotavljanje tržnih, tehničnih in tehnoloških pogojev ter izdelava predloga poslovnih tehničnih zahtev proizvoda je opravek projektnih timov, kijih sestavljajo odgovorni strokovnjaki za tržišče tega proizvoda, za razvoj konkretne tehnike in za tehnološke pogoje bodočega proizvajalca. Time imenuje poslovodni organ DO iz vrst strokovnjakov, specialistov omenjene tematike ne glede na njih položaj v okviru cele DO, pa tudi iz vrst strokovnjakov druge DO po njenem predhodnem soglasju. Imenovanje in sestava timov je določena v aktih DO, s tem, da je nujno ločiti tim za nove proizvode in tim za izpopolnitev že obstoječih. V timih sodelujejo tudi strokovnjaki iz servisa.
Člen 10
Delovni program ^ima iz predhodnega člena je okvirno začrtan v srednjeročnem pianu DO, dctajlneje pa v letnem planu DO. Poslovodni organ spremlja delo oz. rezultate obdelave programa projektnih timov. Poslovodni organ SOZD pa ugotavlja usklajenost s srednjeročnim planom SOZD in DO. V primerih ko ugotovi neskladnosti v zadevi posreduje pri DO, zahteva preverjanje
♦
rezultatov opravljenega dela (na podlagi določila 3. člena SS o združevanju v SOZD Iskra) in o tem poroča samoupravnemu organu SOZD.
Člen 11
Naloga razvoja v DO ali TOZD je, da pridobi atest v skladu z zakonom oziroma poročilo o izvedenem tipskem preskusu za vse nove in izpopolnjene izdelke (faza 8) s tem, da so službe kakovosti v TOZD dolžne skrbeti za ažurnost in obnovo atestov oziroma poročil o preskusu.
Člen 12
V skladu s predpisi se podpisnice obvezujejo, da bo vsaka OZD poskrbela za ateste oziroma preskuse za svoj proizvodni program, kar pomeni, da morajo proizvajalci sestavnih delov poskrbeti atest oziroma poročilo za sestavne dele, proizvajalci sklopov ali naprav za sklope in naprave in proizvajalci finalnih izdelkov in sistemov za svoje. Sestavni del atesta ali poročila so dokumenti za sklope, naprave ali elemente, ki pa jih mora priskrbeti vsakokratni proizvajalec.
Člen 13
O planu in programu razvoja in izpopolnitev izdelkov sklepa DS DO na predlog kolegijskega poslovodnega organa DO in potrjuje projektne time, ki mora odrediti vsebino in faze mrežnega plana, osvajanja novega proizvoda tako, da je s samim postopkom zagotovljeno sprejemanje poslovno tehničnih zahtev proizvoda v skladu z začrtano politiko.
Te zahteve so izražene z raznimi parametri, tehničnimi lastnostmi, gabariti, konstrukcijskimi zahtevami, podatki o funkciji, ekonomski in komercialni pogoji, proizvodnimi zahtevami itd., ki nedvoumno izražajo vse njegove lastnosti in zahtevano kakovost in so zapisane v INTERNEM STANDARDU.
Člen 14
Proces proizvoda teče na podlagi predpisanih poslovno tehničnih zahtev po vrstnem redu faz iz členov tega sporazuma. V proces proizvoda se po tem vrstnem redu vključujejo dejavnosti (od 1. do 9- faze), ki odločajo o nivoju projektne kakovosti proizvoda, ki je izražena z vsemi podatki iz pripravljene dokumentacije glede na PTZ, ter dejavnosti (10. in 11. faza), ki odločajo o nivoju izdelavne kakovosti proizvoda, ki nastopa s konkretnimi lastnostmi proizvoda glede na dokumentacijo proizvoda. Obe vrsti dejavnosti odločata o nivoju kakovosti proizvoda glede na postavljene PTZ.
Člen 15	<
Verifikacije konformnosti po členu 8 naj načeloma izvaja Iskra-Institut za kakovost in motrologijo (IKM) kot specializirana organizacija skupnega pomena, ki izda po preizkusu še drobno poročilo. Preskusi se lahko izvedejo tudi v drugih preskuševališčih. Proces se ne more nadaljevati, dokler niso opravljeni preskusi v 5. (za nove proizvode), 8. oziroma 10. fazi in izdana verifikacija konformnosti.
Člen 16
Preskusni kriteriji so podani z zahtevami po JUS in internih standardih, mednarodnih predpisih in priporočilih (faza 8) oz. s kontrolno tehnološko dokumentacijo TOZD, ki to predpisuje na podlagi omenjenih zahtev v obsegu, kije nujen za dotično fazo procesa in obseg dela (novi proizvodi, spremembe na utečenih proizvodih ...).	j ^
OZD so dolžne skrbeti s planom, da proces nemoteno teče po navedenem vrstnem redu in v zanj predvidenem času. V ta namen proces proizvoda časovno operativno planirajo, pri čemer upoštevajo čase proizvodnih in preskusnih operacij ter dogovorjeni in planirani termin preskusa v nevtralno preskusnem laboratoriju.
Člen 18
Služba za kakovost v TOZD ugotavlja na podlagi dokumentacije ustreznost rezultatov doseženih med izvajanjem proizvodnega procesa. V primerih ugotovljene ustreznosti se proces nadaljuje, v primeru neustreznosti pa je organizacija dolžna podvzeti ukrepe, da se doseže izpolnitev plana oz. odrediti ustavitev procesa, če skladnosti ni v stanju doseči. Postopek v navedenih primerih urejajo statut TOZD.
Člen 19
DO ali TOZD so za prodajno operativo dolžne pripraviti prodajno in servisno tehnično dokumentacijo o proizvodu in jo kot deklarirane poslovno tehnične podatke dati na uporabo prodajni službi. Prodajne službe so dolžne deklarirane podatke upoštevati pri prodaji proizvodov kot sestavni del ponudbe, pogodbe ali naročila. Proizvajalec pa je dolžan skrbeti, da vsi proizvodi izkazujejo deklarirane podatke.
Eventualno odstopanje od zahtev se sme izvesti samo po sporazumu s kupcem in to le do te mere, da nista prizadeti varnost in zanesljivost obratovanja. Odstopanja po potrebi verificirajo projektni timi.
Člen 20
Da se zajamči skladnost lastnosti izdelanih proizvodov z zahtevami, služba kakovosti v DO mora imeti ustrezen nadzor pri odpremi in v procesu ter potreben nadzor nad izdelki, ki gredo na trg. Ta obstoji v občasnem preverjanju rezultatov končne kontrole v proizvodnji glede na pogodbene ali drugačne definirane zahteve kupca. Izvaja se na napravah proizvajalca, v laboratorijih DO, TOZD ah v pooblaščenem laboratoriju, o čemer odloča služba kakovosti v DO, kakor tudi v načinu in o intenzivnosti preverjanja. Služba kakovosti v DO je soodgovorna za event. prepuste in način nadzora, stroške, ki zaradi tega lahko nastanejo pri poznejših reklamacijah, pa v vsakem primeru nosi proizvajalec sam. Bolj natančno opredelitev nadzora je vsebovana v aktih DO in TOZD.
Člen 21
V	primerih izvoznih poslov, ko kupec zahteva testni preiskus nekega tujega preskuševališča, morajo razvojni oddelki za nove proizvode, služba kakovosti TOZD pa za obstoječe proizvode poskrbeti predhodno za izvedbo preizkusa po zahtevah kupca v domačem pooblaščenem laboratoriju. Vzorec za testni preiskus v tujini sme biti poslan šele, ko preiskusi doma izkažejo, da proizvod odgovarja zahtevam. Obseg preiskusa se za posamezne primere določa dogovorno med naročnikom in pooblaščenim laboratorijem, mora pa biti tak, da zagotovi verodostojnost zahtevanih podatkov.
Člen 22
Prodajne organizacije ne smejo ponuditi proizvoda, katerega deklarirani tehnični podatki niso potrjeni z rezultati tipskih preiskusov izvršenih na proizvodih iz redne proizvodnje. Za občasno tipsko preiskušanje proizvodov iz redne proizvodnje skrbijo same DO ali TOZD v -skladu s standardom tako, da po predvidenem rokovniku naročajo preiskuse pri nevtralni preiskusni organizaciji.	Clen23 V
V	primeru, da kupec s svojo dokumentacijo določa poslovne tehnične zahteve proizvoda so prodajne organizacije dolžne organizirati preverjanje in pregled postavljenih zahtev. Usklajevanje zahtev gre z vednostjo prodajne organizacije, vendar neposredno med ustreznim timom v Iskri in kupcem. Vsi dogovori morajo biti zapisani in podpisani s polno veljavnostjo. Pri reševanju problemov v smislu izdelave kakovosti vedno sodeluje služba kakovosti DO ali TOZD s prevzemnimi organi kupca. Ona tudi pripravi izdelke za eventualni prevzem s strani kupca.
ORGANIZACIJA SLUŽBE KAKOVOSTI V SOZD ISKRA
Člen 24
Služba za zagotavljanje kakovosti proizvodov v SOZD Iskra deluje na treh organizacijskih nivojih. Podpisnice so se zato sporazumele za naslednjo načelno delitev dejavnosti služb kakovosti:
TOZD — opravljajo vse operativne posle kontrole in koordinacijo ostalih služb v okviru TOZD po vprašanjih kakovosti izdelkov,
DO — opravljajo koordinativne posle med službami skupnega pomena in TOZD iz konkretne panoge,
—	koordinirajo med TOZD in TOZD ter SOZD v panogi,
—	posredujejo predloge in ukrepe v TOZD za dosego predvidene ravni kakovosti izdelkov v panogi.
—	opravljajo-nadzorne posle v TOZD v panogi SOZD — opravlja koordinativne posle med panogami
—	študira problematiko kakovosti v SOZD v luči tržnega reagiranja,
—	načrtuje enotne ravni kakovosti izdelkov v SOZD v sodelovanju s službami
kakovosti v DO.	člen25
V predhodnem členu navedene službe so samostojne področne oz. sektorske organizacije, katerih vodje so praviloma člani kolegijskega poslovodnega organa oziroma razširjenega kolegija konkretne delovne organizacije v • ' TOZD pa neposredno dogovorni za svoje delo individualnemu poslovodnemu organu TOZD. V nobenem slučaju te službe ne morejo biti organizacijsko priključene katerikoli službi v organizaciji, ki operativno prispeva k rezultatu kakovosti.
Člen 26
Vse službe kakovosti delujejo v svojem delokrogu na izpolnjevanje planskih in programskih zadolžitev na podlagi tega sporazuma, temeljnega in ostalih pravilnikov oz. poslovnikov organizacij in drugih aktov, ki obravnavajo zagotavljanje kakovosti v okviru SOZD Iskra.
Člen 27
Za enotnost in usklajenost akcij s politiko kakovosti na nivoju SOZD skrbi področni kolegij področja kakovosti SOZD. Tvorijo ga vsi vodje službe kakovosti v DO, predseduje mu član poslovodnega kolegijskega organa SOZD, ki je zadolžen za kakovost. Po potrebi področni kolegij pokliče na sodelovanje še druge predstavnike služb v podjetju, ki operativno prispevajo k rezultatu kakovosti.
Sektorski oz. področni kolegij za kakovost DO sestavljajo vodje služb kakovosti v TOZD, predseduje pa mu vodja službe kakovosti v DO. Po potrebi področni kolegij pokliče na sodelovanje še druge predstavnike služb v TOZD.
Člen 28
Dejavnosti kolegijev za kakovost v SOZD in DO v podrobnosti ureja temeljni pravilnik o kakovosti proizvodov in storitev.
Člen 29
Da bi pospešile izvajanje ukrepov za izboljšanje kakovosti, se podpisnice odločajo za formiranje SVETOV KAKOVOSTI v TOZD in nalagajo individualnim poslovodnim organom TOZD, da te svete formirajo.
Svet kakovosti vodi individualni poslovni organ TOZD ter ga sestavljajo:
—	vodja področja kakovosti DO
—	tadja razvoja v DO (po potrebi)
—	vodja službe kakovosti TOZD
—	vodja služb in proizvodnih oddelkih v TOZD kot stalni ali občasni člani Naloga sveta je pripravljanje in nadzorovanje ukrepov za izboljšanje.
INŠTITUT ZA KAKOVOST IN METROLOGIJO
Člen 30
Inštitut je raziskovalna delovna organizacija skupnega pomena, ki so jo podpisnice ustanovile, da z njih in po njihovem naročilu izvaja na področju kakovosti posebne naloge, od katerih nekatere opravlja po pooblastilu pristojnih Zveznih zavodov in drugih javnih institucij.
Člen 31
Skupno za vse Iskrine organizacije stalno izvaja dejavnosti, ki so zapopadene v sporazumu SOZD
—	zasleduje in razvija sistem tipskega preiskušanja
—	sistematično izbira tehnične podatke Iskrinih ter analognih proizvodov drugih proizvajalcev
—	vodi banko podatkov o Iskrinih in drugih proizvodih
—	študira zbrane tehnične podatke proizvodov
—	sodeluje pri pripravljanju standardov s področja kakovosti in zanesljivosti izdelkov
—	sodeluje pri tehničnih odborih IEC, CEE, ISO, JEK itd.
—	sodeluje s sorodnimi preiskuševališči, doma in v tujini
—	vzdržuje merilne etalone in skrbi za njih verifikacijo v pooblaščenih preiskuševališčih.
Podrobnosti za izvajanje posameznih dejavnosti se določijo s srednjeročnim in letnim planom. Plan sprejema in nadzoruje njegovo izvajanje odbor za kakovost pri DS SOZD Iskra.
Člen 32
Po naročilu DO in TOZD izvaja naslednja opravila:
—	preiskušanje izdelkov iz redne in poskusne proizvodnje ter prototipov,
—	preiskušanje elementov, sestavnih delov in podsestavov Iskrine in tuje
proizvodnje; verifikacija dobaviteljev,
—	ugotavljanje zanesljivosti izdelkov,
—	atestiranje izdelkov po pooblastilu Zveznega zavoda za standardizacijo,
—	metrološki nadzor, vzdrževanje in verificiranje instrumentov in merilne opreme.
Člen 33
Za navedene naloge sklepa IKM s TOZD letne pogodbe ali evidentira potrebe na podlagi programov organizacij in v skladu s srednjeročnim načrtom razvoja SOZD ISKRA in po načelih samoupravnega sporazuma o financiranju in medsebojnih razmerjih IKM.
Člen 34
Storitve iz svoje dejavnosti lahko IKM opravlja in prodaja naročnikom izven SOZD ISKRA samo v primerih, ko obseg teh dejavnosti ne gre v škodo izvajanj in uresničevanj osnovnih obveznosti IKM do podpisnic in, da to ni v nasprotju s poslovno politiko SOZD.
ZAVOD ZA ORGANIZACIJO IN INFORMATIKO (ZOREN)
Člen 35
Zavod za organizacijo in informatiko (ZORIN) je organizacija skupnega pomena, ki ustvarja in zagotavlja družbeno-ekonomske in organizacijsko -teh nič ne pogoje dela za potrebe uporabnikov OZD in SOZD ISjCRA po celovitejših sistemskih rešitvah na področju organizacije dela in upravljenja ter informacijskih sistemov. TOZD Bil opravlja po naročilu organizacij SOZD ISKRA tudi naslednja opravila:
-	študij stanja organiziranosti služb kakovosti in drugih služb v pogledu zagotavljanja kakovosti,
-	študij in analize akcij za dvig kakovosti,
-	predlaganje in uvajanje organizacijskih akcij zagotavljanje kakovosti v organizacijah'
-	izobraževanje novih sodelavcev in usmerjanje obstoječega kadra v DO v smislu izboljšanja kakovostne ravni,
-	kompleksno zagotavljanje kakovosti v DO z uvajanjem integralnega sistema kontrole kakovosti.
Člen 36
ZORIN in DO, oziroma TOZD sklepajo pogodbe za izvajanje navedenih dejavnosti.
SERVISIRANJE ISKRINIH IZDELKOV
Člen 37
Podpisnice ugotavljajo, da vsi elementi in načela za zagotavljanje kakovosti po tem sporazumu veljajo smiselno tudi za opravljanje servisnih storitev.
Člen 38
V skladu s potrebami po servisiranju izdelkov članice praviloma združujejo servisno dejavnost v Iskra Commerce TOZD skupnega pomena „ISKRA SERVIS11. Medsebojne konkretne obveze in podrobnosti urejuje v skladu s tem sporazumom poseben samoupravni sporazum med Iskra Commerce in DO, ali pa aneks samoupravnega sporazuma, med IC in DO.
Člen 39
Iskra servis je dolžan v skladu s pravilnikom o kakovosti zagotoviti kakovost popravil, ter za to delo tudi odgovarja.
Člen 40
Posamezne DO in njihove TOZD so dolžne pravočasno zagotoviti servisom potrebno tehnično dokumentacijo, rezervne dele, opremljenost servisov, usposobljenost kadra, s tem da je vodja predaje odgovorna oseba za izpolnitev teh zahtev.
INFORMACIJSKI SISTEM O KAKOVOSTI PROIZVODOV
Člen 41
Informacijski sistem o kakovosti izdelkov je v okviru celotnega informacijskega sistema v načelu enoten sistem za vse organizacije SOZD. Kriteriji za zajemanje in vsebina zajetih podatkov so izbrani tako, da posamezne organizacije na tej podlagi izdelajo za konkretno proizvodnjo specifičen izbor in ga do podrobnosti obdelajo v poslovniku za kakovost kot internem organizacijskem aktu svoje organizacije. Podrobnosti o sistemu, zajemanju, obdelavi in analizi podatkov obravnava temeljni pravilnik.
Člen 42
Zajeti podatki so pripravljeni za avtomatsko obdelavo podatkov in se obdelujejo različno za tri organizacijske nivoje v TOZD. TOZD se obvezujejo zajemati in beležiti s sistemom in internim aktom določene podatke točno in objektivno.
Člen 43
Podatki o kakovosti so splošni podatki o organizacijah in se njih sporočanje navzven v celoti ravna po pravilniku o zagotavljanju poslovne tajnosti.
12
Člen 44
Operativni pripomoček za zasledovanje kakovosti v procesu proizvoda je informacijski sistem o kakovosti. Namenjen je samoupravnim organom in delavski kontroli za nadzor svetu kakovosti in operativi v procesu za odločanje o ukrepih za izboljšanje procesa, službam za kakovost v DO in SOZD za prikaz situacije in gibanje kakovosti.
PLANI KAKOVOSTI, PROGRAMI AKCIJ
Člen 45
Organizacije sestavljajo in sprejemajo srednjeročne in letne plane kakovosti ter letne programe akcij za dvig kakovosti plana kakovosti ter letne programe akcij za dvig kakovosti proizvodov. Svet kakovosti nadzoruje in usmerja izvajanje.	eien46
Plani kakovosti vsebujejo določila in cilje razvoja napredka kakovosti po panogah in proizvodih, ter se usklajujejo v splošno metodologijo planiranja v SOZD.
Programi akcij zajemajo konkretne akcije, izvajalce, sredstva in termine izvršitve. Namenjeni so sistematičnemu izpolnjevanju planov kakovosti in so sestavni del planov TOZD.
KADRI IN IZOBRAŽEVANJE
Člen 47
DO v okviru SOZD Iskra se sporazumevajo, da bodo tudi kadrovsko politiko področja kakovosti izvajali v skladu z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v SRS z upoštevanjem naslednjih osnov:
—	nivo znanja in strokovna izobrazba kadrov v kontroli kakovosti naj bo usklajen z nivojem kadrov v tistih službah OZD, med katerimi usklajujejo vprašanja kakovosti proizvodov,
—	kontrolo kakovosti naj vršijo samo sposobni in na ustrezen način preverjeni kadri.
Člen 48
Vsi kadri na vseh organizacijskih nivojih področja kakovosti se morajo stalno izobraževati v skladu s potrebami delovnega mesta, ki ga zasedajo in programom dopolnilnega informativnega izobraževanja.
Člen 49
Službe za kakovost na naslednjem organizacijskem nivoju (TOZD, DO, SOZD), so dolžne dajati mnenje o strokovni usposobljenosti kandidatov za mesto vodje službe kakovosti.
Člen 50
Kadri v drugih službah in oddelkih, ki s svojim delom kakorkoli vplivajo na kakovost proizvodov in storitev ter jim je načeloma določena v tem sporazumu odgovornost za zagotavljanje kakovosti izdelkov, se morajo z ozirom na potrebe delovnega mesta, ki ga zasedajo in programom dopolnilnega informativnega izobraževanja permanentno izobraževati.
Člen 51
DO so dolžne planirati sredstva za dopolnilno izobraževanje na področju kakovosti v skladu s splošnimi načeli o dopolnilnem izobraževanju v TOZD in DO.
MOTIVACIJA ZA DOSEDANJE ISKRINE KAKOVOSTI
Člen 52
Izhajajoč iz ciljev, opredeljenih s tem sporazumom se element kakovosti
izraža kot stimulativni faktor pri delitvi skupnega prihodka, dohodka in OD skladno z ustreznuni samoupravnimi sporazumi, ki odrejajo dohodkovne odnose med proizvodnimi in prometnimi organizacijami inustreznimisplošnimi akti o delitvi OD posameznih OZD.
Člen 53
Delavci Iskre ugotavljajo delovanje naslednjih elementov motivacije za zagotavljanje kakovosti:
—	osebni dohodek delavca v OZD kot rezultat kakovosti dela, proizvodov in storitev,
—	materialna stimulacija za čim višje dosežke v kakovosti,
—	nematerialna priznanja,
—	osebna odgovornost za rezultate dela vseh sodelujočih v procesu.
Člen 54
Obenem se delavci SOZD Iskra odločajo za enotno načelo: plačano je samo delo, ki je opravljeno v skladu s predpisanimi zahtevami o kakovosti.
Člen 55
Poleg materialne motivacije iz predhodnega člena se OZD in posameznim delavcem priznava tudi nematerialna motivacija: priznanja, diplome, plakete, prehodne zastavice itd. kot močno sredstvo za vzbujanje kolektivnega duha za dvig kakovosti, kar vse urejajo ustrezni splošni akti v OZD.
ODGOVORNOST ZA KAKOVOST PROIZVODA
Člen 56
Odgovornost za kakovost izvršnega dela v procesu proizvoda nosijo v smislu interne organizacijske delitve dela neposredni izvajalci vključeni v proces, v obsegu konkretnega doprinosa dela na njem, oz. v smislu pomembnosti odločitev o tem delu. Njih vlogo, dolžnosti in odgovornosti v procesu določa bolj podrobno temeljni pravilnik o kakovosti.
Člen 57
Individualni poslovodni organ TOZD je odgovoren, da pridejo v prodajo samo izdelki, ki ustrezajo standardom ali ki ustrezajo posebnim zahtevam določenim v ponudbah, prospektih, pogodbah itd. s tem da preko svojih tehničnih in drugih služb zagotovi zahtevam primeren pristop k vprašanjem kakovosti; tudi z ' strežno organizacijo TOZD ter pravilno delitvijo dolžnosti, odgovornosti in kom oetence njegove operative. Individualni poslovodni organ iz prvega odstavka tega člena odgovarja navzven v primeru reklamacije, prijav inšpekcije itd., navznoter pa je v primeru pojava slabe kakovosti dolžan ugotoviti vzroke in p od vzeti odgovarjajoče ukrepe za ureditev stanja.
Člen 58
Odgovornost za strokovnost predloga plana kakovosti nosijo poslovodni organi konkretnih organizacij SOZD Iskra.
KAKOVOST KOT MERILO PRI IZBIRI DOBAVITELJA, KOOPERANTA IN LICENČNEGA PARTNERJA, TER PRI ZDRUŽEVANJU Z NOVIMI vLANI SOZD
Člen 59
Delavci organizacij SOZD poudarjajo dejstvo, da je za kakovost Iskrbeg.'. * izdelka bistvenega pomena kat ovost uporabljenega naleriak, komponent,
polizdelkov in izdelkov, ki se vgrajujejo v Iskrin Lidjlsc Ker predstavlja njih eventualna slaba kakovost velik strošek in delovno obremeritev, se organizacije posli žujejo sistema ,,izbranih dobaviteljev11.
Člen 60
Sistem izbranih dobaviteljev uveljavlja in zagotavlja izbor dobavitelja materiala, sestavnih delov in izdelkov na podlagi kriterijev njih kakovosti in stalnosti v kakovosti, ter solidnosti dobav in poslovanja dobavitelja.
Člen 61
Točnejši opis delovanja sistema in postopkov testiranja dobavitelja določa Temeljni pravilnik o kakovosti. Organizacije se obvezujejo, da bodo v svojih internih aktih uredile postopke za izbor dobavitelja v skladu z določili pravilnika.
Člen 62
Enaka pravila in postopki veljajo in se uveljavljajo za preverjanje kakovosti izdelka in solidnosti ponudnika:
—	komplementarnega asortimenta — to je izdelkov, ki so namenjeni za kombinacijo z Iskrinimi izdelki v kompleksnihprojektih, ki jih izvaja Iskra,
—	dopolnilnega tržnega asortimenta — t.j. izdelkov, ki jih prodaja Iskrina trgovska mreža z namenom, da nastopa s čim kompletnejšim asortimentom v panogi.
Člen 63
Posebnega pomena za kakovost in gospodarnost bodoče proizvodnje pa je kakovost in druge lastnosti izdelka ter njegovega ponudnika, to je izdelka:
—	ki ga namerava izdelovati neka Iskrina organizacija v kooperaciji z drugim partnerjem,
—	za katerega namerava kupiti za proizvodnjo potrebno dokumentacijo in licenco.
V vseh navedenih slučajih mora biti konkreten proizvod preskušen na podlagi Iskrinih poslovnih in tehničnih zahtev v skladu z načeli in določbami o preskušanju Iskrinih izdelkov.
Člen 64
Da bi ohranili doseženi nivo kvalitete Iskrinih izdelkov in storitev tudi z združitvijo novih organizacij v SOZD Iskra, se pred združevanjem z organizacijo — kandidatom (v nadaljnjem besedilu: organizacija) v SOZD Iskra ugotovi nivo kvalitete izdelkov te organizacije, njene sposobnosti zagotoviti to kakovost in po potrebi možnost njene prilagoditve nivoju Iskrine kakovosti.
Člen 65
Pogoje, kriterije in opis testiranja licenčnih oz. kooperacijskih izdelkov in njihovih ponudnikov določa Temeljni pravilnik, prav tako vsebino anahtičnih podatkov o novi organizaciji — kandidatu ter kriterije presoje. Postopek za ugotavljanje primernosti stanja kakovosti pri organizaciji — kandidatu sproži odbor za kakovost.
NADZOR IN UKREPI PROTI KRŠITELJEM SPORAZUMA
• Člen 66
Delavci Iskre soglašajo, da je za uspešen tržni nastop vsake od organizacij in SOZD kot celote potrebno izpolnjevati s tem sporazumom sprejete medsebojne obveznosti.
Člen 67
Za nadzor nad izvrševanjem vseh medsebojnih obveznosti tega samoupravnega sporazuma je zadolžen odbor za kakovost pri DS SOZD Iskra.
Člen 68
Za zagotovitev skupnih ciljev pri zagotavljanju kakovosti podpisnice odločajo, da se proti kršiteljem tega sporazuma izvajajo represivni ukrepi v primerih:
—	prepogostih reklamacij na domačem trgu in pri izvozu
—	v vseh slučajih nesolidnega poslovanja, ki kvari ugled celote.
Člen 69
Za take primere je zadolžen za začetek ugotavljanja odbora za kakovost in zato zadolžuje strokovne službe SOZD in DO, da raziščejo razloge, ki so privedli do takih rezultatov in o tem poročajo odboru, obenem pa opozorijo TOZD, na potrebo po interni rešitvi konkretnega vprašanja. V kolikor se izkaže, da so razlog nepravilnostim slučajnosti, ki niso v skladu z določbami sporazuma in, da vprašanja TOZD same ne bodo rešile, DS SOZD na predlog odbora za kakovost zahteva od TOZD izvedbo enega ali več naslednjih ukrepov:
—	o začasni ustavitvi prodaje,
—	o potrebi spremembe izdelka pred nadaljevanjem prodaje,
—	o popravilu izdelkov v trgovini in zalogah,
—	o naknadnem popravilu izdelkov pri kupcu,
—	o-iztoži tvah izdelka iz programa proizvodnje, tekoča proizvodnja se izteče,
—	takojšnji ustavitvi proizvodnje, izdelani proizvodi se še prodajo,
—	o izločitvi izdelka iz prodaje, izdelani proizvodi se zavržejo.
Člen 70
V primerih ugotovljenih kršitev sporazuma iz predhodnega člena je pristojni samoupravni organ dolžan raziskati vzroke in ugotoviti povzročitelje ter proti njim ukrepati v smislu internih dotočil. V nasprotnem se predmet obravnava po Samoupravnem sporazumu o organizaciji, delu in poslovanju notrahje arbitraže v SOZD Iskra.
Člen 71
Iniciativo za arbitražni postopek daje lahko na področju kakovosti vsaka OZD, ki smatra, da je bila zaradi prekomerne slabe kakovosti oškodovana oziroma tista, ki ima pravni interes za sprožitev postopka.
KONČNE DOLOČBE
Člen 72
Vse organizacije se obvezujejo izdelati svoje pravilnike — poslovnike o kakovosti v smislu tega sporazuma, oziroma obstoječe prilagoditi tem načelom. Temeljne organizacije se lahlo odločijo tudi za enotne pn vVnike ali poslovniki.
Člen 73
Ta sporazum začne veljati, ko ga sprojnejo \se d v'o me c rg nizacije in je obvezen za vse podpisnice ter njim vključene temeljne org.mi vi o ji.
TOZD FERITI LJUBLJANA
TOZD UPORI
Proizvodnja in gospodarska gibanja letos in drugo leto
Šentjernejska Iskra je bila vso zgodovino tovarne znana po svoji delavnosti in uspešnem gospodarjenju. Navajeni smo bili pisati le o uspehih in dobrih rezultatih. Trenutno pa jim ne gre najbolje. Zlasti ima težave novoustanovljena TOZD Upori, ki izvaža nad dve tretjini svojih izdelkov na zahtevna tržišča, kjer so cene najnižje. Konkurenca je ostra. Proizvaja pa svoje izdelke z dragim domačim repromaterialom in temu ustrezni so tudi rezultati gospodarjenja.
Za letos so v tej TOZD, ki je bila v Začetku leta le še poslovna enota TOZD Uporovni elementi, načrtovali
konstrukcijo nove proizvodne opreme.
Ob vsem tem naj naštejemo še ,,grešne kozle", ki so povzročili največ preglavic v proizvodnji. To so cene repromateriala, ki se je od 1. 1977 do letos skokovito podražil. Tako se je bakrena žica podražila za 220 %, spajka za 330 %, laki in razredčila za 160%, heptan za 829% in kemikalije od 190 - 300 %.
Za keramična telesca imajo sicer vzpostavljene dohodkovne odnose s proizvajalcem tega polizdelka - s TOZD Keramiko. Vendar preračunano v odstotkih, se je tudi keramika podražila za okrog 170 %. Ob vseh teh visokih podražitvah pa nad dve tretjini izdelkov izvažajo na konvertibilni trg,
P proizvodnji uporov.
676 milijonov uporov. Po strokovni oceni jih bodo do konca leta naredili dobrih 280 milijonov, kar je 71 % letnega načrta. Celotni prihodek bodo dosegli s 107%, kar je v pogojih v kakršnih gospodarijo, kar lep uspeh.
Doma so prodali dobro tretjino proizvodnje in izvozili dve tretjini. Ob tem velja povedati, da so doma prodajali upore po 57 din za sto kosov izvažali pa po 19,40 din 100 kosov, s premijo in stimulacijo vred. Razlika je velika in tudi nestrokovnjaku pove, da so ob takih izvoznih cenah in tako visokem izvozu težave neizogibne. Premija za stimulacijo izvoza je vsekakor premajhna in premalo stimulira izvozna prizadevanja. Zato ni čudno, da se pojavljajo celo predlogi, da bi izvoz zmanjšali in tako povečali ostanek dohodka.
Netto poprečni mesečni osebni dohodki so bili letos 5386 din,kar je vsekakor zelo malo. Ob tem je jasno, da ni računati na kak znatnejši vpliv strokovnjakov, zlasti, ker jih morajo dobiti tudi od drugod. Strokovnjakov manjka celo v večjih centrih, v kakem Šentjerneju pa je seveda* stiska in povpraševanje zanje še mnogo večje.
Vodja TOZD Vlado Androja nam je tudi naštel glavne vzroke težav, ki jih imajo v proizvodnji, kot tudi v poslovanju. To so: neprilagojena tehnologija na nova keramična telesca, prekomeren izmet, iztrošena oprema in nefunkcionalni delovni prostor, predvsem pa jih pesti pomanjkanje visokostrokovnega kadra. Manjka pa visokostrokovnih ljudi, ki bi energično posegli v bistvene funkcije razvoja in še bolj tehnologije, oz.
kjer so cene izredno nizke in zato, kot smo že zapisali, bi morali najti rešitev za večjo stimulacijo izvoza v višjih premijah. TOZD Upori ne more nositi! vsega tega bremena sama. Seveda se v' Uporih zavedajo, kako potrebne so devize zlasti za uvoz najzahtevnejše strojne opreme, vendar vsega ne morejo rešiti le z razumevanjem in dobro besedo. Treba bo tudi kaj storiti.
Za prihodnje leto načrtujejo precejšen porast proizvodnje. Tako bodo predvidoma naredili 620 milijonov uporov, se pravi 29 % več kot letos. Tako bo celotnega prihodka za 23 % več. Doma bodo po načrtih prodali 193 milijonov uporov, izvozili pa jih bodo 475 milijonov, za blizu 3 milijone dolarjev.	_
Zal ob vsem tem večanju proizvodnje, dvigu storilnosti in drugim domačim ukrepom ne predvidevajo ostanka dohodka, „saj bo vsega „pojedel“ izvoz in visoke cene repromateriala", je ob koncu povedal vodja Vlado Androja.
Sicer pa jih v TOZD Upori čaka še mnogo dela. Tako so 19. decembra sprejeli na referendumu svoje samoupravne splošne akte, pred nekaj meseci so izvolili prve samoupravne organe. S 1. januarjem 1980 začenjajo živeti kot samostojna TOZD. Ta 300 članski kolektvi se bo moral navaditi na samostojno življenje in odločanje. Sicer jim to ni novo, saj smo imeli že nekaj let svoj lasten obračun kot delovna enota. Vendar imajo zdaj vse možnosti lastnega odločanja, lastne poti gospodarjenja in iskanje najboljših možnosti.
KF
Mladi v industriji elementov delajo
„Kot zakleto. Predsednikov osnovnih organizacij mladine ni niti na seje koordinacijskega odbora. Včasih me vse skupaj že pošteno razjezi. V okviru delovne organizacije premalo delamo in smo premalo povezani", nam je v začetku pogovora o delu mladih v IEZE kar z jezo povedala energična predsednica Koordinacijskega odbora ZSMS Majda Skrinjar-jeva. „Sicer pa je delo po osnovnih organizacijah še kar razgibano, tako vsaj kaže anketa, ki smo jo letos naredili po TOZD."
Sicer niti ni čudno, da je skupnih akcij malo ali nič, saj so mladi po TOZD raztreseni malone po vsej Sloveniji. Od Ljubljane do Šentjerneja pa vse do Trbovelj. Tako je vsako skupno delo drdgo in organizacija komplicirana.
Sicer so rekli mladi v osnovnih organizacijah v anketi, da denarnih
težav ravno ni, tudi akcijske programe imajo povsod, v vseh desetih osnovnih organizacijah. Morda se čuti le, da je premalo pomoči drugih družbenopolitičnih organizacij in strokovnih ljudi, ki bi pomagali mladim najti pestrejše oblike dela in večjo razgibanost.
Sicer pa mladi mnogo delajo na različnih področjih, če že ne direktno
Izvoz in profesionalizacija
sta bila uspešna
TOZD Feriti si že več let načrtno prizadeva bistvene elemente ekonomičnega gospodarjenja: za visoko produktivnost, za profesionalizacijo svojih izdelkov, za znižanje stroškov, za izvoz in vse to ob zelo racionalnem intenzivnem zaposlovanju. V letošnjem letu so bili v vseh teh točkah uspešni in tako so si ustvarili soliden štart v poslovno leto 1980, v katerem bodo nadaljevali s temi prizadevanji, nam je povedal IPO Dušan Dolničar.
Predvsem so bili uspešni v izvozu, saj so izvozili 2,5-krat več kot lani in presegli načrte za 10 %. Prvič v zgodovini tovarne jim je uspelo uravnovesiti zunanjetrgovinsko bilanco, se pravi, da so uvoz pokrili z izvozom.
Fizični obseg proizvodnje so nasproti planu dosegli 101 % in vse to jim je uspelo s 3 % manj zaposlenimi, kot so načrtovali. Vsekakor visoka delovna storilnost, ki so jo dosegli z načrtnim delom na tehnoloških izboljšavah v delovnem procesu in organizaciji dela. Uvozno izvozna bilanca je dobra tudi zato, ker so nekatere uvožene repromateriale zamenjali z domačimi. Tako so uvozne načrte dosegli le z 80%, kar je v našem gospodarjenju lahko za zgled.
Druga važna naloga, ki si jo je zastavil delovni kolektiv Feritov je profesionalizacija izdelkov. To pomeni, da izdelujejo izdelke svojega proizvodnega programa v najvišjih kakovostnih razredih in so uporabni za vgradnjo v aparature in naprave za profesionalno rabo. Ti izdelki imajo najvišjo kakovost in zanesljivost. Uspelo jim je, da so z izdelki profesionalne tehnike letos dosegli kar 38 % celotnega prihodka. . Letos so pohiteli tudi z osvajanjem, oz. razvojem nekaterih novih izdelkov in tudi tu je treba iskati vire uspešnega poslovnega leta 1979.
Pri vsem tem so se zelo dosledno držali plana osebnih dohodkov. Nagrajevanje je bilo odraz opravljenega dela. Se sredi leta so bili osebni dohodki relativno nizki glede na uspehe v proizvodnji in poslovanju. Vrednost točke so popravili sorazmerno z uspešnim delom in po načrtu poslovanja dosegli 101 % predvidene mase OD. Tako je zdaj poprečni osebni dohodek 6200 din mesečno.
Ostanek dohodka je ob visokih dajatvah in podražitvah vseeno so-
Majda Škrinjar, predsednica KO ZSMS v IEZE.
kot mladinci, pa na področju družbenopolitičnega dela v sindikatu, ZK, so aktivni v samoupravnih organih in v terenskih organizacijah mladih.
Skupnih organiziranih izobraževalnih akcij v IEZE letos ni bilo. Po TOZD pa so imeli v več krajih akcije za dokončanje osnovne šole, mnogi so se šolali ob delu na poklicnih, srednjih in višjih šolah. Bilo je več seminarjev s področja družbenopolitičnega izobraževanja in delegatskega sistema. Več mladincev je bilo sprejetih v ZK, ponekod so poživili osnovno organizacijsko delo, kot na primer v TOZD Feriti in več jih je šlo na delovne akcije, krajevne, republiške in zvezne. Mladinci v Šentjerneju pa so aktivno sodelovali pri reorganizaciji, oz. ustanavljanju trehViovih TOZD. Torej
(Nadaljevanje na 8. strani)
V proizvodnji mikroelektronike.
Mikrovezja si utirajo pot . v Iskrino in slovensko elektroniko
Letos, 1. julija je v Mikroelektroniki, Iskrini delovni organizaciji v ustanavljanju stekla poskusna proizvodnja. Glede na dobro izpeljano tehnologijo ni bilo težav s pridobitvijo dovoljenja za poskusno obratovanje. Tako se je začel proizvodni proces, ki smo ga vsi težko čakali, saj mikroelektronika obeta naši elektronski industriji hitrejši razvoj indohitevanje najsodobnejših proizvajalcev elektronike v svetu.
Doslej so se v Mikroelektroniki večinoma ukvarjali s pripravami. Pridobili so vse potrebno znanje, teoretično in praktično, saj se je vrsta strokovnjakov seznanjala z delom tudi v ZDA pri licenčnem partnerju AMf.
Pripravili so si stroje in speljali tehnološki postopek proizvodnje tako, da je bilo ob štartu vse nared. Zdaj proizvajajo že precejšnje količine mikrovezij, predvsem za potrebe Iskre, pa tudi za druge organizacije združenega dela v Sloveniji. Tako za TOZD Elektromehanike Otočah, za TEA, za Avtomatiko in še nekatera. Za vse imajo dober in predvsem preizkušen program vezij, kar je v tej veji predvsem važno.
Kljub temu, da je stekla šele poskusna proizvodnja, je načrtovalska skupina v celoti zasedena in ima celo polne roke dela. Načrtujejo mikrovezja za potrebe Iskrinih TOZD, za ETA, za Gorenje, za Mehano tehniko in za Metalfleks.
Predvidena proizvodnja na osnovi tehnoloških načrtovanj bo rastla
postopno. Predvidoma bo Mikroelektronika že 1. 1982 proizvajala prek 1,5 milijona kosov mikrovezij. So pa že v intenzivnih pripravah na drugo fazo vlaganj in priprav na proizvodnjo. Pripravljajo namreč že tehnologijo za procesiranje silicijevih rezin.
Dušana Pirca smo vprašali, kako so v Mikroelektroniki zadovoljni z naročili, ali bolje s porabo mikroelektronike v projektih in proizvodnji najnovejših izdelkov v naši industriji. Odgovoril nam je, da poraba narašča malo počasneje, kot so predvidevali. Kaže pa, da bo poraba večja od predvidevanj, le mikroelektroniko bodo naši načrtovalci vgrajevali z zamudo v svoje izdelke. Osvajanje izdelkov, kjer se uporablja mikroelektronika gre počasi. Manjka namreč izkušenj, strokovnega kadra in pridobiti je treba čisto nove tehnične prijeme. Preusmeritev od klasične elektronike, ali celo od mehanike je zelo velik skok, z njim imajo po svetu povsod probleme tako, da to ni naš specifični pojav.
KF
razmerno visok - 4 milijone din za poslovni sklad. Kljub temu pa se velja zamisliti ob pogojih gospodarjenja nad tako visokimi dajatvami.
Za prihodnje 1980. leto bodo nadaljevali z istim tempom rasti razvoja, dela in prizadevanj. Predvidevajo, da bo obseg proizvodnje za 23 % večji, celotni dohodek za 24 %, zapo-
slenih pa bo več za 5 % in to s poudarkom na strokovnih kadrih. Predvidoma bo dohodek višji za 26 % od letošnjega.
Ko potegnemo črto pod vse delo, proizvodno in strokovno v TOZD Feriti, moramo reči, da je ta žilavi kolektiv, ki je v zadnjih letih dosegel tak napredek, lahko za zgled marsikateremu „izgubarju“. Predvsem je treba vedeti, da so uspehi plod načrtnega razvojnega dela, dobre tehnologije, načrtne ekonomike in pridnih rok.
Ob vsem tem pa je v tem kolektivu živa samouprava, zdrava družbenopolitična dejavnost in vedno prisotna skrb za dobro počutje zaposlenih. Ne smem pozabiti zapisati tudi dejstva, da je to najbolje obveščen kolektiv v IEZE, če ne kar v Iskri. Imajo svoje INFORMACIJE, razmnožen bilten, ki izhaja po potrebi tudi večkrat v tednu. Tako so delavci vedno na tekočem s proizvodno problematiko, s predlogi gospodarskih ukrepov, s samoupravnim dogajanjem in družbenopolitičnimi gibanji. Poleg tega dobijo tudi BILTEN IEZE in seveda tudi ISKRO pridno berejo. F. Kotar
V TOZD FERITI so prav pred praznikom dneva republike 28. 11. pripravili srečanje z upokojenci te tovarne. Sprejem je organizirala osnovna organizacija sindikata. Pozdravili pa so upokojence predstavniki družbenopolitičnih organizacij samoupravnih organov in strokovno vodstvo.
Pogovor je tekel okrog sprememb v tovarni. Direktor Dušan Dolničar je nekdanjim sodelavcem povedal, kako sedaj stoji tovarna in kakšne načrte imajo v prihodnjem srednjeročnem mčrtu. Predvsem so bili upokojenci veseli vidnega napredka pri širjenju tovarne, avtomatizacij, profesionalizaciji in tudi pri pridobitvah na področju družbenega standarda.
Upokojenci so bili obiska zelo veseli, saj se čutijo še vedno del kolektiva, v katerem so pustili svoje delo in ustvarjalne moči. Delavci v TOZD Feriti in upokojenci so izrazili željo, da bi se taka srečanja še ponavljala.
ISKRA
Komunisti so pregledali dosedanje delo
V preteklih dneh so potekale v novogoriški Iskri - Avtoelektriki volilne konference osnovnih organizacij zveze komunistov. Na teh konferencah so zbrani komunisti pregledali dosedanje plodno delo, si zadali bodoče naloge in izvolili novo vodstvo.
TOVARNA DELOVNIH SREDSTEV
V tej tovarni je včlanjenih v zvezo komunistov 31 zaposlenih. Na konferenci je dosedanji sekretar Boris Gregorič podal obširno poročilo o delovanju sekretariata in nasploh osnovne organizacije. Za delovanje v tem obdobju je značilno, da so si komunisti ves čas prizadevali, da bi se čim bolj uveljavilo in pospešilo uresničevanje samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov ter s tem doseglo večje učinkovitosti gospodarjenja temeljne in delovne organizacije — zlasti trajno in dinamično rast proizvodnje in dohodka ter njegovo skladno in ustrezno uporabo.
Največji poudarek so namenili obravnavanju rezultatov gospodarjenja in uresničevanja položaja delavcev. Te rezultate so obravnavali ob vsakem kvartalu. Glavni namen teh obravnav
in zavzemanja stališč je utrjevanje odgovornosti članov zveze komunistov, da morajo s svojo aktivnostjo poskrbeti, da bodo delavci z dobrim gospodarjenjem in delom ustvarjali večji dohodek.
Na področju idejnopolitičnega usposabljanja niso dosegli željenih rezultatov. Sklenili so, da bodo temu področju posvetili več pozornosti. Na konferenci so pohvalili dobro sodelovanje z občinskim komitejem.
Zbrani komunisti so sekretarjevo poročilo dopolnili v razgibani razpravi. Izvolili so novo vodstvo, za sekretarja te TOZD pa so enoglasno potrdili Zdravka Jasni ča.
TOVARNA VT BOVEC
Triintrrdeset članov ZK, toliko jih je v tej tovarni, je v podrobnosti analiziralo in ocenilo dosedanje delovanje.
INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUB LJANA
Kaj meni nemški strokovnjak o Iskri v Mokronogu
V Mokronogu gradijo nove proizvodne prostore in opremili jih bodo z najsodobnejšimi stroji za proizvodnjo elektrolitskih kondenzatorjev. Avtomatizacija bo dosegla visoko raven. Precej strojne opreme je že prispelo med gradnjo in zato so jo namestili v provizorije in tu začenjajo s poskusno proizvodnjo. Prav te dni je v mokronoški Iskri strokovna skupina monterjev in inštruktorjev nemškega dobavitelja Telefunken. Žila mi ni dala miru, da jih ne bi šel pogledat in malo povprašat, kaj mislijo o nas.
Vodjo skupine Lothaija Thiemeja sem vprašal, kaj misli o naši mokronoški tovarni. ..Oprostite, začel bi drugje in drugače. Pri vaših ljudeh. Čudoviti so. Tako lepo se počutim med vami, da_ imam občutek, da sem na dopustu. Žal pa moti ta občutek velika obilica dela, iz katerega se enostavno ne vidimo.
Vaši ljudje se zelo trudijo. Hočejo delati in vedeti vse. Vprašanjem ni ne konca ne kraja. Delamo večinoma z vašimi strokovnjaki in vzdrževalci, ki so zelo prizadevni. Tehničnih problemov je seveda veliko, saj je takale menjava tehnologije v vsaki tovarni zahtevna reč. Pa jih kar uspešno rešujemo."
Kolikšen del proizvodnih zmogljivosti bodočega tehnološkega postopka ste že pognali?
O odstotkih bi težko kaj rekel. 20 navijalnih strojev, ki so jih postavili domači vzdrževalci, že dela. Zdaj usposabljamo za proizvodnjo montažne stroje, oz. avtomate in sortime (kontrolne) stroje. Problemov in težav ne manjka. Ob transportu se je mar-skikaj „razštelalo“. Mimogrede, železničarji, vaši in naši se niso najbolj potrudili. Zato je za nastavitev in proizvodno usposabljanje vse te avtomatike nujna naša strokovna pomoč in izkušnje.
Kaj menite o naših strokovnih in kvalificiranih ljudeh, koliko vam sledijo in kako sprejemajo vaše znanje?
V naši skupini smo trije strokovnjaki: za mehaniko, za elektroniko in nastavljanje avtomatov. S pomočjo vaših sodelavcev moramo usposobiti stroje za delovanje in jih inštrurirali za delo in poznejše vzdrževanje. Vaši kovinarji, električarji in tehniki so zelo dobri strokovnjaki. Zlahka nam sledijo in odlično sprejemajo vse, kar mi znamo in vemo o tej opremi. Seveda pa je naš čas žal prekratek, da bi prenesli vse možne položaje in slučaje, ki se lahko pripetijo pri delovanju tolikšne „mašinerije“. Toda prepričan sem, da bodo vaši fantje čez pol leta, ob proizvodnji, vedeli toliko kot mi.
Lothar Thieme.
Mladi delajo
(Nadaljevanje s 7. strani)
le ni bilo tako malo narejenega, se je nasmejala Majda Škrinjarjeva.
Tudi z informiranjem se mladi ukvarjajo. V trboveljskih Polprevodnikih sami mladinci izdajajo svoj Informator, ki je odprta tribuna obveščanja za vso TOGD. Sami skrbijo za izhajanje, precej pišejo in skrbijo za tehnično urejanje in razmnoževanje. Mladinci v Skupnih službah pa so se odrezali v akciji NNNP, saj so izdali v dveh dneh 3 posebne številke BILTENA in tako praktično posnemali mlade v NOB, ki so skrbeli za literaturo.
Kmalu bodo po osnovnih organizacijah volili nove odbore. Majda Škrinjar meni, da bo treba napeti vse sile.
da bi izvolili v vodstvo ZSMS v TOZD in delovni organizaciji tiste, ki bodo res pripravljeni delati in ki bodo mlade pritegnili množično k delu.
ISKRA—IEZE
TOZD Tovarna SEM — specialni elementi in materiali Ljubljana, Tržaška 2
objavlja prosta dela in naloge
OPRAVLJANJE KADROVSKIH ZADEV (KADROVIKA)
Od kandidatov pričakujemo, da imajo končano sreijnjp šolo in vsaj tri leta delovnih izkušenj v kadrovski službi.
Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in s pogojem poskusnega dela.
Vloge sprejema kadrovska služba v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA TOZD SEM, Ljubljana, Tržaška 2.
Delovno predsedstvo volilne konference v TOZD DES.
Dosedanji sekretar Vladimir Šu'in, naj povemo, da so ga člani ZK ponovno izvolili, se je konkretno opredelil na program 00 ZK, ki so ga v tem obdobju sprejeli. V tem programu so si zastavili tudi bistvene temeljne naloge, in sicer: Družbenoekonomski položaj in razvoj temeljne organizacije, uveljavljanje delegatskih in samoupravnih odnosov v TOZD, kjer so posebej poudarili, da je dolžnost članov ZK odpravljati negativne pojave in da je aktivnost v ZK kot vodilne idejno-politične sile delavskega razreda pogoj za uveljavljanje in krepitev delegatskega sistema.
V nadaljevanju konference se je sekretar dotaknil delovanja družbenopolitičnih organizacij v TOZD. Ugotovil je, da 00 sindikata opravlja svoja dela in naloge po sklepih in stališčih sindikalnih kongresov, ocenil je, da je ta množična organizacija postala pravi naslov za probleme delavcev in da je nosilec vseh političnih akcij v TOZD.
Mladinska organizacija je še vedno premalo aktivna in učinkovita pri sodelovanju in dogajanju v TOZD. Njeno delo v zadnjem času je sicer dokaj napredovalo, vendar je še vseeno premalo čutiti njen vpliv pri odločanju ter premajhno sodelovanje pri razpravah in odločitvah TOZD.
Tudi aktiv zveze borcev, ki šteje 12 članov, uspešno deluje v okviru 00 sindikata, predvsem pa skrbi za ustvarjanje ter izboljšanje stanja starejših članov kolektiva. Vsekakor je njihovo mnenje in aktivnost vedno prisotna pri delu DPO v tej tovarni.
Nato je obširno spregovoril o delovanju ZK kot glavni nosilki družbenopolitičnega življenja v TOZD in obenem iniciatorke za delo vseh DPO. Kritično je opozoril na tiste naloge, pri katerih je prišlo do precejšnjega razhajanja in neenakih stališč. „Mislim", je povedal sekretar, „da se napak in nepravilnosti, ki negativno vplivajo na naše delovanje, vsi zavedamo. Zato se moramo zavedati obveznosti, ki jih pred nas nalaga politika ZK in da bo potrebno še ostreje disciplinsko ukrepati proti tistim članom ZK, ki si z rdečo knjižico iščejo privi-ligiran položaj in skrbe le za svoj interes".
Kljub nekaterim kritičnim ocenam pa je delo te 00 zveze komunistov vzorno in opravlja svojo vlogo v TOZD.
TOVARNA VELIKIH ZAGANJALNIKOV
Dosedanji sekretar Silvo Spačal je podal zajetno poročilo o dosedanjem delovanju. Poudaril je, da poteka njihova volilna konferenca sredi priprav za oblikovanje, sprejetje in uveljavitev za naš družbenoekonomski razvoj izredno pomembnih odločitev in rešitev. Pot nadaljnjega razvoja in načina sprejemanja ter uveljavljanja teh in prihodnjih družbenih odločitev sta v prvi vrsti odvisna od delovanja političnega sistema ter konkretnega uresničevanja temeljnih funkcij ZK in organiziranih socialističnih sil v celoti v njem in v naši družbi sploh.
Gre za to, ali bo delavec zagospodaril nad celoto družbene reprodukcije in imel vse vzvode političnega sistema v svojih rokah, se pravi, da bo vplival na vse tokove družbenega življenja. Gre tudi zato, da bo z medsebojnim dogovarjanjem, sporazumevanjem in odgovornostjo odločal o pogojih svojega dela in življenja in tako ustvaijalno utrjeval svoj družbenoekonomski položaj ter zagotavljal razvoj naše družbe dosledno v smeri socializma in napredka.
Ustava, zakon o združenem delu in Kardeljeva opredelitev glede razvoja polit, sistema ’ socialističnega samoupravljanja odpirajo vse možnosti za praktično uresničevanje teh doku-
mentov v praksi. Naloga vseh komunistov pa je, da najprej vse te in druge dokumente spoznajo, jih proučijo in na osnovi njihovih opredelitev in spoznanj sprovajajo v prakso. Prav zaradi tega so vsi komunisti odgovorni, da ne popuščajo pod raznimi pritiski, ki prihajajo iz katerih koli sredin, in ki se nanašajo na razne nesamoupravne odločitve, ali pa na tendenco posameznikov ali grupe.
V nadaljevanju konference se je Spačal dotaknil še problematike informiranja in odločanja delavcev na informativnih sestankih ter ga ocenil dokaj negativno. Spregovoril je tudi o samoupravni organiziranosti, o perečem problemu nagrajevanja, oziroma delitve sredstev za osebne
Dosedanji sekretar ZK v TOZD Genera torjev in elektronike - Gabrijel Dobrila.
dohodke ter ocenil dejavnost 00 ZK. Ugotovil je, da je bila na več sestankih obravnavana problematika proizvodnje, oz. poslovanje same TOZD tako ob zaključnih računih kot tudi periodičnih. Večkrat so na sestankih obravnavali tiste probleme, za katere so smatrali, da so čestokrat ovira za doseganje boljših rezultatov. Največ razprav je bilo na račun linije gredi in rotorja, kjer so sprejeli tudi določene sklepe ter jih v praksi realizirali. Nekaj sestankov so posvetili tudi informacijam, ki jih je posredoval CK ZKJ.
V tej TOZD je trenutno le 25 članov ZK, zato bo ena nadaljnjih nalog tudi pomladitev - sprejem novih članov v ZK. Novoizvoljeni sekretariat bo poslej vodila Doroteja Golob.
TOVARNA MALIH ZAGANJALNIKOV
Komunisti v tej TOZD so podali kritično oceno dela v zadnjih dveh letih. V tem obdobju so se komunisti zlasti zavzemali za razrešitev problema negativnega poslovanja. Borili so se, da bi izpolnili v letu 1977 zastavljeni sanacijski program,od katerega pa je bil realiziran le tisti del, ki je vseboval zadolžitve za TOZD MZ. Za popolno
realizacijo je bilo treba preiti v širšo družbenopolitično akcijo, tu pa se je zataknilo, saj so bili namesto jasnih in konkretnih predlogov TOZD MZ sprejeti predlogi z manj konkretno vsebino, ki pa tudi niso bili realizirani.
Dosedanji sekretar 00 ZK Kazimir Kerševan, ki je podal poročilo, je povedal, da so bile dane tudi pobude za rezrešitev nekaterih najbolj perečih problemov v DO, kot so: sistemizacija, normiranje, poslovanje z materialno, plačilno in drugo delovno dokumentacijo ipd. Vendar je tudi tu delovanje na žalost kmalu zamrlo, ker 00 ZK ni dobila ustrezne podpore pri nekaterih posameznikih. 00 ZK je obravnavala in dala pripombe tudi v zvezi s kongresnimi dokumenti ter razpravljala o nedisciplini nekaterih članov 00 ZK.
Za novega sekretarja 00 ZK v TOZD MZ je bil izvoljen Viktor Torkar.
TOVARNA GENERATORJEV IN ELEKTRONIKE
V začetku konference je dosedanji sekretar Gabrijel Dobrila dejal, naj konferenca obravnava predvsem idejnopolitično delo, krepitev položaja, odgovornost in učinkovitost 00 ZK ter odgovornost, ki jo imajo zlasti sekretarji v ljudski obrambi in družbeni samozaščiti.
Pri oceni delovanja 00 ZK v zadnjih dveh letih so poostrili odgovornosti komunistov za neizpolnjene programe in neizvedene naloge ter ocenili družbenoekonomske razmere, podali pa so tudi konkretne predloge za nadaljnje delo novoizvoljenemu vodstvu, kateremu bo odslej predsedoval sekretar Matej Bizjak.
Pregledali so tudi konkretno delo v samoupravnih organih, delegacijah in družbenopolitičnih organizacijah, kjer so poglavitne naloge na področju razširitve demokratičnega odločanja odgovornosti do dela, povečanje produktivnosti in izvoza ter smortnc investiranje. Zavzeli so se. tudi z£ aktivno delovanje na področju izgrajevanja sistema nagrajevanja po delovnif rezultatih. Svoje poročilo je skleni sekretar s pripombo, naj se nove vodstvo, predvsem pa sekretariat n prihodnje aktivneje vključuje v vs< dogajanja na vseh področjih in naj s< dosedanja praksa manj družbenopoli tičnih organizacij prenese glede n: specifične naloge predvsem na sekre tariat, predsedstvo sindikata, mladine in borcev.	m. R.
Nepreviden prehod čez železniški tir je 1 l.t.m.na Stegnah spet terjal smrtno žrtev .Mnogo prezgodaj je v nesreči ugasnilo življenje komaj 17 - letne^ Borke Ilič,sodelavke v TOZD Žarnice,rojene v Donjem Lokanju pri Zvorniku v BIH. Komaj 9 mesecev je delala v tem kolektivu.a že je kruta smrt pretrgala nit njenega mladega življenja.Delavci TOZD Žarnice so se globoko pretreseni in žal os tni nad prezgodnjo smrtjo pošlo vili od tragično preminule, preden so jo prepeljali v njen rojstni Donji Lokanj.
TOZD PRODAJA
Nič več neinformiran prodajalec!
V eni izmed prejšnjih številk smo obljubili izčrpnejši zapis o seminarjih i za prodajalce, kijih organizira TOZD Prodaja v vseh večjih jugoslovanskih mestih. Povprašali smo torej od kod ideja za takšen pristop k prodajalcu, takšen namen ima, kakšni so uspehi in ne nazadnje — koliko takšni seminarji, ki so običajno v najboljših hotelih, pravzaprav stanejo? Na vprašanja je odgovarjal eden od pobudnikov takih akcij Stane Konrivnikar. ki tudi stalno skrbi za organizacijo srečanj.
Zakaj ste pričeli s seminarji te vrste?
„Na osnovi večletnih izkušenj smo prišli do spoznanja, da je prodajalec naših izdelkov v bistvu neinformiran — da ne ve, kaj prodaja, kakšne so lastnosti izdelka po katerem povprašuje kupec. No, teh spoznanj o ne-seznanjenosti delavca za pultom si nismo izmislili, temveč so plod številnih anket in razgovorov. Naše izdelke smo reklamirali na različnih sejmih, preko oglaševanja v medijih, prodajalcem smo pošiljali pisane materiale. Vendar pa vse to očitno ni zadošča-
lo.“
Pa so neobveščeni samo prodajalci? Mogoče samo naši prodajalci ali se s podobnimi problemi otepajo inozemske firme?
»Distribucija izdelka — v končni fazi pravzaprav — je v dobršni meri v rokah trgovca-prodajalca za pultom in trgovskega potnika. Tu pa so tudi osnovne razlike med našimi kadri in ljudmi v tujini. Tipičen »zahodni1-potnik prodaja le ozko specializiran asortiman izdelkov. Vzemimo primer zahodnonemške firme AEG - trgovski potnik prodaja, npr., samo sesalnike. Pri nas je teh ljudi veliko premalo, pa tudi obseg proizvodnje ne dopušča, da bi en človek prodajal samo eno grupo izdelkov. Seveda ne smemo izpustiti pohvale Iskrinim potnikom, ki izdelke, kijih prodajajo, res poznajo — vseeno pa na splošno velja, da se zatakne že pri njih. Prodajajo izdelek, našteti njegovih uporabnih lastnosti pa že ne znajo več.“
Iskrini trgovski potniki poznajo blago, ki ga prodajajo. Zadosti?
»Seveda ne, saj se človek izgubi med množico izdelkov, »ki jih ima v torbi11. Blago sicer poznajo, pa ne zadosti, da bi si lahko mimogrede »privoščili11 še kakšno demonstracijo, kar si »specializirani11 potniki v inozemstvu lahko. Prav ti ljudje v tujini pa imajo s seboj tudi ves potreben propagandni material — prospekte, značke itd. Še zlasti pa je pomembno, da imajo potniki na Zahodu za demonstracije poseben stimulativen dodatek — tega pri nas ni, zato ne moremo pričakovati, da bo človek tjavdan izgubljal čas.11
Informacije o izdelkih prihajajo v veliki meri do trgovcev za prodajnimi pulti, in to pray tiste, ki so za oblikovanje — spreminjanje — izdelka najaktualnejše. Se v iskri ti podatki zbirajo in posredujejo proizvajalcu?
»Zdi se mi, da sva v razgovoru že prišla do točke, kjer se lahko pogovarjava o seminarjih. Namen le-teh je namreč dvojen:	ne-le seznanjanje
prodajalcev z izdelki, z njihovimi uporabnimi vrednostmi, temveč tudi zbiranje podatkov o trgu. To pa so seveda za proizvajalca — in za nas v prodaji seveda — zelo koristne informacije, dobesedno iz baze, od potrošnika. Vse to seveda posredujemo tudi proizvajalcu. Velika večina sprememb, dopolnitev itd. izdelkov izvira prav iz »naših sugestij.11
Ljudje pa so na takem seminarju že zbrani in predstavljajo določeno območje. Zato skušamo na eni strani v obliki razgovora na kraju seminarja, na drugi pa skozi odgovore na vprašanja, postavljena v anketi, dobiti čimveč odgovorov na naša vprašanja. To pa seveda ni čisto nič drugega kot zbiranje informacij neposredno s trga. Zelo važen rezultat takšnih srečanj pa je tudi v ustvarjanju pripadnosti »firmi11. Različni udeleženci takšnih seminarjev so ob zaključku že povedali, da Iskre — gre za pogodbene prodajalce — nikoli ne bodo pozabili!11
Kako pogosto pa organizirate takšne seminarje?
»Naša želja je, da bi se z vsemi srečali vsaj enkrat letno, žal pa tega ni mogoče vedno uresničiti. Zaenkrat namreč še nimamo specializirane skupine ljudi, ki bi skrbela izključno za taka srečanja. Sektor marketinga v
Široki potrošnji zaenkrat premore samo ljudi za organizacijo in vodenje teh srečanj, ne pa tudi za izvedbo samo. Zato smo prisiljeni stalno klicati na pomoč ljudi iz prodajnih sektorjev TOZD.
Kljub naštetim težavam smo letos uspeli skupno pripraviti srečanja za okrog 500 ljudi.
V	prihodnjem letu imamo v načrtu priblišno 30 do 40 takšnih seminarjev, ki so prav gotovo ena od najučinkovitejših metod prodaje.11
In še vprašanje za zaključek: koliko pa pravzaprav stane takšen seminar? Pred nedavnim smo o takšnem srečanju poročali iz najdražjega zagrebškega hotela...
»Stara resnica je, da bo prodajalec najprej ponudil izdelek, ki ga najbolje pozna, ki mu je najbolje pri srcu. Vedno pa se bo spomnil na nekoga ki mu je omogočil nekaj, česar sicer nikoli v življenju ne bi videl - ali doživel. To velja tudi pri organizaciji naših seminarjev — vendar izbiramo „naj-mesta“, id si jih bo vsak udeleženec seminarja zapomnil. V povezavi z Iskro seveda.
Cena? Verjeli ali ne, izrednr? nizka. Celo to se nam je že zgodilo, da najemnine sploh nismo plačali, v Puli na primer.
V	nobenem primeru pa stroški ne presegajo niti polovice cene barvnega oglasa v katerem od naših časopisov ali revij. Drago torej sploh ni, učinek pa zelo velik!11 Stane Fleischman
TOZD SPREJEMNIKI
Boleznine naraščajo
Povečano število bolniških izostankov je problem, o katerem v marsikateri temeljni organizaciji združenega dela neradi spregovorijo. Današnji primer je samo eden od mnogih, podatke zanj pa nam je dala Marija Fer-netič, referent za delovna razmerja v sežanski Tovarni radijskih sprejemnikov.
„V zadnjih mesecih se odstotek izostankov zaradi različnih bolovanj povečuje. Od junijskega podatka, ki navaja 4,60 % izgubljenih delovnih ur se je v septembru dvignil na 5,23 %.Porast torej ni zaskrbljujoče velik, je pa opazen.
Za te izostanke je značilno, da jih je več iz proizvodnje kot iz režije, vendar pa ni še znano stanje za oktober in november, tako da slika še ni popolna. Tu velja poudariti, da "gre" med izostanke, ki trajajo največ 3 dni tudi vrsta odsotnosti zaradi različnih obveznih pregledov. Vsekakor pa izostanki naraščajo tako, da smo se že pogovarjali o kontrolorju, skupnem za delovne organizacije sežanske občine.
Njegova naloga bi bila, da bi ugotavljal opravičenost in izkoriščanje odsotnosti zaradi različnih bolezni. Od tega organa, ki je v preteklosti že obstajal, se nadejamo realnejših številk!11
S kakšnimi težavami pa se na kadrovskem področju še srečujete?
»Imeli smo opraviti tudi z zamujanjem na delo, evidenco prisotnosti, ki je sedaj na plečih vratarja, ki kontrolira dovolilnice za izhod, pa bomo prenesli z novim letom na kontrolno uro. Prepričani -i smo, da se bomo tako izognili vrsti težav!
Precejšen problem, ki pa ni v zvezi z izostanki, je pomanjkanje priučene delovne sile. V okviru Vzgojno izobra-
Marija Fernetič.
ževalnega centra izobražujemo RTV mehanike za lastne potrebe-, delovno silo s srednjo strokovno izobrazbo pa nam zagotavlja štipendiranje. Podobno velja tudi za višje in visoko strokovne kadre. Sicer pa trenutno štipendiramo 6 ljudi na visokih šolah, 7 na srednjih, 33 na poklicnih. Ob delu pa se izobražuje 1 na visoki, 16 na višji in 4 na srednjih šolah. Trenutno se lahko že pohvalimo z dokaj ugodno kvalifikacijsko strukturo — pri nas združuje delo 11 delavcev z visoko, 8 z višjo, 63 s srednjo izobrazbo, imamo 126 kvalificiranih in 341 polkvalificiranih delavcev, samo 8 pa je nekvalificiranih. Skupno torej 575 zaposlenih. Struktura je seveda še daleč od idealne, je pa že zelo ugodna.
Problematična je trenutno tudi fluktuacija, vendar pa še nimamo točnejših podatkov, zato več o tem prihodnjič.11	Fleischman
TOZD TV PRŽAN
Kako pa izglodajo takšni seminarji? Kakšen je »dnevni red11?
»Vsak seminar v poprečju traja 4 ure. Sam potek srečanja pa je sestavljen takole:
Na začetku v nekaj besedah predstavimo SOZD Iskra, zavrtimo filme in skušamo ustvariti sliko, kaj pravzaprav predstavlja Iskra na jugoslovanskem trgu. Nato predstavimo Delovno organizacijo, kaj proizvajamo v Široki potrošnji, predstavimo temeljne organizacije, ki jo sestavljajo. Sledi pred stavitev najnovejših izdelkov iz področja zabavne elektronike in gospodinjskih aparatov, na kraju pa poskušamo prisotne malo »spomniti11 kakšen naj bo pristop h kupcu.
To zadnje seveda počnemo zelo previdno, kajti predpostavljamo, da trgovsko osebje to področje obvlada. Vseeno pa mimo male »merice11 psihologije trgovanja ne moremo. Ni namreč vseeno, na kakšen način se kupcu pojasni delovanje aparata, ki je vreden toliko, kot npr., njegov poprečni osebni dohodek ali še več!
Sindikat gonilna sila
Nove naloge, ki jih je sindikat dobil z Zakonom o združenem delu, se od tovarne do tovarne uresničujejo drugače. Sindikat ima v marsikateri temeljni organizaciji združenega dela še vedno vlogo, kakršno je imel nekoč - sindikalne proslave, izleti, ozimnica, tu pa se je spisek dostikrat zaključil. Sem pa tja je bilo seveda še kakšno sindikalno športno srečanje.
Takšen sindikat je v pržanski tovarni zgodovina, ki se je komaj še kdo spomni. In kako se v Pržanu vključuje osnovna sindikalna organizacija v samoupravno življenje tovarne?
Odgovor smo poiskali pri Jani Martinuč, predsednici osnovne organizacije.
Katero je najpomembnejše področje dela vaše sindikalne organizacije, kje se najbolj čuti prisotnost organiziranega delovanja sindikata?
»Težko je pravzaprav natančno določiti področje, kjer se sindikat največ angažira, je pa to gotovo vse, kar je v zvezi s potekom samoupravljanja — samoupravno sporazumevanje, uresničevanje Zakona o združenem delu. Seveda pa smo prisotni tudi pri obravnavanju gospodarskih rezultatov in
skrbim za dobro obveščenost vseh članov našega kolektiva.
Kako pa ste dosegli, da se lahko obravnavanje samoupravnih in drugih aktov prenese na kar najširši krog delavcev?
»Slabost našega kolektiva - ki pa verjetno ni samo naš problem, saj verjamemo, da nismo na tem področju nikakršne izjeme — je, da delegatski sistem še vedno ni zaživel popolnoma.
v tolikšni meri, kot bi si želeli. To pa se odraža predvsem v nekaterih slabostih — različna poročila, npr., ki bi morala prihajati na sindikat, kasnijo ali pa jih sploh ni. Po drugi strani se še vedno otepamo z miselnostjo nekaterih, da je vsa njegova aktivnost zreducirana na osemurni delavnik, vse kar se v tem času ne da napraviti, pa naj bi že presegalo okvire njegovih dolžnosti.
V okviru našega sodelovanja pri samoupravnem sporazumevanju je naša temeljna naloga izvajanja obravnav in izdelovanje predlogov za različne delegacije in delegate. Za boljše »rešetanje11 različnih aktov pa smo zaradi obseženosti osnovne organizacije in razvejanosti delovnih postopkov ustanovili 13 sindikalnih skupin, ki naj bi omogočile boljše obravnavanje različnih aktov iz problematike. Te skupine so bile ustanovljene po organizacijskih enotah, iz vsake skupine pa se določa en delegat v izvršilni odbor, ki šteje 9 članov. Članov tega odbora je torej manj kot sindikalnih skupin, zato je vsak član zadolžen za dve ali tri organizacijske enote.
Kako pa se delavci na splošno vključujejo v delo sindikata? Se srečujete tudi s kadrovskimi problemi?
»Že prej sem omenila, da je pri nas še preveč prisotna miselnost, da se vse začne in neha v osmih urah, pa se zato
seveda srečujemo tudi s problemom vključevanja večjega števila delavcev v organizirano sindikalno delo. Seveda to še ne pomeni, da se delavci ne vključujejo v delo sindikata, nasprotno, težava je samo v številu stalno aktivnih sindikalistov! Krog tistih, ki so po sindikalni liniji stalno angažirani v samoupravno in gospodarsko sodelovanje v temeljni organizaciji, bi bil v primerjavi s številom članov osnovne organizacije lahko večji.
Se člani dislociranega obrata v Višnji gori vključujejo v vaše delo?
»Sindikat v Višnji gori ima svoje vodstvo in samostojno dela. Skupne so obravnave pa tudi sicer lahko sodelovanje z delavci našega dislociranega obrata pohvalim.
In še vprašahje za zaključek — katere pa so vaše aktualne naloge?
»Pravkar je pred nami informacija o devetmesečnem poslovanju. Razkriva precej naših slabosti, zato se bomo morali vključiti v aktivno razpravo in predlagati nekatere sklepe, ki naj bi vplivali na izboljšanje položaja.
Prediskutirati bomo morali predvsem nedoseganje plana — in prav tu je naša največja naloga. Pred nami pa so seveda tudi še naloge z občinske strani, s strani Delovne in Sestavljene organizacije, kmalu pa bo prišlo na vrsto tudi obravnavanje gospodarskega plana za prihodnje leto. Nalog je pred nami torej več kot dovolj!11 s. F.
TOZD ELEKTROMOTORJI, ŽELEZNIKI
Pozornost družbenemu standardu
Poleg družbene prehrane so vprašanja stanovanjske problematike verjetno po vseh slovenskih in ne samo Iskrinih TOZD v ospredju debat o družbenem standardu. Enako pozornost problematiki namenjajo seveda tudi v Železnikih, dosegli pa so že vrsto zelo ohrabrujočih uspehov. Poleg tega trdijo, da je reševanje stanovanjske problematike aktualno vprašanje še za vrsto let naprej, temu ustrezno pa se seveda prilagaja tudi politika reševanja tega problema.
V tovarni so že zdavnaj prišli do je, da delavec, ki si med delovnim spoznanja, da rešeno vprašanje bivanja	časom razbija glavo s problemom
ne na kakršenkoli, temveč na ustrezen neustrezne namestitve, ne bo dosegal način, še kako vpliva na kakovost dela
znotraj tovarne. Popolnoma jasno jim	(Nadaljevanje na 10. strani)
DELOVNA ORGANIZACIJA ISKRA INVEST SERVIS
Nabavna dejavnost
Vrbinčev slovar tujk nas pouči, da je ekonom beseda, ki je prišla kot toliko drugih iz stare grščine in se je prvotno glasila oikonomos ali po naše gospodar, upravitelj, človek, ki je odgovoren za preskrbo s potrebnim materialom. V večjih podjetjih je ekonomat poseben oddelek, ki oskrbuje potrebne poslovne potrebščine.
Ekonom je torej nekakšen Dedek Mraz, ki širokogrudno deli svinčnike, kemične svinčnike, papir, ravnika, človek, ki z enim očesom dobrohotno izroča pisarniško bogastvo, z drugim pa karajoče vrta v naročnika, če vendar ne zahteva malo preveč. Za razliko od pravega Dedka Mraza je ekonom dobrotnik, ki dela vse leto in izdaja blago na naročilnice, ne samo na »lepe oči11.
Tudi v DO Iskra Invest servisi imajo seveda svoj ekonomat. Uradno se imenuje oddelek za nabavo in prodajo v obratu storitev. Vodi ga Rudi Rozman, človek, ki ga poznajo skoraj vsi v Iskrini stolpnici in ki tudi sam pozna skoro vse. Avtoritativna postava, pesniška frizura, očala s temnim okvirom, cigareta med prsti, nenehno v gibanju kot nemirka pri uri, pri delu resen in kar neizprosen, čeprav se v neslužbenem pogovoru tudi lepo sprosti.
Dolgčas mu ne more biti, saj mu delovne obveznosti ne puščajo prostega časa. Naroča, se dogovarja, sporazumeva, pregovarja, preverja. Poleg vsega tega je tudi predsednik delavskega sveta v svoji delovni organizaciji. Zato mu najbrž tudi doma kakšna rock glasba ne pomeni razvedrila.
KAJ DELATE?
Nabavljamo ves pisarniški material, obrazce in drobni pisarniški inventar za potrebe TOZD, ki so locirane v PPC ter za potrebe nekaterih drugih lokacij skupnega pomena v Ljubljani, istočasno pa tudi za potrebe naše DO. Največ prometa imamo z obrazci, tako s tistimi za notranje potrebe Iskre, kakor tudi s tistimi za poslovanje z zunanjimi partnerji, kot so predpisani po zakonu.
Skrbimo tudi za zaloge in izdelavo obrazcev, ki jih tiska domača tiskarna.
Poleg tega sodi v naše področje tudi nabava osnovnih sredstev za potrebe naše delovne organizacije in osnovnih sredstev za skupne potrebe v PPC (idealna lastnina) na temelju sklepov sveta upravljalcev v PPC ter nabava vseh rezervnih delov za vzdrževanje PPC in ostalih lokacij, za katere opravljamo teh. 'vzdrževanje, predvsem industrijski kompleks Stegne. Tu je še nabava instalacijskega, gradbenega in ostalega materila za izvrševanje storitev na željo naših TOZD.
To je pa kar lepo delo: prideš, kupiš, vzameš, odneseš? !
Večinoma ne gre tako enostavno. Posebno za uvoženo blago je treba
Rudi Rozman.
zbrati vso potrebno dokumentacijo, soglasje, ponudbe. Težava je še v tem, da mi sami nimamo lastnih deviznih sredstev in tudi ne pravice za uvažanje. V tem primeru se moramo obrniti na zunanje-trgovinsko organizacijo IC. Pa tudi sicer ne gre vse po maslu. Konjunktumih artiklov pogosto zmanjka, saj jih tudi drugi lovijo. To se med drugim pogosto dogaja samokopirnim papirjem in zato prihaja do neljubih zamud pri izdelavi naročenih obrazcev.
Kako pa je z zalogami?
Če so prevelike, po navadi zmerja računovodja, če so premajhne, se raz-(Nadaljevanje na 1U. strani)
Pozornost družbenemu standardu
takšnih rezultatov, kot bi jih v nasprotnem primeru lahko.
Osnova za reševanje stanovanjske problematike v Tovarni elektromotorjev je izdelan pravilnik, ki največ pozornosti namenja stanovanjskemu varčevanju. Pohvalijo se, da so z varčevanjem pričeli že 1973, pravilnik pa zajema tudi vse razpisne pogoje za letno razdeljevanje posojil.
V tovarni je trenutno okrog 173 varčevalcev, ki varčujejo za dobo od 2 do 4 let, vsakdo pa se lahko odloča med graditvijo nove hiše, adaptacijo ali nakupom stanovanja v bloku. Po podobnih stopnjah se dodeljujejo tudi posojila — največ sredstev namenjajo nakupom stanovanj, nekaj manj gre za novogradnje, še manj pa za adaptacije.
Razpoložljiva sredstva imajo vezana v Ljubljanski banki, trenutno pa so prosta na osnovi dveh pogodb, še dve pa sta v vezavi. Skupno imajo sedaj približno 30 milijonov dinarjev sredstev. Potrebe so nekoliko večje, trenutno okrog 36 milijonov. Razliko bodo dopolnili z dodatnim varčevanjem, ki bo omogočilo kontinuiran potek.
Za potrebe po stanovanjih so izvedeli s pomočjo ankete, ki so jo sami pripravili, sedaj pa je zopet v teku anketa, ki jo izvaja loški Loka-
invest. Od nje si obetajo popolnejši pregled nad sedanjimi in bodočimi zahtevami na tem področju. Izvajanje ankete so vzeli zelo resno, saj bodo podatke, ki jih bodo dobili, uporabili kot osnovo za srednjeročno planiranje do leta 1985.
Letos so ča Češnjici v novih stolpnicah zagotovili odkup 19 stanovanj, tovarna sama je odkupila 3, a 16 so jih odkupili na osnovi kreditov. Poleg varčevalnega načina reševanja stanovanjske problematike, so v tesni povezavi s samoupravno stanovanjsko skupnostjo. Po tej poti so prišli do 9 stanovanj, za mlade družine, še nadalj-ne tri pa so vselili v družbena stanovanja.
TOZD Elektromotorji je podpisnica družbenega dogovora o minimalnih standardih. S tem v zvezi se zavzemajo za reševanje nakopičene stanovanjske problematike tujih delavcev, ki sedaj bivajo v samskih domovih, ali pri zasebnih stanodajalcih. Nekaj teh delavcev prebiva v samskem domu v Železnikih, ženske pa v Podlubniku. Zlasti pri njih so težave na dnevnem redu, kajti po poroki se avtomatično pojavi problem stanovanja. Varčevanje je prav zato tudi zanje še kako aktualno in jih vanj tudi načrtno vpeljujejo.
Trenutno se lahko pohvalijo, da je
DO ISKRA INVEST SERVIS
NABAVNA DEJAVNOST
(Nadaljevanje z 9. strani)
burjajo interesenti, ki ne dobijo blaga, ki ga želijo. Tem zadregam, ki sicer pestijo vsa skladišča in ekonomate, se postavljamo po robu tako, da vodimo skrbno evidenco vseh artiklov in sicer v smeri maksimalnih in minimalnih zalog. Po dosedanjih izkušnjah postavimo obe skrajni meji: največja še primerna zaloga artiklov in najnižja zaloga, ki naj še jamči, da bo naročnik v določenem trenutku dobil zaželeno blago. Prevelike zaloge bi preveč obremenile denarne sklade, premajhne bi spravljale v nevarnost normalno poslovanje in delo Iskrinih delovnih organizacij.
Vas kljub vsej previdnosti in metodičnemu razvidu vendar kdaj tudi zanese?
Ja, tudi, na žalost. Natisnemo in oskrbimo recimo zalogo finančnih obrazcev, ki naj bi zadoščali za potrebe treh mesecev, kar je normalno prav trezen tok. Potem pa čez en mesec izide sprememba zakonskega predpisa in vse obrazce'je tedaj treba na novo natisniti, prejšnji pa postanejo v trenutku odpadni papir. Podobne situacije so nastale ob organizacijskih spremembah v nekaterih ISKRINIH organizacijah. Pri tem so le-te včasih spremenile tudi svoje obrazce, stari pa so nam obležali na zalogi. To v zadnjem času preprečujemo tako, da se s porabniki dogovarjamo za rok trajanja zaloge pri posameznih obrazcih, v katerem se ti gotovo ne bodo spremeniliT
i In kako nabavljate, hodite od trgovifTe do trgovine?
Kakšnih 70 % vsega.blaga nabavljamo na podlagi letnih sporazumov z dobavitelji, grosističnimi centri. Ostalo blago pa moramo dejansko včasih iskati pri več dobaviteljih, preden ga najdemo.
In kako izdajate blago, po sistemu daj-dam, lahko vsakdo dobi prav toliko, kolikor hoče?
V našem interesu bi bilo prav gotovo, da bi prodali interesentom čim več materiala ali vsaj toliko, kolikor ga hočejo. V resnici pa jih večkrat opozarjamo na domnevno preveliko porabo, jih skušamo navajati k treznejši porabi pisarniškega materiala, na razpolago smo jim z nasveti, kaj bi bilo ceneje, kaj bolje, _primerneje, praktičneje, sodobneje. Se posebno lepo sodelujemo z DO Iskra Commerce, s katero imamo največ stikov.
Ali lahko poveste, kakšen je pretok posameznih artiklov?
Obrazci znesejo približno 60 % realizacije, drugo pa pisarniški material in drobni inventar. Naj navedem letni pretok nekaterih artiklov v številkah. Obrazci: 500.000 raznih raču-
nov, ravno toliko dobavnic, okoli 100.000 prevzemnic, 11.000 blokov delovnih nalogov za IC TOZD Servis itd. Pisarniški material: 2000 zavitkov bankpost papirja, nekaj manj pelurja, nekaj sto zavitkov karbon papirja, 4000 kemičnih svinčnikov, 3000 flomastrov, 1500 tehničnih svinčnikov vseh vrst, 3000 navadnih svinčnikov itd.
Kaj pa črnilo, tisto staro plavo črnilo, rdečilo ali ga danes sploh še kdo rabi in hoče?
Na leto izdamo morda le še kakšnih 50 stekleničk črnila, malokdo ga še zahteva, tudi nalivnih peres ne izdajamo praktično nič več. Tuša za risbe pa seveda še vedno veliko. Prav s temi tuši so večkrat težave, ker domači niso primerni za vsako rabo, do uvoženih pa večkrat prav težko pridemo. Take težave se pojavljajo sploh z vsakim artiklom, ki ga doma še ne izdelujemo v primerni kakovosti.
In za konec bilanca dobrega in slabega!
K plusom štejemo lepa skladišča, funkcionalno urejene omare, delo nam vedno bolje teče, odpirajo se možnosti, da bi oskrbovali s pisarniškim materialom tudi druge Iskrine obrate, saj smo cenejši kot trgovina, zanesljivi pri dobavah. Naš 8-članski kolektivček vestno opravlja svoje delo.
K minusom bi pa pisal tisto čudno živčno vojno, ki jo imamo danes malone vsi, če hočemo opraviti naloge v pravem času in s pričakovano kakovostjo. Le kako naj v enem tednu nabavimo ali natisnemo nov obrazec, ki ga kdo hoče, ker se mu mudi in ker je prej več tednov spreminjal in popravljal besedilo?
Ampak v celoti pogledano sem pa vendar zadovoljen, posebno še, če se spomnim na tisti čas pred petimi leti, ko smo se morali čisto na novo organizirati, se preorientirati s proračunske na poslovno urejeno dejavnost, ko smo lahko komaj slutili, kaj smo, kje bomo delali in kako. Danes so te stvari mnogo >* bolje utečene, čeprav še ni vse tako, kot bi moralo biti.iSem in tja še vedno pride do kake zagate ali napake z naše strani, vendar skušamo take stvari čim hitreje odpraviti.
Tudi organiziranost dela-izboljšujemo na razne načine. V letošnjem letu smo prešli na računalniško obdelavo zalog. Ob stalnem zasledovanju zalog in nekaterih dodatnih podatkih, ki jih bomo sprejemali z računalnika, bomo lahko v kratkem prešli na nov sistem planiranja nabave za daljše roke ter s tem zagotovili bolj smotrno založenost ekonomata, istočasno pa še bolj realne zaloge. S tem bomo povečali tudi naše zmogljivosti in tako po potrebi zadovoljili še večje število naših TOZD pri njihovih željah.
M H.
razen pri dveh delavcih stanje zadovoljivo, vrsta delavcev pa ureja to vprašanje bodisi z individualno gradnjo, ki jo omogoča novi urbanistični načrt občine Škofja Loka, načrtujejo pa še odkup stanovanj v novih dveh stolpnicah na Češnjici. Sicer prerez potreb kaže, da se približno polovica delavcev odloči za nakup stanovanj, polovica pa za novogradnje.
Večji del zaposlenih v Železnikih se vozi na delo iz okoliških, povečini hribovitih krajev, zato smo temu vprašanji* namenili nekaj besed. Vprašanje rešujejo v tovarni na dva načina. Uporabljajo redne avtobusne linije, imajo pa tudi pogodbo z Alpetourom za izredne prevoze. Ti zadnji vozijo na
delo predvsem delavce iz vasi Prtovč, Davča in Martin vrh, poleg omenjenih dveh načinov prevoza na delo in nazaj pa imajo sklenjene še dogovore z nekaterimi zasebnimi prevozniki, ki vozijo iz vasi Potok, Kališe, Stirpnik
Urnike prevoza urejajo skupno z ostalimi delovnimi organizacijami v Selški dolini tako, da za vse velja tudi enak delovni čas, delovne sobote itd
Vprašanje prevoza na delo in nazaj je za vse sprejemljivo rešeno, problematičen je trenutno le še Ostri vrh, vendar pa se tudi za ta kraj že dogovarjajo z Alpeturom.
Prevozi potekajo v glavnem kot kombinacija prevoza v šolo, za relacijo Škofja Loka-Železniki pa je značilna prenatrpanost. Za urejanje prevozov na delo in nazaj namenjajo precejšnja sredstva, samo za Alpetoru, npr.,
Problem družbene prehrane imajo v Železnikih rešen. Pred časom je bda obnovljena jedilnica tako, da so sel pogoji izboljšali. Obrok stane 19 dinarjev, vsak delavec pa prispeva le 4 dinarje. Največji dosežek pa je redno pripravljanje nočne malice, ki so ga pred kratkim uvedli. Hkrati je poostren nadzor nad kvaliteto in higieno tako, da pritožb na račun prehrane praktično ni.
Fleischman
DELOVNA ORGANIZACIJA ELEKTROZVEZE
Pred referendumom
Delavski svet TO in delavski sveti TOZD in DSSS so za 26. 12. 1979 razpisali referendum za sprejem samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah s področja delitve sredstev za osebne dohodke čistega dohodka v delovni organizaciji ter TOZD in DSSS. Predmet referenduma je tudi sprejem pravilnika o delitvi OD v TOŽD in delovni skupnosti ter statuta DO
Tržaška, Horjul, Cajnarje in Trg revolucije) uporabljali dva različna načina
dflitvp OD in einor cot>i /-xi
S sprejetjem omenjenih samoupravnih splošnih aktov se določajo enotni kriteriji nagrajevanja vseh delavcev v naši delovni organizaciji, kar doslej še ni bilo urejeno. Po reorganizaciji so delavci na vseh lokacijah (Stegne,
delitve OD in sicer po samoupravnem sporazumu kovinsko predelovalne in elektro-industrije ter samoupravnem sporazumu raziskovalnih organizacij Slovenije.
Tak način nagrajevanja je povzročal precejšne nevšečnosti, ker so delavci v isti TOZD za enako opravljeno delo prejemali različne DO.
S sprejetjem novih samoupravnih aktov s tega področja bodo te razhke in negodovanja zaradi njih odpravljene, saj bodo izhodišča za nagrajevanje enotna.
S sprejetjem SAS o delitvi čistega
dohodka v DO in TOZD bomo posta-vili skupna načela usmerjanja tistih sredstev dohodka, ki nam ostanejo p° pokritju družbenih pogodbenih obveznosti. Pri delitvi čistega dohodka se navezujemo na že sprejete samoupravne sporazume elektrokovinske industrije, poseben poudarek pa dajemo tudi vlaganjem v sklad skupne porabe, t. j. za reševanje stanovanjske problematike, rekreacije, urejanju prehrane, športne dejavnosti in seveda dejavnosti DPO.
Glede na pomembnost odločanja na referendumu pričakujemo, da bodo delavci naše delovne organizacije 26. 12. zavestno in polnoštevilno glasovali za sprejem navedenih samoupravnih splošnih aktov.
in i sl O' org kul je i ritv like Kai od; ok\ ma ner 1
slu:
sed
vid
cev
i h
Un i Ho pre j ne Voc I teti Pal $Cla
Boris Čerin
DO Elektrozveze nadaljuje tradicijo partizanskih
delavnic »99 d«
O delu, načrtih in o tekočih problemih na novo ustanovljene DO Elektrozveze, smo se pogovorili z glavnim direktorjem Živoinom Abramovičem.
VPRAŠANJE: O namenski DO ni bilo v našem glasilu precej časa nobene informacije. Pred prihodom na ta razgovor z vami sem pregledal vse številke našega glasila in prebral vaše odgovore, ki ste jih dah za naš časopis. V njih ste spregovorili o namenu in načrtih naše novoustanovljene DO in sedaj me zanima, ali je potekalo njeno organiziranje po napovedi in kdaj je DO začela uradno obstajati?
ODGOVOR: Proces je potekal tako, kot je bil programiran in v teh razgovorih napovedan. Do srede februarja so bili pripravljeni osnutki Samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v TOZD, statuti TOZD in Samoupravni sporazum o združevanju TOZD v delovno organizacijo. Po opravljeni javni obravnavi ter upoštevajoč zakonske roke, so bili navedeni akti tudi sprejeti na referendumu 30. 3. 1979 (rezultati so bili objavljeni v glasilu Iskra), prav tako pa so bile opravljene tudi volitve v organe upravljanja TOZD in delovne organizacije in organizirane ustrezne družbeno politične organizacije^
Strokovna komisija za organiziranje DO je ob akcijah na samoupravno organzacijskem področju intenzivno delala tudi na poslovnih zadevah, ki jih je zahteval program novoustanovljene delovne organizacije in to s posebnim poudarkom na predvidenih novih investicijskih vlaganjih. Delo komisije je bilo osredotočeno še na problem organiziranja novih TOZD in DSSS v okviru DO, osnovni cilj strokovne komisije pa je bil pripraviti vse potrebno, da prične nova delovna
Zivojin Abramovič.
organizacija s poslovanjem 1. 7. 1979, kar je tudi narekoval širši družbeni interes naše republike, kot tudi celotne Jugoslavije.
V maju so bili imenovani tudi vsi vršilci dolžnosti individualnih poslovodnih organov TOZD (na sejah delavskih svetov TOZD), v začetku junija pa je delavski svet delovne organizacije imenoval tudi vršilce dolžnosti KPO delovne organizacije. V tem mesecu smo oddali tudi vso potrebno dokumentacijo za registracijo naših TOZD in delovne organizacije na registrsko sodišče. Med tem smo pri-javih nove TOZD in delovno organizacijo tudi na Zavod SRS za statistiko (šifre dejavnosti), kot tudi uredili vse potrebno pri SDK za odprtje žiro računov TOZD, predhodnega računa in računa združenih sredstev DO. Po formalni plati je bilo tako vse urejeno in omogočeno, da je nova delovna organizacija pričela s poslovanjem 1. 7. 1979.
V delovno organizacijo so se iz prejšnjih TOZD TEI, TEN in IPT iz DO Elektromehanika, Kranj, organizirale in združile naslednje temeljne organizacije:
L Antene in navigacija, n.sol.o.,
Ljubljana, Tržaška c. 2'
2.	Komerciala in inženiring, n.sol.o-, Ljubljana, Stegne 11
3.	Proizvodnja mehanskih delov, j n.sol.o., Ljubljana, Stegne 11
4.	Radijske zveze, n.sol.o., Horjul
5.	Servis poslovnih stavb, n.sol.o., Ljubljana, Tržaška c. 2
6.	Telefonski in telegrafski sistemi, n.sol.o., Ljubljana, Stegne 11
7.	Tovarna elektronskih instrumentov, n.sol.o, Horjul
8.	Usmerjene zveze, n.sol.o., Ljubija- ! na Stegne 11
9.	Delovna skupnost skupnih služb j n.sol.ov Ljubljana, Stegne 11 VPRAŠANJE: Kakšni so osnovni
problemi, ki so se pojavili z ustanovi- i tvijo vaše nove DO, in kateri od njih vam povzročajo največ težav?
ODGOVOR: Osnovni problemi, ki so se pojavili z ustanovitvijo novih TOZD in delovne organizacije in, ki nam v samem zagonu povzročajo sorazmerno hude težave pri normalnem poslovanju so sledeči:
1.	Dislokacija TOZD in njihovih delov delovnega procesa
Poudariti moramo, da so se TOZD organizirale po branžnem principu (zaokrožene programske dejavnosti), : pri tem pa so posamezni deli delovnega procesa TOZD locirani na štirih, treh ali dveh lokacijah, ki so si med seboj precej oddaljene. To vsekakor onemogoča normalno poslovno, kot | tudi samoupravno življenje v posamez- i ni TOZD. Od vseh naštetih TOZD je le ena locirana samo na eni lokaciji!
Isl
ve:
vk
sle
„C
do
na
jei
na
nu
fič
lik
ra:
sle
ko
zo
2.	Izredno slaba likvidnostna situacija
S startom nove delovne organizacije se soočamo z izredno slabim gmotnimi stanjem celotne delovne organizacije. Zato smo ob zaključku 1. polletja sprejeli na ravni delovne organizacije program sanacije za odpravo motenj v poslovanju in s ciljem izboljšanja, tako gmotnega, kot likvidnega stanja. Pri tem smo osnovni poudarek dali na izpolnjevanje proizvodnih in prodajnih planov, ki smo jih v I, četrtletju zaposlovanja nove delovne organizacije tudi dosegli. Kljub temu pa smatramo, da je za izhod iz naših težav potrebna tudi širša družbena pomoč (zakonska sredstva), predvsem pa posojilo za trajna obratna sredstva, ki so bila pred pričetkom reorganizacije tudi obljubljena.
3.	Pomanjkanje strokovnega kadra v TOZD in DSSS
ki
Pi
Štl
lil
nj
Z organiziranjem novih TOZD smo se znašli tudi v občutnih kadrovskih težavah. Glede na to, da je iz treh TOZD nastalo osem TOZD in ena delovna skupnost, tako po TOZD, kot tudi v DSSS primanjkuje strokovnega in vodstvenega kadra, kar vse se trenutno odraža v motnjah v poslovanju. Kot primer naj navedemo, da mora
L. 1955: relejna postaja za dvanajst kanalne zveze na Smarjetni gori
(Nadaljevanje na 12. strani)
re
V(
gi
in
Pi
P'
st
se
sc
u<
či
P:
m
Šl
RAZSTAVA GRAFIKE AKADEMIJE ZA LIKOVNO UMETNOST
V okviru proslave 60-letnice
»Predstavljamo naše delo, hotenja in naš umetniški doprinos k zakladom slovenske kulture prav v Iskri, delovni organizaciji z velikim posluhom za kulturo in umetnost današnjega časa“, je rekel nekdo v pogovoru pred otvoritvijo razstave grafike Akademije za likovno umetnost na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani. Razstava je bila odprta v sredo, 12. decembra letos v okviru proslav ob 60-letnici Almae matris v Ljubljani, v Iskrinem poslovnem centru na Trgu revolucije.
Otvoritve so se poleg nekdanjih slušateljev Akademije udeležili tudi sedanji študentje, Iskraši in vrsta vidnih kulturnih in političnih delavcev: predsednik Akademije znanosti j in umetnosti Janez Milčinski, rektor I Univerze Edvarda Kardelja, Slavko ! Hodžar, Emil Rojc, izvršni sekretar predsedstva CK ZSK, direktor Moderne galerije Marko Kržišnik, član poslovodnega kolegija Iskre, član Univerzi-| letnega sveta in predsednik sveta I Fakultete za elektrotehniko Vladimir Klavs in drugi.
razvoj osebnega izraznega koncepta vsakega posameznega študenta kot samostojne ustvarjalne osebnosti, je našel najvišjo stopnjo izpopolnitve v grafični speciali.
V vseh teh letih je nastajal mogočen arhiv, ki šteje več kot deset tisoč listov in še čaka na študijsko obdelavo ter javno predstavitev.
Za vpogled v kvaliteto in izrazno širino grafike, ki jo hranimo v arhivu Akademije za likovno umetnost smo zbrali štirideset grafik študentov grafične specialke iz zadnjih štirih let, ko deluje Akademija za likovno umetnost kot visokošolska delovna organizacija Univerze Edvarda Kardelja. Prepričani smo, da že ta majhen izbor kaže velik ustvarjalni potencial mladih avtorjev, ki ga pogojujeta študijski program in osnovna usmeritev pedagoškega dela naše akademije.
Nato je rektor Akademije za likovno umetnost Andrej Jemec formalno otvoril razstavo: Razstava grafičnih listov iz arhiva Akademije za likovno umetnost v Ljubljani v Poslovnem
t ~?tC"
Zanimanje obiskovalcev v PPC za razstavo je veliko.
Slavnost je začel v imenu gostitelja j. Iskre Vladimir Klavs, ki je izrazil ! veselje, da se Iskra lahko aktivno j [ vključi v proslave 60-letnice največje slovenske izobraževalne ustanove, jj »Dobro se zavedamo, kaj univerzi j. dolgujemo, saj nam je vzgojila ves h najvišji strokovni kader, z njo sodelujemo v najzahtevnejših projektih pri j našem delu in od nje še mnogo, [i | mnogo pričakujemo.11 * * V j ! Bogdan Borčič, predstojnik gra-3 fičnega oddelka na Akademiji za !- ; likovno umetnost je povedal, da so , razstavljena dela izbor iz grafičnih del v slušateljev, ki so nastala po letu 1975, i ko se je Akademija združila z Univer--) I zo. Nadaljeval je: »Grafika je ena
centru SOZD Iskra je že tretja predstavitev študentov Akademije v tem razstavišču. Dragocena pobuda Iskre za sodelovanje z Akademijo je v kratkem času presegla odgovoren okvir prikazovanja našega dela in prispevala v mnogočem k pojasnjevanju nadaljnje programske in vsebinske opredelitve naše delovne organizacije do združenega dela.
Iskri se zahvaljujem za gostoljubje in s tem otvarjam našo razstavo v počastitev 60-letnice Univerze Edvarda Kardelja.
Po otvoritveni slovesnosti so si domači in gostje ogledali razstavo, nato pa so zastopniki Iskre povabili predstavnike Univerze in Akademije
1 Med otvoritveno slovesnostjo.
) ključnih izraznih možnosti, ki je :	prisotna in ustvarjalno ovrednotena v
i študijskem programu Akademije za , likovno umetnost v Ljubljani že od njene ustanovitve 1. 1945.
i |
V prvih dneh Akademije je njen rektor Božidar Jakac z veliko iznajdljivostjo in osebnim prispevkom opremil grafično delavnico s tiskarskimi stroji in orodjem. To je bil začetek velikega prodora grafike, ki se je pozneje, s pridobitvijo novih prostorov samo še stopnjeval. Generacije študentov, ki so se formirale v delavnicah akademije, so se soočile s svetovno grafično ustvarjalnostjo. Že na prvem grafi-■ čnem bienalu v Ljubljani 1. 1955, nato pa so se naglo uveljavile na številnih I mednarodnih prireditvah po svetu. Študijski program, ki je omogočal
za likovno umetnost v naše poslovne prostore. Tu se je razvil nevezan pogovor o Iskri, Univerzi in Akademiji. Predstavniki Univerze so izrazili veliko zadovoljstvo nad sodobno podobo Iskre, s katero je zelo lepo sodelovati in, ki daje veliko pobud za bolj plemenito življenje. Tudi mladim daje možnost uveljavljanja. Univerza ne glede na trenutno poslovnost, ampak že po svoji naravi je naravnana na dolgoročen proces napredka in prav tu Iskra mnogo pomeni v‘Sloveniji, Jugoslaviji in v svetu. 1 ;
Predstavnik Akademije za likovno umetnost je poudaril izredno zadovoljstvo nad posluhom Iskre za sodelovanje, zlasti na področju oblikovanja. »Prepričani smo, da bo tako tudi ostalo.
FY
SLOVENSKE ZALOZBE V PRIHODNJEM LETU
Pomembna marksistična dela pri Cankarjevi založbi
Z glavnim urednikom Cankarjeve založbe Tonetom Pavčkom smo se pogovarjali o okvirnem programu Cankarjeve založbe za leto 1980. Okvirni program zajema kar 69 xnovih naslovov, ki bodo v prihodnjem letu izšli v trinajstih, že ustaljenih in priljubljenih knjižnih zbirkah Cankarjeve založbe.
V daljšem, nevezanem razgovoru, nam je Tone Pavček spregovoril podrobnejeo vsaki knjigi posebej in povedal, da bodo v njihovi tradicionalni zbirki Marskizem izdali prihodnje leto sedem del.
Na prvem mestu je treba omeniti tretji zvezek Leninovih izbranih del, ki jih Cankarjeva založba izdaja v sodelovanju z Marksističnim centrom CK ZKS. V tretji knjigi bodo objavljeni Leninovi spisi iz obdobja 1908 — 1909 v izboru dr. IVbrjana Britovška. Po porazu revolucije 1905 i—1907 je nastopilo obdobje stoljpin-SKe reakcije, in v teh spremenjenih pogojih je bilo potrebno za nadaljnje delo revolucionarne partije po eni strani spoprijeti se z organizacijskimi vprašanji, po drugi pa okrepiti stranko na trdnih osnovah marksistične teorije. Besedila tretje knjige izbranih del tako predstavljajo Lenina v boju z ptzovizmom in ultimatizmom, s Trockim in likvidatorstvom, z bogograditelji in empi-riokriticisti. Hkrati nam kažejo njegova prizadevanja za strnjevanje levice v mednarodnem delavskem gibanju. Posebej je treba omeniti, da bo v tej knjigi objavljen strokovno popravljen prevod znamenitega Materializma in empiriokriticizma, del Leninovih filozofskih rokopisov in druga besedila, ki imajo velik pomen.
Drugo delo iz te zbirke je prva knjiga izbranih pisem Marxa in Engelsa. Po zaključku izdaje Marxovih in Engelsovih izbranih del v petih zvezkih pri CZ se je najneposrednjeje postavila in zaostrila potreba po objavi izbora iz njune korespondence.
Izbor naj bi obsegal tri knjige, ki bodo tematsko urejene:	1. Kritika politične
ekonomije, 2. Politično zgodovinska pisma s poudarkom na taktiki in strategiji delavskega razreda in 3. vprašanje teorije. Najprej naj bi pripravili kritiko politične ekonomije in bi izbor obsegal: pisma iz 40 let, (kritika nacionalne ekonomije), pisma iz rokopisa iz let 1861—63 ter pisma o Kapitalu.
X
PRAVICE
Iskano naše je blago, kljub temu, da je zlo drago in kar še huje mora biti, da ga sploh ni za kupiti.
Prodali bi lahko veliko, da bi pokrili vso razliko, le surovin nam primanjkuje, zato uvažamo pač tuje.
A tudi' tu ne manjka kriz, prvič le, ker ni deviz, pa to bi že nekako šlo, za prvo silo bi kar bilo.
Še bolj pomembne kot devize, so pravice do devize, te dobiti je težko in nič ne moreš, ker je tako.
Da z uvozom so težave, to je že znano kot zabave, krivec vendar mora biti, izgubo je ie treba kriti.
Pa kaj bi se še kdo sekiral, izgubljal živce in se prepiral, če vidi, da nam fletno je in brez uvoza, nam še kar gre.
\____________________________________J
Ob boleči izgubi naše drage mame
ANE COF
se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavkam in sodelavcem v TOZD, MN in ATB za podarjeno cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti
hčerke: Rezka Ramovš, •	Erika Cof,
Mari Košir.
Ob boleči izgubi najine drage mame
FRANČIŠKE TOMAŽIN
se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Prodaja in TOZD Pripravljalnica za podarjene vence, denarno pomoč, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti
žalujoči hčerki: Mimi Dolhar Ivanka Korošec.
Ob boleči izgubi dragega očeta
JOŽETA JAGODICA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD TEA — ploščati rele in žične oblike, za izraze sožalja, podarjeni venec in denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti
hčerka Marija Kepic z družino.
Sledijo nadaljnje tri knjige iz te zbirke, ki pa so bile predvidene že v lanskoletnem programu. To je ponatis prvega dela Maxovega Kapitala, dalje Registri k izbranim delom Marxa in Engelsa ter Haugovo delo Predavanja za uvod v Kapital.
Zadnji dve knjigi iz te zbirke pa sta delo S. S. Pravverja „Karl Marx in svetovna književnost" (Zbirka Marksistična estetika 1) in »Ideologija in estetski učinek" (Zbirka Marksistična estetika 2). Avtorja Pravverja, oziroma njegovo delo štejejo za eno najpomembnejših knjig, kar jih je bilo napisanih o Marxu v angleščini Naš avtor je profesor nemške književnosti v Oxfordu. Poleg tega je to njegovo delo edino delo, ki sistematično raziskuje in razlaga Marxovo branje beletristike. Znano je namreč, da je Marx poleg znanstvenih in filozofske literature veliko bral, od mladih let pa do konca življenja, dela pesnikov, romanopiscev in dramatikov v vseh glavnih evropskih jezikih. Pravvers si prizadeva, da bi prikazal, kaj je Marx pisal in govoril o beletristiki v različnih obdobjih svojega življenja— od doktorske disertacije preko Kapitala do rokopisov zadnjih let— kako je uporabljal prebrana beletristična dela, kako je uvajal v svoje tekste terminologijo in koncepte literarne kritike ter kako je, gledano z druge strani, beletristika prodirala v Marxovetekstein jih oblikovala.
Druga knjiga »Ideologija in estetski učinek" nove zbirke Marksistične estetike pa prinaša izbor besedil o problematiki estetike in ideologije iz Althusserjeve šole marxizma. Dela sodobnega francoskega marxista Louisa Althusserja in njegovih učencev so zadnjih petnajst let v središču teoretskih in političnih diskusij, ne le v francoskem, marveč tudi v širšem evropskem kulturnem prostoru, predvsem v Nemčiji, Angliji in Italiji. Kljub nekaterim, morebiti spornim izhodiščem in postavkam, pomenijo ta dela nedvomno eno bistvenih komponent oživetja marksizma, ki smo mu priča zadnje poldrugo desetletje.
V zbirki Misel in čas bo izšlo šest knjig. Rudi Rizman je napisal delo „Marxizem in nacionalno vprašanje", ki obravnava pomemben fenomen naroda kot družbenega pojava z mislijo, da je polno uveljavljanje narodov ena bistvenih sestavin humanizacije in demokratizacije sveta. Avtor razčlenjuje takoTazlične teoretične poglede na narod od nekdaj, od evropske antike pa vse v naš čas, osrednjo pozornost pa namenja marksističnemu obravnavanju naroda. Področno razčlenjuje Marxovo in Engelsovo pojmovanje naroda, pri čemer ugotavlja, da klasika marksizma nista brezrazredne družbe enačila z breznacionalno družbo, sledi obravnava marksističnega razumevanja naroda od nemške in avstrijske socialne demokracije do Stalina, še posebej pa Leninov prispevek k tej tematiki. Še zlasti pa so zanimiva v knjigi poglavja, v katerih avtor razčlenjuje razvoj pogledov na narod v jugoslovanski družbeni misli, od Svetozarja Markoviča, prek Cankarja do Kardelja. Zadnje poglavje knjige kritično
razmišlja o novejših teorijah o »socialističnem narodu".
Dalje je tu delo Rikarda Štajnerja »Kriza H", ki do določene meje nadaljuje, hkrati pa odločno razvija in poglablja tematiko, ki jo je isti avtor obdeloval v delu »Kriza" in je izšlo pri Cankarjevi založbi 1975. leta. Nova tematika oklepa najprej »odnose in mehanizme neokolonializma", medtem ko je vsebinsko težišče knjige zajeto v drugem, večinskem delu knjige z naslovom »Splošna teorija nove mednarodne ekonomske ureditve".
Janez Stanič pa je za to zbirko pripravil knjigo pod naslovom »Na razpotjih komunizma". Delo nam nudi zaokroženo in delno komentirano podobo in razlago stanja v mednarodnem delavskem (komunističnem) g i banju. Knjiga nima namena biti znanstveno, ampak publicistično delo, katerega glavni cilj je opisovanje in razlaga. Časovno zajema knjiga desetletje od 1968 do 1978 s tem pa posega nazaj od leta 1968 le toliko in takrat, kadar je to nujno potrebno za razumevanje tekočega dogajanja, pač pa zajema še vsa pomembnejša dogajanja in dogodke iz zadnjega časa
Nadaljnje delo je knjiga Marka Kerševana »Razredna analiza in marksistična družbena teorija". Naš avtor sodi med najuglednejše mlajše družboslovce pri nas in je zanj značilno, da se loteva z velikim občutkom za načela in nianse osrednjih vprašanj obče sociologije, ki so pod težo empiricizma že začeli zginjati v ozadje. Njegovo delo bo predstavilo na celovit način prav avtorjeve prispevke glede teorije socialne strukture in družbene formacije, kar sodi vsekakor v središče sodobnih teoretičnih družboslovnih obravnav. Knjiga vsebuje tri temeljna poglavja, v katerih avtor po tematskih celotah in logično dosledno predstavi svoje poglede na nekatere bistvene vidike (marksistične) obče sociologije, religije in ideologije. Omenjena poglavja so: temeljni pojmi marksistične sociologije, religija in družbena formacija ter povzetki in konsekvence.
Končno je v tej zbirki prav tako novo originalno slovensko delo, in sicer knjiga Janeza Jerovška »Vpliv izobrazbe in uspešnost delovne organizacije". Raziskave našega avtorja sodi med aktualna in v mnogočem nova strokovna dela. Izbor problemov, ki jih avtor obdeluje, je dosti širok, saj zajema temeljne odnose med izobrazbo in ekonomsko uspešnostjo in njihove najpomembnejše dejavnike, kot jih vidimo danes z vidika tehnološkega in splošnega družbenega razvoja. Pri analizi posameznih problemov išče avtor odgovor nanje v izkušnjah in ocenah razvitejših dežel, ki so se z njimi srečali in jih uspešno reševali, ne da bi imel v njih vzorčne rešitve ali idealiziral tuje ekonomske in družbene modele. Posamezna poglavja združujejo v sklenjeno celoto osrednja avtorjeva misel, ki je hkrati njegovo temeljno sporočilo bralcu: za nadaljnji razvoj Slovenije je odločilnega pomena, da se preusmerimo v tehnološko zahtevnejšo proizvodnjo, v višjo produktivnost dela, v pospešen industrijski in splošni razvoj, ki bo temeljil na optimalni izrabi intelektualnih in ustvarjalnih možnosti, sodobnem sistemu izobraževanja in stalnega izpopolnjevanja.
Šesta knjiga iz te zbirke pa je delo Jacguesa Lacana »Psihoanaliza in jezik", ki bi morala iziti že lani, pa so jo zato uvrstj1' v letošnji knjižni program.	—/Z--
Prebrali smo za vas
»Napisati bi morali delo o pomembnem, a malo znanem vplivu bolezni na zgodovino človeštva, se pravi bolezni tistih ljudi, ki ustvarjajo zgodovino. Pripovedujejo nam o Kleopatrinem nosu, ničesar pa nam ne povedo o Richelieujevi zlati žili.11 Te besede sodobnega francoskega pisatelja Henryja de Montherlanta stojijo zapisane kot motto zelo zanimive in razmeroma nove (izšla je leta 1976) knjige dveh avtorjev, publicista Pierra Accoca in zdravnika dr. Pierra Rentchnicka »Bolezni velikih11.
Čeprav vemo, da posamezniki vsekakor ne ustvarjajo zgodovine, vendar pa v njej igrajo pomembno in včasih usodno vlogo, je zato vsekakor tako za zgodovinarje kot tudi za širše bralstvo vsekakor zanimivo, kakšne bolezni so imeli veliki ljudje, kako so jih prenašali, kako so jih zdravili in končno, kako so te bolezni vplivale na njihovo psihofizično stanje in s tem seveda na njihove odločitve in odgovornosti.
Sicer pa je znano, da so običajno zdravniški uradni bilteni ob bolezni ali pa tudi smrti znanih mož, zlasti državnikov, vedno zelo megleni, nedorečeni in rutinski ter vedno praviloma skrivajo resnico in bolezen velikega pacienta. Kajti bolezen državnikov ponekod smatrajo za državno skrivnost, čeprav je na drugi strani tudi res, da bi morali javnosti razkriti resnico o bolezni njihovih voditeljev, saj gre v bistvu za javno zadevo.
In potem so tu še osebni zdravniki teh velikih mož. Tudi ti so bodisi zmotljivi, bodisi pa so njihovi pacienti v nekem smislu »težki11 kot pravimo, in se kaj neradi ali pa sploh ne pokoravajo svojim osebnim zdravnikom.
V tem smislu sta se naša pisca lotila dokaj zahtevne, odgovorne in tudi težavne naloge, saj prvič nista zdravila nobenega od obravnavanih visokih pacientov, na drugi strani pa sta se pri naštevanju in opisovanju patoloških pojavov pri izbranih osebah naslanjala večinoma na aruge vire in se tudi sicer nista mogla izogniti tveganju, ki pač . še vedno spremlja celotno zdravniško dejavnost od diagnostike do terapije. Dokaz za to so številni primeri, ko je narava demantirala vse zdravniške in druge napovedi in dovolila nekaterim, ki so jim zdravniki in drugi svojčas obetali še kako leto ali mesec življenja (Adenauer, Salazar, Franco, Mao Zedong), da so dočakali izjemno visoko starost, s čemer pa še ni rečeno, da je bila ta starost kdovekako učinkovita in plodna.
Spremljamo torej na straneh knjige nekakšne diagnostične biltene najprej ameriških predsednikov Roosevelta, VVilsona, Hardinga, Eisenho-verja, Kennedyja in Nixona, sledita jima poročilo o bolezenskem stanju Hitlerja in Mussolinija, dalje Chamberlaina, Daladiera in generala Game-lina.
Posebej zanimivo poglavje je posvečeno Churchillu, za njim pa sta opisana dva fašistična diktatorja z Iberijskega polotoka, Salazar in Franco.
Nič manj niso zanimiva poglavja o Adenauerju, de Gaullu, Pompi-douju, švicarskem zunanjem ministru Motti in papežu Piju XII.
Dokaj pomanjkljivi so podatki o Leninu, Stalinu in Hruščovu, katerim sledita Eden in Naser.
Knjigo zaključujeta dva velika sodobna kitajska voditelja, Zhou Enlai in Mao Zedong. ’*■
Knjigo ^Bolezni velikih11 je prevedel Jože Šmit, opremil Matjaž Vipotnik, izdala pa založba Borec iz Ljubljane.	D.Z.
DELOVNA ORGANIZACIJA ELEKTROZVEZE
DO Elektrozveze nadaljuje tradicijo partizanskih
delavnic »99« d
sedaj računovodstvo, ki je vršilo posle le za eno TOZD te iste vršiti npr. za štiri TOZD, pri enakem številu zaposlenih. Akcijo za pridobitev novih kadrov smo že pričeli in je v teku.
4.	Prostorske težave
Prostorske težave ravno tako predstavljajo hud problem in povzročajo posredno motnje v poslovanju in izpolnjevanju delovnih načrtov. Naš cilj je zaokrožiti TOZD na eni lokaciji, kar pa je kratkoročno nemogoče, saj je realizacija tega cilja povezana s precejšnjimi investicijskimi vlaganji, kar pa bomo izvedli lahko le postopoma. Glede na perspektivne programe razvoja posameznih TOZD pa je ta problem resna ovira za čimprejšnjo konsolidacijo posameznih temeljnih organizacij.
VPRAŠANJE: Kot je razvidno iz vaših odgovorov vam problemov ne manjka. Zanima me pa kako gledate na prihodnost in v katerem obdobju bodo osnovni problemi rešeni?
ODGOVOR: Glede na to, da je delovna organizacija začela v 2. polletju z negativno bilanco prvega polletja v dveh od treh starih TOZD, je bilo to obdobje sanacije. Če pa uspemo zaključiti poslovno leto pozitivno, vsaj kot DO, bi naslednje leto že moralo biti leto stabilizacije in priprav za srednjeiočno obdobje. To bi potem že lahko bilo obdobje rasti naše DO in to tako po obsegu proizvodnje kot po tehnološki organizaciji kvahtete. Ekonomska stabilnost, vsklajena rast in organizirana proizvodnja bosta omogočili nemoteno delo na raziskovalno razvojnem področju in na pripravi za osvajanje novih generacij naprav iz našega proizvodnega programa. To niso samo naše želje, ampak srednjeročno obdobje 1980—1985 bo obdobje določene tehnološke preorientacije v kateri se bo bila bitka in se odločalo o osvojitvi in pripravi novih generacij naprav ter kompleksnih sistemov, kar še posebej velja za področje prenosne tehnike in telekomunikacij.
VPRAŠANJE: Prihodnost je torej optimistična. A nam jo lahko prikažete v številkah in procentih?
ODGOVOR: Pripravljen predlog gospodarskega plana za naslednje leto temelji na že 93,4 % sklenjenih pogodbenih obveznostih. Izjema je samo merilna elektronika, kjer so te pogodbene obveznosti zastopane samo z 50%.
V primerjavi z letošnjim letom predvideva plan za prihodnje leto povečano realizacijo za cca 30 %, pri čemer se bo za namenskega kupca povečala celo za 67 %, tako da bo predstavljala že 47 % celotne proizvodnje. Prav tako nameravamo povečati tudi izvoz in sicer za 15 %.
Tudi osnova za naš srednjeročni plan temelji na že sklenjenih pogodbah petletnega obdobja z namenskim kupcem, zunanjimi partnerji, okvirnimi pogodbami, z republiškimi sekre-
tariati, danih ponudbah za večletno obdobje preko direkcije SSNO-a (za izvoz) in najmanjši procent na analizi potreb tržišča. Prve številke na podlagi teh podatkov so predvidevale proizvodnjo (v glavnem iz obstoječega programa) večjo kot smo jo po naših ocenah sposobni uresničiti, oziroma z povprečno letno rastjo 29-31 %.
Vse te ocene temeljijo na analizah možnosti porasta proizvodnje, in sicer:
—	boljše organizacije delovnega časa, delitev dela in povečanje serij — za 4 %,
—	dodatnih investicij v prostore in tehnologijo — za 8,1 %,
—	povečanja zaposlenih v povprečju 2,3 % — za 4 %, — povečanja obsega kooperacij in sprememba strukture proizvodnje na račun spe-cializacije — 4,9 %,
kar skupaj daje povprečno letno rast 21 %.
To pomeni, da bomo od predvidenega plana 530 mio. dinarjev v tem letu, prešli na 700 mio. v naslednjem letu, v letu 1985-86 pa bi že dosegli 2 milijardi novih din realizacije - vse gledano po stalnih cenah iz 1979. Delež namenskega kupca bo v tem času nihal med 47 % — 51%, delež izvoza pa naj bi od sedanjih 14,5 % narastel na 19—21 % v letu 1985-86.
VPRAŠANJE: Mislim, da so iz navedenih podatkov jasno razvidne možnosti razvoja vaše DO in s tem tudi njena prihodnost. Vprašal pa bi vas še tole: Vašo delovno organizacijo imenujete tudi organizacijo namenske proizvodnje in eden od vaših večjih namenskih kupcev je naša armada, ki bo 22. decembra praznovala svoj 37. rojstni dan. Kako je vaša DO vezana ali soudeležena s tem praznikom?
ODGOVOR: Vprašanje je pravilno in tudi v pravem času postavljeno. Našo „vezanost“, kakor ste to omenili, moramo gledati z več strani. Omenil bi predvsm, da smo v vsakodnevnem stiku z aktivnimi predstavniki JLA, se pravi s tistimi, ki so na redni dolžnosti v naši DO, nadalje s stalnimi predstavniki JLA kot so člani
Prva 12 - kanalna naprava za usmerjene zveze iz Iskre in njeni ustvarjalci (vi. 1955 na ljubljanski pošti).
ISKRA, Industrija sistemov elektronike in zvez n.sol.o., Ljubljana, Stegne 11 Po sklepih delavskih svetov v temeljnih organizacijah združenega dela

razpisujemo imenovanje
INDIVIDUALNIH POSLOVODNIH ORGANOV
temeljnih organizacij združenega dela
1.	Antene in navigacija. Tržaška cesta, 2, Ljubljana
2.	Komerciala in inženiring. Stegne 11, Ljubljana
3.	Proizvodnja mehanskih delov. Stegne 11, Ljubljana
4.	Radijske zveze, Horjul 188
5.	Servis poslovnih stavb. Tržaška c. 2, Ljubljana
6.	Tovarna elektronskih instrumentov, Horjul 188
7.	Telefonski in telegrafski sistemi. Stegne 11, Ljubljana
8.	Usmerjene zveze. Stegne 11, Ljubljana Kandidati morajo izpolnjevati sledeče splošne pogoje:
—	5 let delovnih izkušenj,
—	ustvarjalen odnos do samoupravljanja,
—	družbeno politične in moralno etične lastnosti po družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin,
—	da imajo sposobnost organiziranja in vodenja poslovanja in vsklajevanja delovnega procesa.
Kandidati morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še posebne pogoje v
posameznih temeljnih organizacijah:
ad 1) visoka izobrazba tehnične ali ekonomske smeri,
ad 2) visoka izobrazba elektro ali ekonomske smeri,
ad 3) visoka izobrazba strojne smeri,
ad 4) visoka izobrazba gospodarske, pravne ali tehnične smeri,
ad 5) visoka izobrazba tehnične, ekonomske ali pravne smeri,
ad 6) visoka izobrazba tehnične, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri,
ad 7) visoka izobrazba elektro ali ekonomske smeri,
ad 8) visoka izobrazba elektro, strojne, ekonomske ali pravne smeri.
Mandat traja štiri leta.
Prijave na razpis z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba vložiti v zaprti ovojnici do vključno 29. 12. 1979 na naslov:
ISKRA — Elektrozveze, Stegne 11, Ljubljana, Kadrovska služba z oznako: „za razpis IPO, TOZD (naziv TOZD).
Kandidati bodo obveščeni o izbiri najkasneje v tridesetih dneh po zaključku sprejemanja prijav.
v_____________________________________________________________________________________/
komisije VKKJ' (vojna kontrola kvalitete in zanesljivosti) in drugimi vojaškimi inštitucijami. Po posameznih nalogah nas obiščejo tudi občasne komisije, obiskujejo nas pa tudi vojne delegacije posameznih prijateljskih držav, kakor tudi najvišji predstavniki
Navedel bi še, da imamo v naši DO 122 rezervnih vojaških starešin, od tega je 32 članov ZB, kar ni majhno število, vsak od njih pa je bil vsaj enkrat aktivni slavij eni k dneva armije.
, Namenska proizvodnja ni od včeraj. Če se ozremo nazaj in pogledamo v zgodovino, lahko ugotovimo, da začetki namenske proizvodnje izhajajo iz partizanskih „Delavnic 99“, v katerih so izdelane prve partizanske radio postaje, radio sprejemniki in podobno, ter da so kadri iz teh delavnic in kadri vezistov iz NOB bili inciatorji in osnovalci ISKRE, lEV-a, „Pržana“ ter večine obratov, ki so se pozneje razvili v tovarne.
Prav tako izhaja večino našega programa iz naročil in potreb naše armade iz povojnih let in to še posebej intenzivno v obdobju resolucije in IB. Prve povojne radio postaje za potrebe armije so razvite in narejene v lEV-u, prve VP naprave so narejene in proiz-vajane v Pržanu po naročilu in za potrebe JLA, prvi elektronski merilni instrumenti so razviti in proizvajam za potrebe JLA ravno tako antene za ladje, podmornice, da o navigacijskih napravah in njenem programu ne govorimo.
Mislim pa, da naša dejavnost in naš proizvodni program, Id sta ozko vezana na našo armado, nista na žalost sledila razvoju in potrebam JLA, Kar je v marsičem pripisati našemu nepravočasnemu organiziranju pri prevzemanju in uresničevanju zahtev naše armade. Upam, da smo končno le pristopili k organiziranem formiranju naše DO, ki naj bi s pomočjo ostalih DO in TOZD v Iskri več kot do sedaj doprinesla opremljanju naše armade s kvalitetnimi elektronskimi napravami in s tem tudi k njeni večji in stalni borbeni pripravljenosti. Tako bo tudi praznik armade vse boli tudi naš praznik.	Boris Čerin
DOBR: rOGOJI ZA ZIMSKO REKREACIJO
»Zelo dobre pogoje za razvijanje zimske rekreacije imamo", so mi povedali v Železnikih, »žal pa osveščenost ljudi še ni na zadostni ravni, da bi vse možnosti sploh lahko izkoristili!" Ob začetku ali pravzaprav že kar v sredini zimske sezone bo torej gotovo zanimivo pogledati, s čim se lahko na športnem področju ukvarjajo delavci Tovarne elektromotorjev.
Sindikat te TOZD je aktiven na domala vseh področjih. Razen samoupravne dejavnosti je iz vrste zapisov, ki smo jih imeli o različnih kulturnih dogajanjih v tem kolektivu, zanj značilno tudi prizadevanje za razširitev rekreativnih možnosti poleti in pozimi. Pri njihovi sindikalni organizaciji deluje komisija za šport in rekreacijo, ki je pripravila že vrsto športnih srečanj na različnih ravneh, skrbi pa seveda tudi za čirr večjo razširjenost množičnega športa in rekreacije.
Iskra je pokrovitelj Športnega društva Železniki, prav to društvo pa ima največ zaslug za afirmacijo Soriške planine. Prvotno je bila namreč vlečnica danes izredno obiskanem
menjena zgolj članom društva, šele kasneje pa se je področje, ki je zasneženo tudi takrat, ko sicer mnogo večji zimski centri odpovedo, odprlo tudi navzven.
Športno društvo, ki praktično deluje v Iskrinem okviru, je znano po vrsti zelo uspelih organizacij pionirskih rekreativnih in celo tekmovanj vrhunskega razreda.
Takšna razdelitev dela je veljala vse do letošnjega leta, ko je upravljanje Soriške planine prevzela samostojna delovna organizacija v ustanavljanju. Ta bo odslej skrbela tudi za Stari vrh nad Škofjo Loko.
Seveda pa ima Športno društvo iz Železnikov glede na zasluge iz preteklosti na teh dveh smučiščih precejšnje ugodnosti, ki so seveda dostopne vsem Iskrinim delavcem iz Železnikov.
Možnosti zimske rekreacije so torej precejšnje, od samih Iskrašev pa je seveda odvisno, koliko jih bodo izkoristiliI
Fleischman
Nagrade razdeljene
na tem, področju, na-
r'
ČASOPISNE NOVICE
Beograjski Privredni pregled je objavil razgovor z glavnim direktorjem naše industrije za avtomatiko Stanetom Preskarjem glede razvojne poti in dosedanjih rezultatov te naše delovne organizacije. Razgovor je zapisal ljubljanski predstavnik Aleksander Jovanovič.
V Iskri v Železnikih gradijo novo proizvodno halo, v kateri bodo vpeljali najnovejšo tehnologijo in izboljšali pogoje dela. S tem bo Iskra že leta 1981. podvojila izvoz — piše kranjski Glas.
. lili
V Kranjski gori je bil v dneh od 14,do 16.decembra zelo uspešen seminar za orga nizatorje športne rekreacije Iskre.Glede na njegov,zares delovni značaj in koristen pogovor,ki sta ga z udeleženci seminarja imela član PKO SOZD Iskra Pavle Gantar in predsednik KOS SOZD Iskra Janez Kem,bomo temu seminarju prihodnjič na menili več prostora JI a posnetku so udeleženci seminarja,ob zaključku katerega so izvedli tudi tekmovanje v veleslalomu in smuških tekih.
Il
1
t( lan Poz Pro jlski ža c
>o,
15.
Pa
Vrs1
stre
te
kor
bo
DO
org
T
'H
Za nagradno križanko ob dnevu republike, v katero so se žal vrinile nekatere pomanjkljivosti, smo prejeli 244 rešitev. Reševalcev je bilo seveda občutno manj, saj so nekateri gorečneži poslali kar po 10 ali več rešitev. Pomanjkljivosti smo pri rešitvah upoštevali in žreb je nagrade določil naslednjim: —
250 din bo prejel: Božo Čehak, 61231 Črnuče, C. 24. junija 30;
po 150 din bodo prejeli: Irena Grobelnik, 64282 Martuljek 21 b; Zofija Černe, 61000 Ljubljana, Vodnikova 122, Milko Kunstelj, 64000 Kranj, Prešernova 1
po 100 bodo prejeli: Rafaela Čekada, 61000 Ljubljana, Tabor, 9; Zvonka Pucihar, 61000 Ljubljana, Tržaška 39; Viktor Rojšek, 61000 Ljubljana, Vidičeva 21; Klara Segš, 64000 Kranj, C. 1. maja 18; Bojan Delovec, Šenčur pri Kranju, Srednja vas 68.
ko:
tisi
so
jav
čas
rna
Črt
kol
poi
slo
Prt
sm
Pn
dol
Ak
tuc
prt
na
rec
naj
stri
V SOZD Iskra ocenjujejo, da bodo v novem srednjeročnem obdobju sposobni povečati proizvodnjo za približno 19 % vsako leto — piše ljubljansko Delo.
V Sarajevu pa tudi Beogradu in morda še drugod so za novoletna aznike pocenili črno-bele in barvne televizorje za približno 10—15 %. Popust je omogočil nižji občinski davek na promet.
Slunj na Kordunu je najsiromašnejša občina v naši sosednji republiki. V Slunju pa je tudi tovarna barvnih televizorjev RIZ, ki je pred nedavnim pogorela. Ta tovarna je izkazovala vsako leto izgubo. Zagrebški Vjesnik pa sedaj poroča, da so hkrati s požarom ..izgorele" tudi izgube. Tovarna posluje sedaj sicer na meji rentabilnosti, toda brez izgub.
Beograjski Privredni pregled je objavil rezultate desetmesečne proizvodnje v Iskri. L e-ta je dosegla vrednost 8.843,4 milijonov dinarjev, kar je skoraj 30 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Izvoz je dosegel vrednost 84,1 milijona dolarjev ali 10 odstotkov več kot lani. Največji obseg izvoza je ustvarila z 38 milijoni dolarjev kranjska Elektromehanika.
Novinar ljubljanskega Dela Igor Prešern se je lotil problema semaforizacije ljubljanskih cest in se pri tem pogovarjal tudi s predstavniki Iskre — Vladimirom Klavsom in dipl. inž. Željkom Cenerjem. Novinar meni, da Ljubljana še preživlja otroške bolezni semaforizacije. Iskra sicer pripravlja ustreznejše rešitve, zlasti detektorje, ki registrirajo promet in po potrebi lahko olajšalo prometne tokove, vendar se zatika pri prometnih programih.
Beograjska Politika je objavila članek, v katerem prikazuje gospodarski razvoj Slovenije v naslednjem letu. Poglavitne podatke o razvoju je Politiki posredoval podpredsednik republiške skupščine Jože Hujs. V Sloveniji predvidevajo, da bo naslednje leto vsaj polovica uvoza pokrita z izvozom, oziroma celo v višini 63 odstotkov. Poleg izrazite izvozne usmerjenosti bo potrebno povečati produktivnost dela, ekonomičnost in uvesti varčevanje, predvsem pri uvozu energije. Slovenija ima naslednje leto precej večje obveznosti do federacije (zvezni proračun, razne oblike solidarnosti — potres, poplave). Razen tega se bo v Sloveniji na temelju dosedanjih razprav še bolj razvijal sistem samoupravljanja.
Ljubljanski Dnevnik je posvetil pozornost Iskrinemu sodelovanju pri izgradnji karavanškega predora med Avstrijo in Jugoslavijo.
Niška Elektronska industrija je podaljšala jamstveno dobo za televizijske slikovne cevi od 24 do 36 mesecev, piše beograjska Politika.
Tudi za letošnje poslovanje Iskre so značilne dinamične stopnje rasti proizvodnje in izvoza. Vrednost proizvodnje v vsej tej sestavljeni organizaciji združenega dela je tako v letošnjih prvih devetih mesecih nhnesla 7,846 milijarde dinarjev, to pa je za 22,3 % več od vrednosti proizvodnje v enakem obdobju lani, piše ljubljanski Dnevnik.
Zbral in uredil Marjan Kralj
J
ČEZ KALIŠČE NA STORŽIČ
Planinska sekcija Iskre Elektro-mehanike Kranj namerava prirediti v soboto, 29. decembra zanimiv in zahteven zimski vzpon čez Kališče na Storžič. Odhod z avtobusne postaje bo ob 6.25. Prijave niso potrebne, zato pa je za udeležence obvezna zimska oprema. Vodil bo Igor Kloar.
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektro-mehaniko, avtomatiko in elemente
—	Ljubljana.
—	V. d. glavni urednik Otmar Zorn, odgovorni urednik: Dušan Željez-nov, tehnični urednik: Janko Čolnar
—	Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE), Marko Rakušček (Avtoelek-trika), Boris Čerin (DO Elektrozveze) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27. telefon: 24-905, int. 48 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEV1MIK, Ljubljana.
V
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
V
Mo
lik
mi
Ve
rai
Pr
ka
ag
i ni: tel Pr ni] bo
vp
os
čr
je
na
je
ul
*
na
in
oc
ir
de
V