NOV 6 £21 ii t glasilo slovenske narodne podporne! jednote Crsdaliki U ipnTkilki pro •tort > 8607 S LawndaU a t. NST »o. Uw» — "Razorožitvena konferenca, ki se otvori v Waahingtonu 12. novembra, je poskus Anglije, skleniti trojno elijanco v Združenimi državami in Japonako za razdelitev svetovnega plena. Ako načrt za trojno alijaneo ponesreči, tedsj je druga svetovna vojna, v kateri se bo Amerika bojevfcla z Anglijo in Japonsko, ncisogibna." Tako je rekel profesor Seott Near-ing v svojem nedavnem tukajšnjem govoru o ameriški vnariji politiki. "Ameriški imperialisti imajo sijajno polje na zapadni polovici sveta,'' je nadaljeval Nearing. "Nobena dt*#,v* v. Severni. sU Južni Ameriki .niins armade, niti mornarice, ki bi'se mogla kosati z našo, bodisi posamezno ali če se vse združijo. V Mehiki, Nikarag^ vi, Panami, na Haitiju in Sen Do-mingu počenjamo kar hočemo. Ako gremo dalje na jug, delamo tudi tam kar hočemo. "Konflikt pa je Oglede vprašanja takozvanih "odprtih vrat" na Kitajskem, to je tekma med kapi-taliati velikih držav za kitajake trge. Japonaka kontrolira ta vrata a svojim cesarstvom, ki obstoji iz 447 otokov. Ko se je delil plen New Vork, H. T.—Župan John F. )lylan, ki ae je aam proglasil za ljudskega "prijatelja," je ^o-pet kandidat za županako mesto na tamanitaki glaaovniei. fckHest je odsek mestnih očetov* da seštejejo glasove, ki so bili oddeni pri občinskih volitvah v letu 191» za socialista Algernon Lepjs ia Kd-ward F. Caaeidyja. Seveda ni v svojem pozivu povedal, da je to Htoril, ker je najvišje sodišče odredilo, da naj odsek poroča o isi-du volitev. župan ni isdsl tega poziva, dokler ni bilo jaano, če se ne podvrže aodnijskemu mandatu, da so člani. volilnega odbora lapostav-Ijeni kasni saradi žalitve sodišča, izvršene namenoma. Sedem članov volilnega odseka je že bilo posva-nih, da naj dokažejo, sekaj se ne kssnujejo zeradi žaljenje sodišča. Ncw York, N. V. — (Feder. Prčsa.) — Priaivno sodišče je pravkar raaaodilo, da delodajalec »ne Kine biti zaprt na temeljil zakona za odškodnino delavcem, ki se telesno pčkškodujejo pri delu po delodajalčev krivdi. Sodišče je imelo opraviti a slučajem nekega hptrvarja,* ki ai je zlomil nogo pri delu in kateremu je nižje sodišče priznalo odškodnino po zakonu. Delodajalec pa nočo plačati — in zdaj ni zanj nobene kazni. caii, program ostane v h. dakoti. Volilo! so odločili, da projekti Ne-strankarske liga ostanejo v N veljavi FARMARJI SB NISO UDBLB-tU VOLITBV KOT BI SB MORALI. Fergo, North Dakota. — Fed. Preaa.) —. Takozvana "Neodvia-na liga", ki je izzvala odpoklic Newyorški župan je aeveda do-taržavnih uradnikov, isvoljenih na ber kristjan, ki se tudi rad poba ha a avojim kriftjanatvom, češ, da je velik podpornik kriatjanake civilizacije. Ta fakt je menda napotil rev. James H. Lockwooda, da je pri progremu Nestrankarske lige, pri suava poraz vseh njenih predlo gov za uničenje ali paralisiranje industrijalnega programa organi-siranih farmarjev in delavoev v državi. Na glasovnici so bili trije digal v metodiztovski episkopalni (predlogi se spremembo državne serkvi na Južni tretji oesti o peti božji zapovedi: "Ne kradil" zadnje svetovne vojne v Versaille __________________________au, je Japonaka dobila Santung in niku, da jim jo jemlje a kršenjem'nemške otoke in s Um je prido-duha in forme svobodne vlade, (bila novo obrambno črto pred "Rudarji v Zapadni Virginiji ."odprtimi vrat mi "na Kitajakero. imajo pravico do organisacije za| "Združene države imajo avoje to, da bodo njih otroci prehranje- kamne v vodi, po katerih lahko ni in vzgojeni apodobno. Pravieo'stopa jo ns Kitajsko; ti kamni so imajo do organizacije zaredi pravice. Unija na premogovih po-Jjih v Zapadni Virginiji ne bo u-mrla. Mi ae ne bojujemo proti vladi, ampak bojujemo ae za varstvo vlade. Mi smo njena podlaga. Ako odklanjamo zasužnjenje pod katerokoli pretvezo, tedaj podpiramo ameriško vlado. Ako amo pripravljeni dovoliti, da bodo že ne in otroci v teh rudarakih d is-triktih oropani njih majhnega deleža življenake prilike po domi- aleku nekega sodnika, ki ae ne o-zira na to, kar je načelo Amerike, tedaj amo aposobni sa auž-noat. "Zapadna Virginija ho organizirana. Hodnijaka -.prepoved, ki daje prednoat enemu razredu pred drugim, ne more tega preprečiti." / Unijski odborniki v gUvnem mestu zdaj ugibajo, kaj atori John Lewia, predsednik rudarske organizacije U. M. W. of A. Ali pojde v ječo, ali se ukloni Ander-sonovi prepovedi in pozove vse organizatorje iz okraja Minga. Večina teh odbornikov meni, da ae Lewta pokori sodniku Ander-soifu in da valed tega naataae kriza v vodatvu rudarske organizacije. Pričakuje se, da konvencija illiaoiskega rudarskega distrikU U. M. W. of A. eezvije otoki 1 lava ji, Ouam in Filipini. Amerika ima tudi drugo pot na aeveru; te pot je Alaaka in Alev-tijanaki otoki. i "Interesi Anglije ao rti strani Japonske, kajti Amerika je danes največja in najmočnejša njena konkurentinja, medtem ko Japonske ni. Dalje ima Anglija Indijo, katero je treba obdržati a pomočjo prijateljstva Japonske. "Diplomatje na waahingtonski konferenci ne bodo govorili o ras- zahteve, ki bodo naperjene proti! Levrisu, a odobravajo "Kt iti] 1 orožen ju (to je šala), pač pa bodo poakuaili aranžirati mirno ople-njevanje KiUjake. Ako ae te na-črt ne obnese, tedsj je novs svetovna vojna gotova reč. "Glavna aila, na katero mora-mo apelirati za preprečen je prihajajočega konflikta, so orgsnizirani delavci, fteveda v Ameriki je kepitel stoodstotno organiziran, delevci pe komaj 17-odstotno Ampak druge aile ni, ki bi nudila kakršnokoli upanje, da se odvrne civilizaciji preteča nevernost. Kadar pride vojna s Anglijo in Japonako, ho aledil kaos, ki bo morda trajal stoletja. Nova civilizacija ae ne more ustvariti iz razvalin stare. Revolucija lahko uniči vse, toda dolgo čaaa je treba po-tem. da ae zgradi nova etruktura industrij. To vidimo sdej v Ro etfl" 3 "Peta bošja zapoved da ne smeš kraati glasov, kakor ne smeš krasti ur, avtomobilov," je rekel dr. Lookwood v avoji pridigi. "Lee in Caaaidy sta bila izvoljena pred dvema letoma. Ta-menitski občinski svetovale! in volilni odbor so pe poeedili na sedeže dvs tamanita, ne katera js ljudatvo izvolilo Leeja In Ceeai-dyja. Zaradi obaodbe vrednš in karakteriatične tamanitake taktike sta bila U dva moža oplenjena za njuna meata, ljudatvo pa avo-jega zaatopetva, do katerega je u-pravičeno po uetsvi. "To veliko moralno vprašanje je največje vprašanje v tej kampanji. Vprašanje je tukaj sli nsj veliki, zakrament demokracija po-stan? strašno zasmehovanje. In Župan Hylan — 'pošteni' župan H^len — ti ai etal poleg in ai dovolil U politični smrad." Dr. Loektrood je dodal, da je brzojavil o atvari Županu, toda župan je ignoriral brzojavko. Ns to je adreairal župan pismo, v katerem mu je zaatavil deset vprašanj. Priporočal mu je, da naj odgovori odprto, kot je v navadi pri poštenih ljudeh. Vprašanja ao: (!) čtf župan verjame, da ae mora ravnati po božjih zapovedih t (2) Ako ae po njegovem prepričanju kršijo božje zapovedi, ako ae kradejo glasovi pri volitvah? (3) Ali nI rev-no tako greh ukraati glasove socialistu, kot komu drugemu f (4) Ali ne pusto ji fakt, da ata bila Lee in Csasidjr okradena sa glaaovc, ki ao bili za nju oddani f (A) Ako tako hudodelstvo ni udarec po temeljih ameriških napravf (f) Ali take akcije ne prinašajo revoluei je in anarhijef (7) Ako je kaj atori I, da poravna to krivieof (8) Ako ae on atrinja a taktiko tarna-nitakih občinskih svetovalcev, ali jo obsojat (9) Ako verjame v za poved "ljubi svojega bližnjega Uko kot samega aebef (10) Ce ae upa odgovoriti na oetalih drvet vprašanj f D VB VBMftKI MARKI ZA BN ran ■ stopanje Hotrata v Kanaaaa. % VSAKDANJA TBAOBDUA trh besedah be izrečeno mogoče* j„|iet. ni. — Joeeph Kodiekiae, tudi i^ivanje sodnijaki prepove- 45 toni, brez dela hi brez sred (Dalje ae 1 strani). (štev za življenje, m js obeeil. con. New 'Vork, N. T. — Nemške marka, ki je bile pred vojno vredne 23 r en tov, ar je v sredo proda je le za pol renta, toda malo je Mlo špekulantov, ki bi MH kupo vali starke. raz50d0aii zle cev 0021slaio. Ustave in šest iniciatiranih sako-tiov sa odpravo državne banke In Hidustrijalnih naprav. Vo- j« on ssstšvil, In obljubijo, ds teo- tl , tJ , ■■■■■■ dO tolike čaaa delali za tako ms mala entante Jmlr» resolucije j«, Iilei so 28. oktobhi ssvrgli vse te predloge z večino 4000 de 7000 glaaov. ' Na drugi atrani ao volilci odpoklical! a približno enako večino governorja Frazierja, generalne* gS pravdnika I^emkeja in polje-delakega komisarja liagena ter na njihova meata isvolili tri ksndi-dete "Neodvisne lige'*, nasprotnike Ncstrsnksrske lige. Volile! Heverne Dskote so torej nsreflil! čuden paradoks in spravili aov-ražnike organiziranih farmarjev in delavcev v zelo neprijeten po. ožej. Hovražniki ao hoteli s enim mahom ubiti upravo in po njej ustanovljene institucije, to je držsvno banko, državne mline In Žitnicc ter druge naprave, k! ao še v projektu — toda vae te naprave oatanejo in oni jih bodo sdsj morali upravljsti, oziroma izvrftiti. Voditelji Neatrsnksrske lige prisnavajo, da so naenkrat isgu-bili bitko ksr se tiče odpoklica govemorjs in oatalib dveh uradnikov. IM raz pripisujejo dejstvu, ker so se fsrmsrjl v oddaljenih krajih na deželi preveč zanašali na moč svoje orgsnizaeijtt, misleči, orniea Je v pondeljek sprejela j brez opozicije predlogo socialističnega kon-grennika Mcyerja Londona, k! do-lbča, de ima ju mesde delavoev prednoat pri iaplsčevonju dolgov katerekoli bankrotirane družbe. To je prva Londonovs predloge, ki je bils sprejeta v nižji zbornici Kdaj pojde v senat. KARI DOSPEL II *---P Hala sntents as šs vedno pripravlja na ofsnsivo; praska s Cehi. skupitafa sb bavi s dbpo-sntavjbl hab8burža hov. Psriz, 3, not, — "Journal" jsvljs, ds ss sntents pogsja s Portugalsko glsd« intarniranja Karla in Zite na Madolrakih o-tokih. Pogajanja bodo kmalu končana. Budapešta, 8. nov. — Bivši oe. ser Kari in njogova žena Kita sta despsla s angleško topničarko "Glowworm" v romunsko mesto Oslsts ob Črhem morju, kskih sto milj od ustjs Donsve. Kam Ju odvedejo Angleži od tsm, ni še snsno, Ogrska narodna skupščina se danes baii s resolucijo aa edvset- a* pritisk »avtanlkov iu ds Ogrsks ss vselej pretrgs vse vosi s hsbsburžko dinastijo. Sosednja države, poacbno čeho-alovskijs in Jugoa|svije, se še srni-rom pripravljajo ns ufensivo. BudspeŠtenaki listi so dsnss objavili vset, ds je skupina čsšklh vojakov napsdls ogrsko posadko blisu rudnikov v Halgo-Terjanu. V kratki preak! je bilo nekaj mož ranjenih in ujotih na obeh straneh. Čehi ao bili odbiti, PKOUBzauointKi komisar JB odbbbal napram sa- kladnlitvu. • ^ • ProkiMeiJonižko vprašanje is sls-šs kot oovest o morski kači. Washinffton, d. 0. — Prohlbl-sijoniškl komissr Hsynes je od-nehsl nsprsm davčnemu komisarju Blairu ssrsdi pivs, ki s« bo prodajalo kot zdravilo. Komissr l!synss Jo zahteval ds se tsko pivo izdeluje V pivo-vsrnsh, ki so ločene od pivovarn, ksterih izdelujejo neopojno pivo. Kugene C, lirookneycr, pravni svetovelee orgsnizscije lekarnarjev, Izjsvlja, da se lekarnarji lie tepejo as prodsjo plvs. t Vlada b. Uw»4>l> ai 'THE ENLIGHTENMENT" Otim «1 Mimli NatUial Datum v •kUpmh m dm v« m — wU»l Hrt, NACUONAU2ACUA RUDNIKOV. DOPISI. •lošejt* Jih in bodite jim pokor ^cktklrii&B^^Cl NuU-ni »aj slabših razmer vam no morejo dsti in bolj vaa ne imorejo mkor vsa ie sedsj muči- Zadrtja rudarska konvencija U. M. W. of A. je ponovila zahtevo po nacionalizaciji rudnikov. To je bila druga konvencija organiziranih hidarjev, ki je sprejela to zahtevo. 1 Od predzadnje konvencije do sedanje je bil« prav malo storjenega v tem oziru, da se ta zahteva uresniči, ako odštejemo nekaj člankov, ki 00 izšli v delavskih Iftih, in govore, v katerih so delavski govorniki nagiašali potrebo nacionalizacije rudnikov. Zdaj, ko je konvencija v drugič potrdila ta zahtevo, je seveda dolžnost eksekbtive rudarske organizacije, da stori nekaj več za njeno uresničenje, Iadelati je treba načrt za nacijonaliaacijo v razumljivi besedi, da ga ne razumejo le inženiiji in ekonomičarji, ampak razumljiv mora biti tudi preprostemu ljudstvu. Ravno tako je dolžnost eksekutive, da zanese agitacijo za nacionalizacijo rudnikov med najširše ljudske plasti. Kajtt če bo ekseku-tiva rudarske organizacije položila sprejeto rezolucijo za nacijonaliziranje rudnikov lepo na polico, se bomo ravno toliko približali nacionalizaciji rudnikov, kakor če bi ne bila resolucija nikdar sprejeta. Konvencija rudarske organizacije je izvršila svojo dolžnost* ko je sprejela rezolucijo. Zdaj je pa dolžnost eksekutive, da se agitacija za nacionalizacijo rudnikov tako rafcširi med ameriikom ljudstvom, da zahteva njeno izveditev. s % j Od nacionalizacije rudnikov ne bodo imeli koristi le rudarji, aippak te večji blagoslov bodo uživali konzu-meritje, ki morajo zdaj plačevati premog po pretiranih cenah. Prav je povedal Walker, predsednik Državne delavske federacije za Illinois, na konvenciji, ko je dejal: "Ce se nacionalizacija rudnikov pravilno izvede, tedaj bodo konzumentje plačevali tono premoga po dva dolarja." Pa tudi sa rudarje bo bolje kot sdaj, ko rudnike obratujejo privatni podjetniki. Mezda bo tako uravnana, da bo zadostovala za prilično udobno živienje rudarjeve družine in da bo rudarju mogoče skrbeti tudi sa izobrazbo svojih otrok. Delavne razmere bodo boljše in tudi varnost v rudnikih bo večja kot danes. Privatni bianiški interesi so nasprotni nacijonalkaciji rudnikov ravno tako, kot nastopajo proti nadjbnaHaaciji železnic. Oni pravio, če se nacionalizirajo železnice in rudniki, bo imela administracia, ki se nahaja v sedlu, moč, da je izvoljena prt vsakih volitvah. Taka trditev Je bosa. Vprav narobe bol' Rudarji in železničarji bodo imeli moč kot volilci, da vržejo pri vfllltvah administradjo, ki ne bo pravično ravnala s delavci Rudarji in železničarji se bodo veliko bolj zaafanatt sa delo administracije in kaj delajo kon-gremtiki in senatorji v narodni zakonodaji, kot sa brigajo zdaj. Sledili bodo vsakemu kongresnemu zakiučku in 1 azprivljall bodo o vsaki napravi administracie. To je znano dobro privatnim velebizniškim interesom. Ti interesi se boje, da se postavodajci ne bodaveč ozirali, kaj porečejo parlamentarni sakulisniki, ki Jih pošiljajo velike privatne korporacije v glavno mesto.' , ■ ' Najbolj se pa boje privatni velebizniški interni dejstva, če se izvede nacionalizacija rudnikov in fteleanic, da pride na vrsto kmalu nacijonalialranje drugih Industrij Kajti če bo ena industrija nacionalizirana fa) ljudstvo zapupade koristi, ki jih prinaša nacionaliziranje industrije, bo led prebit za nadaljno nacionaliziranje. Nemčiji se je čudilo. Več k^ tri deset let se je socialna demokracija ha Nemškem trdno držala glasovitega , erfurskega programa m odklanjala mko svežo buržoaznimi strankami. 6e več zadnje čase'so socialni demokrat-je ali večinski socialisti kazali da ss nagibajo k neodvisnim socia listom. Umor klerikalnega voditelja Brzbergerja, aa katerega je vse je Hodnik Anderson je bil dobro znan leta 1030. — L« ta 1920. ho bile predsedniške iu koiijrr»**nJ _ .. .w.„ve in sodnik Andernii, hil pozabljen - med delavci. | (>z eno leto bodo zopet konl grešne volitve in delavci"— ali zopet pozabijo, kiq dela sodnik AnderaonT Pa. Par dni aem ostsl pri njih in kakor od govorna reakcionarna prav izvrstno življenje sem imel tam. Povabili so me tudi, naj pri* dem za. par tednov v jeeeneki dobi, ako se bo delo vreči kakšne-gg "kunca." Pravijo, da jih je dosti v tamkajinji okolici — Olatrten, Pa. — Da bodo rojaki vedeli, da Je tudi v naši našel bini nekaj Slovencev, sem se na; menil opisati tukajšnje razmere, 8 tem kar ee dandanes dogaja, nismo mrav nil zadovoljni. Počitnic imamo čez mero, da ae ie v vaa kdo povprašuje, kako ae bo pre-iivljel m oblačil druiino v bližajoči se siai. N Jeklarski msgnstje seveds ni majo takih skrbi, sato ss tudi-a* brigajo, ksko bomo delavei prebili slsuo bres vsakega saslužka. ▼ tej okoliei ao največje ieleaše tovarne in kokaove paši. Carne-gieva jeklarska kompanija, k j* tudi izdeluje velike množine, kok aa, menda prekaia vaš druge se nake tovarne v Združenih drfc- DS Psa; tU —O delavskih ras-merah ne bom veliko poročal, ker so slsj>e kakor po celi Ameriki. Plača delavcem je zelo pičla in nikakor "ne odgovarja življto skim potrebičinam. Tovarniški priganjači nss gonijo in nalagajo večino 'Več dela, kajti tu ne velja hoče! ali nočei, temveč mo-ral ' Nemila smrtne nničils življenje IFrttfli Rešetieh, soprogi bla Rajnika tukajšnjega drnštva Zavednost št. 69 8NPJ, katerega članica je bila približno pet let in Jlnje -darovalo venee v zadnji pozdrav. Pokojniea je bila v bolnišnici St. Margarete v Spring Valleyju, 111., in je umrla dne 27. okt^braj.iRojeaa je bila li» 'sep Pbra 1887 v vasi Groblje, fa^a Jernej na Dolenjskem, v A-lperiki je bivala kakik sedem let. Boleha^a je štiri tedne - Zapušča tni nedorasle otroke in soproga, 14. ai je na vse načine prizadeval, da hi jo še ohranil pri življenji* toda bilo je zaatonj. Otroke, ki ao etari od 2 do 6 let, je pokojniki zelo težko zapustila in/ jih je do zadnjega hotela imeti pri sebi. Žalostao je, ko ae mati poslavlja ss večno od mlsdih otročlčkov. Pogreb ee je vršil dne 29. oktobra po katoliškem obredu in eta se ga udeležila dva tukajšnja društva Zavednost št. 59 SNPJ in Slovsn it. 3. SSPZ. |f imenu društvs se zahvalju jem društvn št. 3 SSPZ'za udeležbo ; v enakem alnčsju bčmo tu di mi ns raspblago. Soprogu po-kojniee izrekamo izkreno sožalje a Jano, predaednik; John . tajnik. . / KAKO JI KONČALA PUPO VBDKA O PUHTU HA LADIJ! vah. Kompanija ja *ogata, doda njeno delavatvo Je najbolj nbe|> no. Podjetniki naa poklišejo aa delo vsaki *vnd teden in tista dneve garanj po 10 do 14 nr aramotno nizko plačo. £e trikrat eo Ja nam iKjil^tako.da hna-mo sedaj plače sa deeetnrno a porno delo po $8. Vaakemn delaVeu Je znano, ds ae bodo vršile primarne volitve sa mestne občinske evete. Premi elite malo delavei, koga boste volili sa prihodnji termin, da bo v vašo korist. Tu eo nam aa periatendenti ia boeje navedli, koga smrtno 'm koga ne smemo voliti. — Tukajšnja eerkev imela je tfo sadnjega ftaaa po eaega da-kovnika. Hnlaj ao ai še drtfgega nabavili, da zapovedujeta iapred oltarja pokorššino. Delavei le )« *aw Vork, V. T. — de marši kateri čitatelj ss spomtnjs, da je pred* več meseoi čital atra|no"po veat o štirih puntarzkih mornar jih, ki so jih prijeli v Rio de Js neiru ns ameriški ladiji. Pnntar-ji eo bili še kaj več. Velebizniško čaaopiaje je pripovedovalo, da so " boljševiki,M ki ao odgovorni za tragedijo v Wall Streetu. ^Težko sklenjene ao prignali nazaj New York. Tu se je vršila proti njim preisksvs zaradi bombne eksplozije v Wall Streetu, ki^je dognala, da niso v nobeni svesi eksplosijo. Tudi povsst 9 puntu aa ladiji se Je izkazala kot 1 ved na. šaenikasska raca. Zdaj vsi štirje mornarji tožijo svssni plovbeni odbor sa zaosU- 10 mesdo, ker niso te mezde preje 11 saradi njih areUeije. Mornar je zastopa SUaa B. AzteU, advokat. ki je zaatopal trideset hin <1 ujskih mornarjev, kateri eo bili imtradani na angleški ladiji "Ci-ty o t Norvrieh." . .......V" L ...... .r •. Pet ubitih v Jeruzalemu. I/ondon, 3. nov. — Ia Jeruzalema Js prišla veat o izgredih med šidi ia Arabel. Bomba, ki je pedla med izgredi. Je ubita štiri škle In vHFlflMs> delnica, je dozdevno zbližal vse etrsnke levioe in pričakovati je bilo, da se rastrga levica v Nem čiji enkrat zdsafti in nastopi pro ti 'deznicl. Socialni demokratje neodvisni socialisti in komunist so skupno prirejali kelosalne demonstracije proti monarhistom Izvrševalni odbor socialno demo kratične stranke je bil eelo ob dolžen, da je na svojo pest aran žiral proJtimonsrhistične shode. Ni,še pozabljeno^ kako so so cialni demokratje na »vojem lan* skem kongresu v Casselu sloves^ no izjavili, da je vaaka koalicija "ljudsko stranko'/ nemogoča Filip Scheidemann, vodja stran ke, je takrat grmel, da nikdar ne bodo socialisti sedeli v vladi pristaši "ljudske stranke" — to da letos je ravno ts Scheidemann zopet grmel na sboru v Goerlitzu priporočajoč koalicijo s Stinne sovo stranko! Rezolucija za koa licijo je bfla sprejeta z 290 glaao vi proti 07. - ^ Glasila "ljudske stginke" so se isrekla za koalicijo, čeprav je težko razumeli, ksko bo ta kapi talistična stranka harmionizirala zvojo ustsvo z eno večinskih socialistov. Projram * "ljudskei stranke" zahteva med drugim, da ae vrne .v Nemčiji "slavna (Jjajzerzka) T Črno-lebo- rdeča trobojnipa^. Toda ind\jetrijalni kajzer dtinnes ne bo imel pOseb nm težav s harmoniziranjem svo jih nasorov s Scheidemannovimi Scheidemanovci so dsnes socialisti samo še po imenu. To je bilo jasno dokazano ns njihovem kongresu v GoerlitzA. Rdeče zastave ni bilo nikjer videti v bi žini zborovanja, bila pa je črno-rdeča-zlata republičaneka zastava; beeede "razredni boj" te tu di niso slišsle, psč ps se je v^ no pondsrjslo o "kombinaciji ns široki podlagi." Tako je doigrala nemška so cislns demokracija. Ni čuda, da so neodvisni socialisti izjavili, da jo zdaj nemogoče vaako združe nje s Scheidemannovci. *m! , j • e e | i in imiil m Gospodarski ip indd^trijalnil program Neatrtnkarake neodvisne farmarje organi/.a«i. ■ jc, je šel skozi burjo odp^jklit-a neporažen v Severni Da k, ti Governor Frazier z dvema .Im gima državnima uradnikoma j« mogoče odpoklican, toda državna banka in druge inatitucije, ki ih je postavila farmarska vla.la, ostanejo, ker tako so "sklenili vo-llcf. Kaj so torej pridobili goV-rlžniki podržavljenih industrij ? "e • a V .Kazimirjevem bezmentu je bila te dni velika proslava. Pater in fratri, kL delajo v skebski tiakarnici, so visoko dvignili kupice in proslavljali novico, da se je K^rl vrnil na Ogrsko. Kazi. mir je zlasti opeval dolgopeto Žito kot vrio in pogumno hčerko svete katoliške eerkve in veliko prijateljico frančiškanov in fran-Čiškank. . . Ko pa kupice niao mogle vee iti visoko, in ko so se že tregle in nagibale na vse strani med potjo, se je Kazimir spomnil ie nečesa. S hripavim glasom je povedal zvojim fratrom in fratricam staro, ataro novico, da boljševikov v Ruaiji ni več, da Neatrankarskc lige v Severni Dakoti ni več, da aociatiatične stranke v Ameriki ni več in' da slovenskih socialistov ni več. . . Vae, vae je izginilo in poginilo, samo Kazimirjeva farni!ju še živi in njen skebski listič, ki izhaja trikrat- na teden (v dveh tednih!) še stoji. . . In fratri ter fratrice so trikrat pokimale, v četrto so pa položile glave v patre vo naročje in zasanjale o zlatih časih, jci zdaj pridejo za patrovo kraljestvo. . . To se je zgodilo na vseh nevernih duš dan, ampak drugi dan, ko so bili "vsi sveti", ni bil praznik, bil je. delavnik — in frater Viktorijan je ponovno prosil svojega šefa, da ga naj prestavi magari v Afriko, samo da mu ne bo treba garati v skebski tiskarni napol zastonj, potem pa še pometati bezment ih nositi fratrice v "elo". . . • Vivat, vivatl. . . f • • Qompers pravi, da "kartfe ifloženej' proti čafjem. Gospod Gompers je svoje prijatelje, ko je izvoliti Wilsona. Tkrojni voditelji unije pravijo, da niso - odgovorni za stavko 30,000 ru darjev v Indiani, ki ao odložili o-rodje V protestu proti "indžhnk-huu." V Centraliji, 111., je ftto-< asno zastavkalo 400 rudarjev. Frank Farrington, predsednik -o-krožne rudarAe /organizacije Illinoisu, je rekel v sredo zvečer, da ni rudarjev v Ceptraliji nihče pooblastil za štrajk. Po njegovem mnenju ne bo stavke v Illinoisu, če se bodo operatorji držali po> godbe in ignorirali 'indžunkien.' V Illinoisu je 938 premogovnikov, v katerih je zaposlenih 88,-132 rudarjev« — V okrožju Hoc kinga, Ohio, je tisoč rudarjev za stavkalo. — Operatorji v okrožju Pittsburgha, Pa., nameravajo o svojiti Andersonov "indžunkien" in odpraviti pobiranje unijskih prifpevkov od mezde. Ako to store, tedaj je stavka 40,000 ru darjev, v tem okraju Najbrž neizogibna. — Alezander Howaf je izjavil v sredo V ječi v £olumbu su, Kana.: "Akcija sodnika An dersona jc posledica strah opetske taktike, katero vodi John L. Le-wis. Drugega spldh ni bilo pričakovati." Stavka razvažalcev mleka v Člevelandu se nzdaljuje. Stavka priztan#čnik m ekla-diičnifi delavcev v Galveatonu se je razftirila na New Orleans, kjer je zaitrajkalo 2800 .mož. V pristanišču počiva 75 tovornih ladij, ki bi imele biti naložene. Stavka oljaik delavcev v Kaliforniji je končana. Centralni odbor organizaeije je pozval vse stavkarje na delo zadnji torek, toda itrajk je deloma le trajal v sredo. Organizacija je aprejela ponudbo eveznih posredovalcev, da se epoma vprašanja poravnajo mirnim potom. OsvljariU delavci v Haverhil-lu, Mass., so odklonili znižanje mezde za 20 odstotkov in se pripravljajo na boj. Unija čevljar -skih delsveev Šteje 50,000 članov. V Stooktonu, Osi, štrajkajo kamnoseki. Veliki granitni kamnolomi okrog Sonorc počivajo. Kamnosekom je bila znižana me- Unija kišnih gospodinj. Žene > organiziranih delajrcev v Petalu-mi, Cat., so ,u*taiiovile unijo hišnih gospodinj, ki ima namen skrbeti čez. dan za otroke tiztik mater, ki delajo v tovarni. V Oolorodn Cpringsn, Ooto., jc v stavki 250 stavbinskih delavcev proti znižanju mezde in poskusu za uvedbo oflprte delavnice. Oiba^je aopor brezposelnost v Mehiki V~ južnih državah Mehike je okrog 50,000 delavcev brez dela. Iz Tampiea prihajajo vesti o nemirih na oljnem polju vsled brezposelnosti; inozemske petrolejske družbe dnevno odpuščajo delavce. Voditelji organiziranih delavcev zshteva(j6,' da vlada ekrbi za brezpoeelne. Več ko 10,000 delavcev v Puebji je na javnem ahodu Iklonilo, da bodo zaštrajkaH, ako ae vlada ne zavzame za nezaposlene. Protestna stavka tkalcev. Vsi -^delavci pri tkalnicah v Norih boru, Mass., eo se podali na etav-ko, ko eo izvedeli, da naa^rsva družba snišati mezdo Za 10 odstotkov. To je že tretje znižanje v zadnjih treh meseoik. Znižanje mesds sa mornarje. V pristanišču Norfolk, Va., ao epre-jeli mornarji delo na čeZbeeen akih ladij ah e meedo po $25 do $90 aa mesec za različne službe. Iransko leto v tčm času je bilo isto delo plačano po #52 do $105 no mesec. ' BLAOO, IZBRLAJtO OD OBOA VISDLAHIH DBLAV0SV Podjetniki pokaznjejo svoj potrt jotizem na U način, da odpirajo tovarne v tujezsmstvn. Washington, D. 0. -- Kljub te mu da ameriški finančniki in podjetniki, nasprotni organizira nernu delavstvu, odločno prote stirajo, da mehiška vlada kupuje le blago, ki ga izdelajo strokovno organizirani delavci, ker tako na kupovanje blaga pospešuje orga iriziranje delavcev v Združenih državah, sc oddajajo naročila po stari metodi. Mednarodno društvo strojnikov še vedno oddaja naročila za poljedelske stroje in orodje, železniško opremo, stroje, ki služijo pri stavbinskem delu itd., podjetnikom, ki niso sovrai ni organiziranemu delavstvu. V glavnem mestu Mehike lepo polagajo protestna pisma, ki pri hajajo od tovarnarjev, na polioo. Mehiška vlada se drži svojega na čela, in potroši vsak dolar le za tako blago v Združenih državah, ki je izdelano od organiziranih delavcev. Mehika pa potrebuje na nesrečo tudi veliko b)aga, ki ga ne izdelajo organizirani delavei v Združenih državah. Nemški podjetniki so izrabili to priliko in pričeli so ponujati svoje produkte po .nižji ceni na prodaj v Veliki. Delavci v Nemčiji so slabo plačani in finančniki so poskrbe-i, da nemška marka nima Vrednosti. »Tako pošto jI nevarnost, da nemški tovarnarji potegnejo nase vso oficijelno trgovino z Mehiko, ako ameriških podjetnikov qe sreča pamet in ne popuste svo-jega bedastega boja proti stro-covno organizirsnemu delavstvu. Ksko patrijdtični ao nekateri ameriški podjetniki, pokasuje dejstvo, da jc United Bhoe Ms-chinery kompanija zaprla svojo tovarno v Beverlyju, Mass., in prejema zdaj atrojne dele iz svojs avarne v Nemčiji. Tega seveda kompanija ni storila, kar bolj juhi nemške delavce, ampak ker nemški delavci slabo plačani, m se tako, znižpjo produktivni stroški, a obenem pa nomnoži pro-fit. Kongres AKGI-'ee Grki v Carigradu, bogati iu revni, kar tepli sa Konštantiuove slike; pred par ssesfeei, ke so gr|ke dovoli preostanek čete prodirale preti Angorl, je bila sMka genesala Pa pa Iona telo popularna, donee pa izginjajo foto grafije teh "junakov" m na.nji hovo sopet prihaja Ventseloe. To — HerbeH dokazuje, da ao Grki končno siti vojna v Malt Aziji, katera jim je Waahington, U C. lloover je te dni noproail ski odaek sa vojaške zadeve, iiajprinesia Še tretji poraz. Popular-naj priporoči kongresu, da ea do- noat Konltantina padg. Ko ae je voli preostanek adimvil in sdriv-fvrnil g fronte v Atene, je bil sčlo nižklh Ur bolniških potrebščin kakor tudi večja aaloga kocov is skladišč zvezne armade Ameriški pomožni administraciji, ki pošlje to blago v Sovjetsko Rusijo kthdno sprejet. Vee kašt, da bo Konštantinu kmalu odavoflUo. bojišča v Anatoliji js milo poročil. Turški nacionalisti zdaj Sklepajo pogodbe s Francijo ta Hoover js rekel pred odsekom, da Italijo ter nameravajo poslati de pet miljoaov otrok strada in da js polovica prebivalcev eb Volgi nevarnosti, da poginejo gladu do prihodnje letine, ako ne bo pomoči od zunoj. Odsek sa vojaške sadeve je nato soglaano sklenil, da kongreenik Kahn, načelnik odseks, predloži v zbornici rezohieijo, ds ae dovols vse potrebščine, ki jih sshtevo di za Zapadno Virgiaijo, ds se preprečijo anltUni nspadi po so-Hoover za Rusijo. Zaloga zdrsvil Konvencijo je dalje sprejela resolucijo e protestom zoper odlašanje Debsovs osvoboditve in drugo, t kateri posdrsfljs SovjetOko Rusijo. 1*000 Madrid, 3. nov. - \2Q0fiQ0 španskih reeervisfov je bilo dsges pozvanih pod oVožje za novo olsn živo proti rebelnlm Movi izgredi v Berlin, 3. nov.-*- Iz Beuthone se poroča, da Poljaki v Gornj f Carigrad, ftlezlji, ki niso »dovoljni r. odlo- konerf kom lige narodov, orgsrtlzirajo M\0 opogumg nasprotnike iknitev polj- kralja KonftUntina na Orlkem. :i< nov. - na Ogr demonstracije sa pomaknitev ske meje do reke Odre. Rova eksplozija aa V Pariz. — Velika eksplozija v munkijeki tevsroi r Kslsterba-ahu pri Frankobrodo je del to-verne uničila. Mnogo oaeb je hilo mrtvih in ranjenih. Kaj je eka-plozijo povzročilo, ee ae ve ia tudi števila mrtvecev, ki eo pod raz-v sline mi, še aa. kralja Privatne vesti iz Aten os glaee, da eo gfikl vladni krogi vznemirjeni valed naraščajoče agitacije gri*a šev Veaiaeloaove stranke grškem delu ferlgreda počeai ginjsjo Konštantinove Slike trgotln, pojavljajo pa se V redne valjem število sfike Venlselo^e Trgovina s alikami grtkih ro^lnlk jnnakov" je šsa baromeUr. Prod legacijo v Ameriko. (Nadaljevanja s prvo strani.) Sbfeffli Narodna UsU SoVtjooa i. aprfta Jedoota CHtCAgO, ILLINOIS. a.« f zapadmo GLAVNI STANi SOS7-SS SO. LAWNDALE A VE., Imvriavalni odbori uraAVNi ooazKi Catafcar, SSST Sa. UwiUUk Avo.. . r«^ gL l*J«lh M«ltS«w Turk, MaOl M Oms»v A Mat.J«» J+m V««rkk. uor*vlM(J c|Miu ftl% roaoTNi ooazKi rji ^cas.^^ a-u^T."^1 OsatONJl OKSOŽJZi raat a«rt«r, a>«Maim MST-S* A Umm^k A^ klan IS. OKaoljZi JM.k Am*+iU, Sm SSS, Mn. Mm. fa. Aatao S.aii.k, Oaa*TS, Vt/JkiuJF *f OKOO&ISi A«i«« šolsf, Bm is«. Oau, Kaafn «a l. U. KaSar. Baa S4S. OHUr«. SMaS. SO WlŽ S ml Nadzorni odbor« SSV Z. 140* St.. ClltavMS. osla, Mik 4)S Okm st, Sv«l*Uy MIm4 r.t*r B««tk. SISS S. »Ma« Am. tk*m*i IS. " N Tiskovni odbori VICalakar, JaSa UaSmmS Ia Malt PatoovM. ,. ^ Združitveni odbori i Praak AU, »I>4 Sa. CravNrt A«.. CUmm UL j Jata VHaO. tsir IS1, U«mm, P«. J«iS. Ovm, SSS Baslewee<, MkS. J-. Skali. 1101 K. SSrS CUvW.n< Okla. Marp UStvM. IS44 Sa. Oackka Av*.. CkUa«o, UL VUNOVNI ZBOAVNIK, ar. r. J. K«n, ssee S«. CMr An, PmlaaS, Okla. ooonvonm uatoNtg "paoevats"« J»* lil s fL S»IB|* V mu . p. J.. ki U pedali m »Mk «t. •SS Sa. UvoSsl* /aoh Ck!«•»•» IU. v^j^k3lb0ui|l,te naslovsi uisi mlamva s. N. ». U SS Sa. LA v«., CklcM^ U1. nananiniobiluatva m stvazi. ki «l n^ieikieiOm is a aa^rti tsj.uir« S. g. p. a, ssbv-m Sa. UwaSOŠ isC^kl«... III AH? vg V ZVSZt B ai AUAJNIŠKIMI rosu M pšISIsla aa aaalsvt aia«a|-Jh SSSV-SS Sa. UoaSala Ava.. OktoMa. Mi I -jflt^riii *1,1 ^^ ^ ndersonovi grožnji ss Vidi tfika nsvsrnost, menijo ne " * ' "teljl, železniško vprslsnje In da rudarsko t vprglanje ns pr itetji, da zs-rsfonj« in |Xlnj(s ns se fudsrjem »oje, tedaj se 0 vprslsnje in pove orgsnislrsnje, tedaj ss lahko rsvna ravno tako $ tekstllni-■ l in se jim na podlagi argumenta, da ubijaj* konkuren- mi delavoi in se jim ns " * eb, prepove orgaolsiftnje. Nič bd je se ne more goditi kovinskim, stsvbinsbim ali pa katerim dfu'-gim delavoem. Če Aadsrson sms-ga. je Ameriške delsvsks feders-'čijs mrtva. NssUlk bo tokoj^ru-ga organizseijs, ki ne b f ."A -'"n i) •prememDo. Ve pHalvI as |l. swaiai aSstk w aaj sollQa|a aa aaslsvi Slrssl, SpHssOvM, IS. ^ Vsa »rttatka sroU aiaSaUlva «1^ m aa| Wh SS , SSSf.Se Sa. LsvaSals Ava., Cklvaga, IS. ^ r. u Vsi SapM Ia, šru.i *aUI. mo.^ aanWsa S sO «s Ia Hi ne s sUritak SOai, aaj «• palllfa aa aaalavi "Trmv*r, fmS Ss. £smjb» Aaa, caiottf«, is. ' : BQLOAHSKI KRVNI CAJ Toko^lns Varjena Is teh lelišč po-nsgaje naravno ubistlm, ojalag kri In vrada čreva. Gurak ob času ke vsak iskamar gs nas, sit ss polti vallk SSVSJ s ILIft, sli I sa M.lč ali ^ Naslov is i Msrvsl Pro- TAM OJlOj Zajedalet Pov^A jonskih trpinov ? za^. 8 tone s Eakan Moasasalls Vrlo noušna njiga, M povs, kako flUhsmi Aovsk ponavlja r §M famj vseh svojih Kivalsktt ? In divjs- fUh pMJnlkor. tattMd. f» Va aaiM ESZHZ KOTU 'J MMt JTsirl r«*M llfflfT M 8ČS.»s«^ vicroau eoppLV co., 664 IMoitM M|f YoA ' MM sMMt$SdHŠ iU)VRRi|U ZDRAVNIK v Pi oealfhraaljt . DR. M MILOJEVIC, preje vojaški zdravnik Wk letni sdrsvnlk deželne helnlšnU Ss v Omdsa aa Atajsvfkea. 417 Wped ttraet* PITTliUEOH, PA. DR. J. V. ORAHEK ZDRAVNIK. Ursdns urs soi lOtOO sjutrsj do Ii8$ popoldne. 0Š0 E Okla ) Telefon Oodar 8801 V. f. PITTSRUROS, VA i • 11 pw»> * nt pAS/Ki No me skozi ncwyork m oahovo I . . i .HfTi "mmr prt pri rim krajem. auuusutttsb m 4 im JOHN MACLAVEN: Dekla« PROSVETA «F* |s Dramtoshtmkih slik. PnlolU A. L. — v Kako m j« vrnila. (Dalje.) "Vi ste ftkot," j« rekel Jakob, ko sta ftla po stopnicah, vse bolj iniren, zaganjajo* ugibati, publika ima natisnjenega papir^ kom pošlje par besed. Če kdo zbo-Latega denarja kar za 120 milili, kakor jaz, je prijetno, le seh^ poU.kih mkrk, zlata pa.— nanj spomnimo. Spominja me to Lifc.-- Švicarska državna banka na ljubezen božjo, Jakob," Lili sehe jraeU 7. septembra 650 milijo je obrnila tfzidu. "Molila sem, Lov'frankov zlata ter 916 milijo-da bi zagledala Še enkrat kak zna- Lvo frankov papirja. — Norve ni obraz z Drumtochti, in b&la sem ika državna banka je imela iati uslišana; toda če mi bi bila gospa dan ^47 milijonov kron zlata ter samo tole rekla: "Delala 4, kar si 416 milijonov kron v. papir jn. — mogla" — bila bi zadovoljna.** Finska državna banka je imela "No tedaj moreš biti upokoje- 31. septembra za 42 milijonov na, Lili,"'pripoveduje Jakob, od- finakih mark zlata, a 1379 milijo-ločivši se v trenutku. "Bil sem nov finskih papirnatih mark. pri tvojej gospe j, in skoro me je Angleška državna banka je imela bilo — sram, kako je o tebi govo- 15. septembra za 128 milijonov rila, ponos mi je šel v glavo* in funtov zlata ter za 125 milijonov ■koro bi se izdal, da sem tudi jaz funtot papirnatih novčanic. An iz Drumtochti" , (Dalje prihodnjič.) M. Dostojevskij Preložil Vladimir Levstik.- _ r - (Dalje.) "Vsekakor je vaš način mišljenja zelo zabaven," Je nadaljeval Nicolaa. "Kar se Agafje' tlče, pa aeveda razumem, da ste jo poslali ozmerjat me." "Ali naj bi vas bil pozval na dvoboji" "0 jo j 1 Saj aem ališal, da niste prijatelj dvobojev. . "Po čemu bi prevajali iz francoščine!" se je spet skrivil Liputin. "Kaj ne, vi a^ držite rajši narodnih šeg!" Liputin je še bolj zlezel vase. "Vraga! Kaj vidim I" je vzkliknil Nicolaz, ki je mahoma opaail na mizi, na najbolj očitnem meettt, zvezek "Coneidčranta". "Pa ne da bi bili fourieristf Ta je lepa! Ali mar to ni prevod iz franooščinef" ae je zaamejal, trka je s prsti na •knjigo. "Ne, to ni prevod iz frsneoščine!" je vzrojil Liputin kar naksm jezno. "To je prevod iz vesoljoočloveŠkega jezika, ne le iz francoskega! Iz jezika veaoljnočloveške aoeialne republike in harmonije, da, prosim, ne pa samo iz francoske-gs I. . ." "Fej, zlodjal Takin«KM jezika sploh ni I" se^ je smejal Nieolaa. Tudi malenflcoat na« včasih preseneti in pri-klen«* xa dolgo vso nai» pozormmt. (llavna povest o gospodu Htavroginu je 4e pred nami; ali kot za-aimivost bi omenil tu, da «e izmed vseh njego-• vih pojmov, kolikor ča»a je preživel v naiem mestu. ni nič tako ostro začrtalo V njegov spomin kskor nesnstna, malndane podla rdičiea gnbern-akeKa nradnička, zaklcpajočega ostanke jedi in •večne ogorke, hkrati pa zagrizenega pristaša bogve kakšne "socialne harmonije", mamečega m t»avduštfjočcga s«« v tihih nočeh * fantaatični-mi perspektivami bodo^n fnlansterija, v ^igsr bližnjo ofivotvoritev v Rtmiji in v nsAi gubernj-ji Je ven>val tako trdno, kitkor v i»voj«« U»tno živ IJenje. . . in vse to tnm, kj«r hi jc bil prigaral "hišico", olrnil se drugikrat in «|»ravil Čedno doto, v kraju, kjer morebin \mx naokoli ni bilo iivr duš««, vštevli njr^n prvegn, ki bi bila le •>d podobna bodočrmil čb-nu "vesoljno- ob^rčloveške aoeialne republike in harmonije!'* H«ni Bog ve, kako ur rude Ukini Ijudjle" jr večkrat v dvomih pomuilil Nicola*. «pnminjanje »r nepričakovanega srečanj* » f<»urirh»«om. » IV. N'ai prine je potoval kot tri Irta. tako da •o v mmtvi akoraj še porabili nanj. mi amo ve. deli pO Htrpana TVofimori^i. da jr pren^mal vao K v rope, bil celo v Kfiptu in obiaka) JerusaleM; nato ae ja prklrulil u*eni ekspnlieiji v lalandi )o in bil v reeniel neksj a tam. Pravili ao tudi. da je eno sia*> poalutal predavanja ns ne krm nrmškrm vseučilišču. Materi jt pisal malo- kdaj p i enkrat na pol leta in še redkeje; toda Varvara Petrovna se ni jezila in mu ni zamerila tega. Odnošaje, ki ao'ae bili ustanovili med ^jo in sinom, je sprejela pokorno in brez iprmraflja, le koprnela in eanjarila je o svojem Nieolaen bj^ez prestanka. Zaupala pa ni evojih miali in težav nikomur. Celo Stepanu Trofimoviču ae je bila vidno nekam odtujila. Bama zase je gradila ekrivne načrte, postala menda še bolj akopa nego prej ter jela še huje grabiti in jeziti ze nad igralskimi izgubam) Htepana Trofimoviča. V aprilu letošnjega leta pa je končno prejela iz Pariza pismo generalke Praskovje Ivanovne Drozdove, svoje prijateljice izza mladih let. V tem pismu je poročala Praskovja Ivanovna — s katero se Varvara Petrovna ni bila videla in si š njo ni dopisovala že dolgih osem let — da ae je Nikolaj Vsevoiodovič udomačil v njihovi rodbini ter ee sprijateljil z Lizo, njeno edino hčerjo, in jih )wče spremljati poleti v Švico, v Vernex-Montreux, ne glede na to, da je sprejet v hiši grofa K ... (zelo vplivne petrograjske osebnosti) kot rodni sin in malodane živi pri grofu. Pismo je bilo, kratko in je jasno razodevalo svoj cilj, daai je vaebovelo zgolj navedena dejstva brez vsakršnih izvajanj. Varvara Pterovna ni dolgo premišljala; odločila se je hipoma, odpravila se, vzela rejenko Dalo (aestro Satova) a seboj ter se odpeljala v drugi polovici aprila v Pariz in potem v Švico. Julija meseca se je vrnila sama, ker je puetila Dalo pri Drosdovih; prinesla je vest, da Drozdovi obetajo priti k nam koncem avguata. Tudi Drozdovi so bili graščaki iz naše gu-lairnije, t... la služba generala Ivana IvanoviČa (nekdanjega prijatelja Varvare Petro vne in to-variša njenega moža) jim je venomer branila, obiaktiti kdaj njih prekrasno graščino. In ko je lan» gener»,I umrl, se je odpravila neutolažljiva Pnakovje Ivanovna s hčerjo na tuje, med drugim tudi s namenom, zdraviti se v Vernex-Montrenx v drugi polovici letošnjega poletja s vinskim i;rozdjen,. Po vrnitvi v domovino se je hotela na-rellti v naši gnberniji za zmerom. V mestu Ja lmels veliko hišo, ki je stala že mnogo let prazna, z zabitimi okni. Bili so bogati ljudje. Kakor njena penainnatska prijateljica Varvara Petrovna, jc bila tudi 1'raakovja Ivanovna, v avojem prvem zakonu |onpa Tušina. hči zaupnika prejšnje dobe in se je ocuožila s bosato doto. Utnirovljeni štabni ritmojat« r Tušin je bil takisto premožen in apo-Htben Človek, in ko je umiral, je zapisal svoji sedemletni edinki Lisi lep kapital. Zdaj, ko je bilo Uaaveti Nikolajeva! Že nekako dvaindvajset let, se Je drlo amelo računati, da premore do dvestotleoč rubljev lastnega denarja, ne vštevši primo®en>, ki jo jc čakalo enkrat po materi, rakaj Prenkc-vj« Ivanovna je bila oatala v drugem rakunu br.» otrok. Vsrvara Petrovna se je zdela vsa zadovoljna s svojim potovsnjem. Prepričana, da je s P ra*kovjo Ivanovpo vse popolno urejeno, je tskoj p.1 avoji»m prihotlu ohlirno poročala Sta«, panu Trofimoviču; bila je celo prav gostobesedna f -tjim, kar ar Ž<> davno ni bilo primerilo. •Trii" je vzkliknil Stepen Trofimovič in tlesknil s prati. « > gleški bankovci so popolnoma krtH * zlatom. —- Švedska držav na banka je štela 10. septembra 284 mttijonov švedskih , kron zlatu ter 617 milijonov švedskih papirnatih kron. Kakor se vidi iz navedenih številk, stoji najslabše dunajska krona in ograka kro-nu, poljska nl|irkn in ograka kro na, ker imajo^ vse preveč papirna tega denarja v prometu, zlata pa malo ali celo nič. Ako bi hote Punajčan kupiti 100 kg pšenice v čikagu za 5 dolarjev, bi mora odšteti za njo kar 8180 avstrijskih kron Jaano je, da Dunaj-čan in Poljak ne moreta napra viti nobenih naročil v inozem stvu, nasprotno pa inozemec pn njiju bajno po ceni kupuje." — Kakor torej razvidno, kapitalizem kaj naglo dooveteva. Sala ▼ Slov. Goricah je vsled {lepe jeseni noatala tako huda, da reano primanjkuje vode. Voda za Inajnnjnejio potrebo ae mora do važati po več nr daleč, kar pome ni velike atroike. Kdor nima I konj ozir. volov je veled te auie tako aelo prizadet, da je človeška lekaiatenca ogrožena. Seveda, pi ječe že imajo za pitje, a danda najlepše darilo za b02ič je Dvaft tak aa 1000 dlaarjev, U 7 iUm daMa aesae ' $15.60 iatrl bUm draiji ali mmj« ker mm poda la raate. N Vlog« V Mil kr.nllnici .o pod loraj r,elu te lepe družbe. Če ne bodo dršavotvorei sestavili , kake ' preiskovalne'' parlamentarne komisije, smemo upati, da morda izvemo, na kak način nastajajo ti grozni defieiti v našem gospodarstvu. Ampak če jo sestavijo in bi hotela stvar zaspati, bomo vseeno vedeli, da je nekaj skriv-noatno-umazeno resničnega za vsemi govoricami 1 Občinzko sodišče za pobijanja draginjo v Mariboru je imelo dne 12.. oktobra razpravo. Obozojen je bil meaar Franc Filipič radi prekoračenja makaimalne cene meaa, obsojen na 1 mesec zapora in 200.000 K globe, meaar Vlaho-vič pa iz ietjh razlogov, na 1 me-aec zapora in 100,000 K globe. Raz-ven imenovanih pa jc bila obsojena tudi goatilničarka Pavlič, ki je naznanila mesarja Filipiča zaradi navijanja cen na 10 dni zapora ter 4000 K globe, ker je meso plačala, daziravno je meaar zahteval zanj več nego makzimalno ceno. .-.J Aretacija nepoštenega obmejnega polioijakega komiaarja. Na Rakekn ao airetireji obmejnega polioijakega komiaarja Milana Matjašiča, r^dom Belgrajčana, ker je nekomu potniku konfiaci-ral 2000 napoleondorov, ai jih pridržal, poleg tega pa podkupil dve oaebi, da naj bi ga ne iskali. £ njim v zvezi je bil aretiran t„. di neki detektiv. Kavalirsko i,-ljenje bosta sedaj aretiranea u. menjala z jetniškim. remoč duhovščine v 8L8 Škof in ž njim vsa višja duhov-IČina vea čas tkzv. "krščansko-aocialnega"! pokreta" zelo n^J zaupljivo gledajo na "kr4čan»ko socialno" skupino v SLS, kakor so nezaupljivo gledali/že svoj^an na dr. Krekovo delo ^ njegovih zadnjih 2—3 letih življenja. SeJ daj se nam poroča, da je ikof ij duhovščina na to skupino začela hudo pritiskati, ker je ta »kupiJ na krščansko-aocialnih profesorjev in poavetnih doktorjev že Evct zalezla v — aocializem! f« tudi bgje ni všeč, da se ta I skupina veže s "brezverskimi" protiklerikalnimi strankami. Duhovščina ai prisvaja patent na to, da bodi edino ona voditeljica vse. ga narodnega življenja tako na gospodarskem, prosvetnem in so. cialnem polju in hoče trdno obstojati na svobodni privatni lastnini. Položaj je ta, da se je morala sedaj krščansko - socialna struja umakftiti za kulise in v SLS je zadobila premoč zopet du-hovščina, ki zastopa najčrnejši klerikalke m in diktaturo duhov-niitva nad ljt^dstvom, t. j. tkzv. "farovško komando." j n prehlad. V tem letnam času vlada kaftslj in nrshlad pri odrastlih in pri otrocih. Ca se zanemari.ss rszvuais is njs-gs komutacija, U ss lahko nsvar-ne. laagnite se zlim posledicam prehlada s vzatjem fcvm i Gsld •ai M» Tablete (Sevsrisvih Ta-hMov sopar prshlsd in ffnpo). Ca-na 10 eentov.—> Hitro od pomoč proti haV|)a dobite, la vzamate ' K t-'.1' gevera's 'T^ Coogh Babam pm 4% •braati iifharto, mm * M la le.00 Trato fegaaj Ju nsi tudi javal aatar. Pilita pm caalk. EMIL KISS» banldr, 1M Saeami Av4 N«w YmwkJK.Y. P~> (Dalje prihodnjič). ie Do« ia is Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York generalno zastopstvo JADRANSKE BANKE in vseh njenih podružnic. JUGOSLAVIJA Calje. DsbranA, Kotor, Kranj, Matkoviš, Sarajava, Split, " ITALIJA Trat, Opatija, Zadar IZVRŠUJEMO hitro la pooaal la Ntnilci LiaUjaaa, Maribor, ilbaalk, Zagrab. NEMŠKAAVSTRIJA Daaaj. # laplašlla v Ja«aalaviji, Italiji AvatriJL v Inraaab, lirah ia dolarjih, pbdOjiva aa vpogled pri Jadra a t bi thmfd la vaah a joaib padrst^laab PRODAJAMO parebradaa la šoloaaiiko vasaa UaU aa va« kraja la aa vaa irta. ■ - "1» IZSTAVLJAMO tadl ieka, alašUiva v ofoktivaaai data pri Jadraaahi baald la aioaib pišrašaiaak s »iMišhoai, da aa laplačaja v aa-palasplh ali aaglaildb itarliaglb, ako al aa raapala«a aaioriikih v ofoktivaaai dlata pH Jadraatkl rjav v alata. SPREJEMAMO DENARNE VLOGE v dolarjih ter plaiama aaia.no aSio vataaovili aaaovo aa šol jo aaao- 4% obroatl. Oddolok vU« aS>o vat ffib rojakov liram Amerik«, ki — aprojoaia prvaaa daaarja la ja pailjaaia vlagatelja. Za aaaarja jo potroaaa, aa aa » tadl vloŠao kajlHco. poalašajaja aašo baako. Pa vlašaa kajiilao v doUrjik ia a ao daljnih vlog ali aa dvig poltjo v rogistriraaoai pUmu Ordor ali pa KADAR STE NA POTU v staro doa^viaa la aa aabajata v Naw Tarka, se Vasa ba laplalala, ako ao agUalto glada vradltra Val« daaaralb aadav pri rtmAdMra aalo baaka v prvoai aadatropja braa oaira aa to, ako kapito parabradal Matek pri le bapOi dr«g|ew isvaaradaa agadal pagaji. še aH aa ba£ paalašovaU ivoje Jrbija, Frank sl0venske-pian0-r0le VSI SO PRIHAJALI CREZ VALOVE $1 00 Wavlalak Pofkar C^, Sli