Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽJ
Rešitev je '
Po celem svetu gre klic po zedinjenju razcepljenih delavskih mas. Proletariat spoznava, da je vzrok njegove nemoči iskati y razdvojenosti. Sile, ki jih absorbira medsebojna borba, so tako velike, če bi se te sile zedinile in složno udarile po kapitalizmu, po izžemalcih, bi se ne moglo goditi to, kar se dogaja povsod.
Buržoazija se smeji v pest in delodajalec z rejenim trebuhom drži v hlačnem žepu roke in gleda svoje najete delavce, kako se njemu v zabavo in korist medsebojno obmetavajo z blatom. Pa gre in odščipne tu košček mezde, tam nategne delovni čas, zopet drugje vzame kaj drugega. Z obupanim obrazom, kakor žid, ko hoče opehariti kupca, vzdihuje, da ni kredita, da ni denarja, da mora skrčiti število^ delavcev, da mora — čeravno nerad in s krvavečim srceny— znižati plače, povišati delovni čas, vzeti to ali ono ugodnost. In tako dalje dan za dnem. Pri tem Pa v svojem privatnem življenju prav nič ne zmanjšuje izdatkov za svoje udobnosti in življenje, še več, zvišuje jih, ker treba v letovišča, treba to: in ono, in vrag vedi kaj vse. A delavec, delaj, zato si najet, če ne — pa idi. Saj jih je dovolj, ki čakajo.
Takšna je pesent, ki jo prepeva dandanes kapitalist, ko gleda medsebojno sovraštvo delavstva in k njegovemu bojnemu maršu trobenta:
»Le udarite se! Krepko ... Še bolj . . . Vaša razdvojenost je moja korist, moja zabava. Plačam vas zato, da me zabavate.«
In si misli:
»Ko se niste pretepali med seboj, je bilo hudo. Skrbi ste mi delali. Zato se sedaj tembolje brezskrbno naspim in uživam v miru vaše žulje.«
In proletariat zabava kapitaliste.
To se pravi, jih je zabaval.
Danes pa, danes je spoznal vso svojo napako in zato klic po zedinjenju.
Ta klic je pri nas rodil že svoje sadove. Da še ni takšnih, kakor bi moral, je pač vzrok, da se najdejo še vedno takšni ljudje, ki jim je beda proletariata deveta briga, vse pa prestiž lastnih oseb in frakcij ter njihovih oprod, ki so vsi brez svojih možgan in plešejo po žvižgu, dasi ga ne razumejo, kakor so jim ga vtelebali v glavo. Ali tudi to se krha. Tudi to ponehava. Vedno bolj se proletariat zaveda svojega prokletstva, nesloge — in da se mora zediniti.
V Jugoslaviji se je to zgodilo. Ce se nekateri ostanki niso hoteli zediniti, na stvari ničesar ne menja. Saj se od kruha tudi odluščijo drobtine. Pa s tem še niso kruh, razen za miške in ptičke. Zedinjenje se je izvršilo. Kdor ga je izigraval, je o-stal izigran, čeravno tega noče priznati. Proletariat pa gre svojo pot, da utrdi svojo voljo in se zlije v nepremagljivo enoto.
I udi v Bolgariji se je to zgodilo.
Po dolgotrajnih pregovorih se je doseglo ujedinjenje bolgarskih svobodnih in nezavisnih strokovnih organizacij. Triindvajset let je besnel med bolgarskim proletariatom medsebojni boj, ki so ga vodile politične stranke širokih in tesnih socijalistov. ia borba je razdvojila proletariat na Gospodarskem in političnem polju in Jda silno škodovala. Naposled je pbagala ideja : razrednega edinstva 111 r|zrednega zedinjenja proletariata.
^Strokovno ujedinjenje, ki je izvršeno, je prva etapa na potu popolnega razrednega ujedinjenja.
r zedinjenju.
Bolgarski proletariat je to ujedinjenje pozdravil navdušeno, ker to ujedinjenje pomeni’ likvidacijo črne preteklosti. Ko je bolgarski proletariat po težkih skušnjah videl, da razdvojenost prinaša nesrečo za nesrečo, se je ujedinih Isto, kar mi, kakor jugoslovanski proletariat.
Platforma, na kateri so> se ujedinile strokovne organizacije, je:
1.	Obe vrhovni strokovni inštanci (svobodni sindikati in nezavisni sindikati) in njihove organizacije se u-jedinijo v »Splošno: delavsko strokovno zvezo Bolgarske« (Opšti Radnički Sindikalni Savez Bugarske. Skrajšano ÜRSSB).
2.	Strokovne organizacije, kakor tudi »Splošna delavska strokovna zveza Bolgarske« so svobodne in nezavisne od političnih strank in sprejemajo v svoje vrste vse delavce brez ozira na njih politično, versko in narodno prepričanje in strankarsko pripadnost.
3.	Prostori organizacij ne smejo biti v istih prostorih s strankarskimi.
4.	Svoboda mišljenja in kritike je dopuščena, vsem članom v mejah discipline in pravil.
5.	Do prvega kongresa upravljajo ORSSB in strokovne organizacije skupni odbori, ki so sestavljeni paritetno.
o.	Strokovne zveze so članice svojih profesionalnih strokovnih internacional, medtem ko bo ORSSB stal do bodoče konference z amsterdamsko internacionalo v informativnih stikih.
Ko se zavzema stališče bolgarskih ujedinjenih strokovnih organizacij k politiki, se govori v platformi:
»Strankarska neodvisnost ne pomeni, da se strokovne organizacije ne bodo interesirale tudi za ostala politična vprašanja. One ne zanikajo potrebe po enotni delavski stranki. Kar se tiče njihovih članov, izjavljajo odločno, da imajo člani polno pravico^ da pripadajo stranki, kateri-koh hočejo. Poleg tega strogo na-glašajo, da bodo strogo čuvali stran-Karsko neodvisnost in da ne bodo dovolili, da bi katerakoli stranka izkoriščala strokovni pokret za svoje cilje.«
Torej so se strokovne organizacije postavile na prav odločno stališče in si ne bodo pustile vmešavanja od raznih razbijačev pod krinko teh ali onih fraz o pravilnosti ali nepravilnosti taktike in ujedinjenja. Politično svobodo, narodno in strankarsko prepričanje, svoboda kritike v mejah discipline in pravil. Zadnje si naj zapišejo za ušesa vsi tisti razdi-rači, ki mislijo, da se lahko ignorira sklep organizacije in po svoje rovarijo in lažejo. Organizacije bodo znale obračunati s takšnimi brez vsake sentimentalnosti.
Važno je tudi to, da ne smejo prostori organizacije biti v istih prostorih s strankinimi.
Tega zgodovinskega dogodka pa seve ni zabeležil nobeden političen delavski list — leve smeri. To je sicer značilno, a ni nič čudno. Saj baš ti listi psujejo pri nas ujedinjenje in frazirajo o nekakem svojem ujedinjenju, ki bi se naj — ne izvršilo. Po iskreni njihovi notranji želji namreč in po: spretnem manevriranju, da bi do tega ne prišlo.
Pri nas hočejo skupne akcije. A ko se vpraša, koliko jih je, pa ni odgovora. Skupne akcije pa organizacija, ki šteje recimo okrog 5000 čla- . nov, vendar ne bo delala z ljudmi, ki sami o sebi govore in si predstavlja-
jo, da so organizacija. Tudi ne re-flektirajo naše organizacije na take ljudi, ki si domišljujejo, da samo oni lahko rešijo proletariat in da so ravno one organizacije prave in razred-nobojevne, ki jih oni vodijo. Delavstvo je pa že dokazalo, da ono ne misli tako.
Ko se jih pa pozove, naj se ujedi-nijo, če jim je res mar korist proletariata, pa mencajo, kakor da bi sedeli na žebljih in iščejo vse mogoče izgovore in razne: »ako bi . . .«, »če bi . . .« in druge take praznote.
Zato pa tudi mi z velikim veseljem pozdravljamo ujedinjenje strokovnih organizacij v Bolgariji. To nam daje novo moč v našem delovanju in nas vzpodbuja vkljub vsemu, kar se izliva okrog nas in na nas. Potrjuje nam vero, da smo na pravi poti.
Mi vemo in ves proletariat ve in vsi železničarji soi tega prepričanja, da je rešitev le v strnjenih silah proletariata, da je rešitev le v zedinjenju.
Naj živi zedinjenje proletariata!
Zakaj je toliko železniških nesreč?
Ne samo v Jugoslaviji, ampak po celi Evropi se gode skoraj dnevno železniške nesreče; to čitamo v dnevnih časopisih. Koliko nesreč pa sploh ne pride v časopise. Od kod in zakaj se po svetovni vojni te železniške nesreče gode in celo še dan za dnem, množijo, nikakor pa ne zmanjšujejo? Na to vprašanje vam bodo mogli samo železničarji odgovoriti, kateri so že dolga leta pred svetovno vojno bili na železnici in še danes opravljajo to službo, ker ravno ti lahko sodijo o prejšnjem in sedanjem stanju železnic.
Nihče drugi si ne more misliti, kako je ves železniški aparat natančen, čeravno je skoraj vse iz železa in kamenja, kakor tisti, kateri ima ž njim dnevno opraviti; to je železničar.
Pred svetovno vojno so vse države gledale na to, da čim bolj zboljšajo železniški aparat, naj si bode na mrtvem ali živem materijalu.
Po svetovni vojni pa je ravno nasprotno; ne gleda se na zboljšanje, ampak se popolnoma prepušča usodi ves železniški materijal ter se gleda le, da se čim več izvleče iz njega, za poškodbe in nesreče pa upravam ni nič mar.
Kakšno mora biti stanje železnic, da se obvarujemo nesreč?
Proge, vozovi, stroji morajo biti v dobrem stanju, osobje strokovno izšolano in disciplinirano, njegov gmotni položaj zasiguran, potem pa bodo nesreče jenjale. To je bilo pred svetovno vojno in tudi danes ne more biti drugače. Vse kazni, če so še tako ostre, ne pomagajo nič, dokler ne bodo železniške uprave na to gledale, da bode vse v dobrem stanju. Da je to istina, lahko takoj dokažemo. Nikar si naj nobena država ne dela tolažbo s tem, da so povsod nesreče. To ni istina. Poglejmo si dve male državice, t. j. Čehoslova-ška in Nemška Avstrija. Zakaj se pa tam ne dogodi toliko nesreč? Najbrže zato, ker so oni bili prvi in ves njih železniški obrat uredili po modernem vzorcu. Le poglejmo njih vozovni park in našega, ter njihovo železniško osobje in naše. Vsak mora takoj dobiti vtis, da se tam nekaj dela v prid železniškega osobja in prometa.
Vsak,, ki se količkaj interesira za železnico, se vpraša, zakaj in v kakšno svrho se rabi tako velik budžet,
ko vendar nič ne popravljajo In še tisto, kar se popravi, je tako površno popravljeno^ da bi bilo včasih bolje, da bi se ne bilo popravljalo. Osobju se plače ne zboljšuje, ampak vedno se plač ne povišuje, ampak reducira. Kadar se pa začne govoriti o kaki reorganizaciji prometa, potem se lahko že vnaprej pripravimo, da bodo gotovo poslabšali ne pa zboljšali. Iu kje je tu rak-rana? Dokler se bode iz strankarskega, ne pa iz strokovnega stališča na merodajna mesta postavljalo ljudi, toliko časa ne bode nič boljše.
Kdo pa naj gleda na to, da bi se to ne zgodilo? V prvi vrsti vlada, skupščina, trgovske zbornice in vse uplivne korporacije, katere bi morale stati na stališču, da je železnica namenjena dobrobitu celega naroda. Strankarstvo v stran in strokovnjake zraven. Železnica zasluži sama toliko, da ni treba plačevati davka za njo, ampak še ona doprinaša lahko ogromne dobičke.
Poglejmo si bivšo južno železnico. Bila je proga prve vrste, danes bode kmalu zadnje. Vsakih par kilometrov, sedaj že celo kar od postaje do postaje, je vožnja počasnejša.
Imeli smo brzotovorne vlake, kateri so vozili 45—50 km na uro, a danes celo osebni tega ne smejo. — In stroji? Kje je bilo preje slišati, mogoče vsak mesec enkrat, da je stroj pokvarjen in da mora je moral iti pomožni stroj po njega? Danes je to na dnevnem redu. Pri vozovih ni spenjač, zavore so nerabne, vozovi razbiti in kadar se vidi SHS voz, se ga vsak zavirač že od daleč boji.
Kadar je vse tako v neredu, potem ni čuda, če se nesreče dogajajo, ker vsaki najmanjši nered na železnici samo pospešuje nesreče.
Osobje nekdaj in danes. Nekdaj v bivši Avstriji, če si pogledal urad.-nika ali pa najnižjega uslužbenca, jih je bilo veselje pogledati v njih lepi uniformi. In danes se jih potniki izogibljejo, ker se boje, da bi se ne zamazali pri njih. Če bi si nekateri sami kaj obleke ne kupili, potem bi se sploh več ne spoznali, da so železničarji; saj je itak že vsak drugače uniformiran. Nižje proti jugu je pa čisto enostavno. Ko ga sprejmejo v službo, je prvo, kar mu načelnik pove, da si mora preje, predno vštet pi v službo, kupiti čepico, piščalko in signalno zastavico.
Popisal bi lahko cekr knjigo, ali kaj vse to pomaga, ko se pa na merodajnih krogih ne brigajo za to, kako bi spravili razmere na železnici v red. Naj si zapomnijo vsi merodajni krogi in vsa javnost, da, dokler ne bode vsaj tistega reda na železnicah, kot je bil pred svetovno vojno in ne bo imelo osobje vsaj dotičnih pravic, kot jih je že imelo toliko: časa, ne bo zboljšanja prometa in se bodo nezgode le še množile.
Železnica je ravno tako kot človek; ako človeku nekaj manjka na zdravju, ni več tisti in ne more več odgovarjati svojemu poklicu. Kadar na železnici ni nekaj v redu, je bo-lana- in ne more več svojemu poklicu odgovarjati. Torej je treba obema zdravnika, da to ozdravi; ako tega ni, hira naprej tako dolgo, da se uniči. Mogoče bode kdo rekel, da temu ni tako. Pisec pa trdi, da je tako, da je marsikaterikrat stroj bolj natančen kot človek; če človeku včasih kaj manjka, se posili, pa š_e vseeno opravi svoj posel. Na stroju je n. pr. treba, samo da ena malenkost manj* ka, pa je neraben.
Torej proč s strankarstvom in šikaniranjem osobja, dajte osobju stare pravice, ki ste jih ugrabili, nazaj, posvetite pažnjo vzdrževanju prog in prometnih naprav, pa se bodo nesreče zmanjšale.
Čudna so pota direkcije.
Pretežna večina železničarjev še čuti na svojih prejemkih krute udarce prevedbe, ki se je izvedla brez vsake smotrenosti, deleč udarce na levo in desno in oškodujoč s tem cele kategorije kot tudi posameznike. Na tisoče železničarjev se je potem poslužilo, zavedajoč se, da imajo prav, edine poti pritožbe na državni svet, čakalo na rešitev mesece itji leta, a nazadnje dobilo odlok, da je pritožba neosnovana in da mora plačati 100 Din takse.
In zopet je isti železničar zbral svoje dokumente, jih pokazal sodru-gu, da se je prepričal, da ima prav, jih nesel načelniku, šel z njimi na direkcijo; ta mu je priznala, da ima prav, da se je zgodila pomota. In naredil je prošnjo za obnovo na državni svet in čakal potrpežljivo, da dobi ugodno rešitev. In po par mesecih pride rešitev: »Ni podlage za obnovo postopanja, plati taksu od 100 Din.« —
Zopet je plačal železničar 100 Din takse, pobral dokumente, šel v Ljubljano, čakal ves skrušen pred vrati direkcije do desetih, ko ga je spustil vratar notri, šel k referentu in mu potožil svoje gorje. Ta je pogledal dokumente, pogledal službeno polo in vzkliknil: »Ja, to smo pa prezrli! Naredite prošnjo na ministra saobra-čaja in vam bo všteto!«
Šel je železničar domov, kupil kolke za 25 Din, naredil prošnjo in kot neveren Tomaž čakal ugodne rešitve.
In prišla je rešitev od Generalne direkcije, da se prošnji ne more ugoditi, ker se prevedba ne more več vzeti v razmatranje z ozirom na to, da je SOdnevni rok za pritožbo prekoračen.
Ne mislite, da je to povest iz 2000 let pred Kristusovim rojstvom. To je križeva pot železničarja v ljubljanski direkciji v letih 1924—1926, ki išče pravice, a je prišel sedaj do prepričanja, da jo zastonj išče.
Zavedaj se, železničar, da boš našel pravico le v enotnosti — v svoji moči!
Da ne bo slepomišenja.
(Bolniška blagajna.)
Kljub temu, da so se preteklo leto izvršile volitve v bolniške blagajno ter so prevzeli centralno upravo v Beogradu izvoljeni odborniki, vendar se položaj v bolniški blagajni nikakor ni izboljšal.
Vsi sklepi, ki so se sprejeli na o-blastni skupščini v Ljubljani, so ostali glas vpijočega v puščavi — večina v Beogradu (člani Udruženja jugoslovanskih nacionalnih železničarjev. Op. ur.) je šla preko njih, češ da bodo že oni sami vse uredili, da bo prav.
Kmalu poteče eno leto od izvršenih volitev, ljudje pa stokajo v isti bedi, kod so bili preje. Ljubljanski oblastni odbor (kjer so naši sodrugi. Op. ur.) predlaga, zahteva, a Beograd odklanja.
Kljub temu, da so vsi delegati v Beogradu soglasno sklenili, da se junija 1926 vrši izredna glavna skupščina, ki naj izdela nov pravnilnik o bolniškem zavarovanju, se ta skupščina ni sklicala. In šele na naše proteste smo doznali, da minister ni odobril tozadevnega sklepa glavne skupščine.
In s tem so bili gotovi gospodje zadovoljni. Kaj pa je glavni vzrok, da se ne skliče glavna skupščina za izdelavo novega pravilnika?
Glavni vzrok je, ker bi ta skupščina pod pritiskom in na predloge naših sodrugov morala sprejeti take odredbe o bolniškem zavarovanju, da bi bile vsemu osobju in zlasti delavstvu v korist. Tega pa seveda g. minister ne mara.
Ali ni poti za sklicanje izredne skupščine? Je, ako je delegatom, ki
so bili izvoljeni, pri srcu dobrobit železničarjev.
Glavna krivda pa, da se ta izredna skupščina ne skliče, leži na centralnem upravnem odboru, kjer vedre in vladajo glavni predstavniki Zveze ali kot se imenujejo »Udruženje jugoslovanskih nacionalnih železničarjev.«
Ako bi oni bili res zastopniki železničarjev, ki imajo kot glavno nalogo varovati interese železničarjev, bi se lahko že junija 1926 poslužili določb § 33 uredbe o zavarovanju državnega prometnega osobja, ki pravi:
»Izredno glavno skupščino sklicuje centralna uprava, kadar smatra to za nujno ali kadar to zahteva centralni upravni ali centralni nadzorni odbor ali pa najmanj polovica delegatov.«
Gospodje okoli Zveze, ki hočete vzeti varovanje železničarjev in delo za nje v Vaš zakup, zakaj niste že junija ali julija ali avgusta sklicali izredne glavne skupščine z dnevnim redom:
Sprememba uredbe in pravilnika o bolniškem zavarovanju?
Kaj delajo naši predstavniki? Saj je g. Sabljak klical po glavni skupščini: »Sad je bolestnički fond u našim rukama, sad ćemo videti!«
In Vaši delegatje? Kako se bodo zagovarjali pred članstvom, ki jih je volilo, da ne zahtevajo sklicanja izredne glavne skupščine?
Sleherni železničar bo kmalu iz-pregledal Vaše delo, gospodje v »Udruženju jugosfl. naciolnal. železničarjev« in Vam bo obrnil hrbet.
Naši sodrugi so naredili svojo dolžnost, zahtevali sklicanje izredne skupščine, ker se ni sklicala, so protestirali. Da pa se izrabljanju železničarjev v bolniški blagajni naredi konec, so ponovno zahtevali sklicanje izredne skupšine z naslednjim dopisom:
Centralni upravi humanitarnega fonda
. , #	Beograd.
Podpisani delegati oblastne skupščine Ljubljana zahtevamo v smislu § 33 naredbe o zavaravanju drž. prom. osobja sklicanje izredne glavne skupščine v teku meseca oktobra z nasledniim dnevnim redom:
»Sprejem novega pravilnika bolniškega fonda za državno prometno osobje.«
Krajnik Ivan, s. r. Kitek Josip, s. r. Kovač Jaka, s. r. Bahun Andrej, s. r.
Baraga Ivan, s. r.
Poleg tega so navedeni poslali vsem oblastnim upravnim odborom (Zagreb, Beoggrad, Sarajevo, Subotica) dopis naslednje vsebine:
»Ker je g. minister saobraćaja razveljavil sklep glavne redne skupščine glede sklicanja izredne glavne skupščine za sprejem novega pravilnika o bolniškem fondu ter se centralni upravni odbor iz nam neznanih razlogov noče poslužiti odredbe § 33 naredbe, so podpisani izvoljeni delegatje zahtevali v smislu § 33 sklicanje izredne glavne skupščine z dnevnim redom:
Sprejem novega pravilnika bolniškega fonda za drž. prom. osobje.
Ker je sprejem novega pravilni-nika izredne važnosti za yse železničarje, zlasti pa za delastvo, ki dobi le 70 odstotkov hranarine in še to neredno, se obračamo do Vas, da vplivate na delegate za glavno skupščino v Vašem območju, da tudi oni zahtevajo sklicanje izredne glavne skupščine.
Krajnik, Kitek, Kovač, Bahun, Baraga.
Tem potom pa apeliramo tudi na imenovane delegate za glavno skupščino iz Ljubljane, to je na gospode: Bakšič Ivana, stroj, kurjača, Grašič Janka, zvan. L, Juh Leopolda, čin. III., Rodič Josipa, čin III. in dr. da tudi oni takoj zahtevajo sklicanje izredne glavne skupščine.
Štambereger Franca, čin. I.
V organizaciji je moč!
Nema kredita.
»Nema kredita«.
Po progi če gledaš — vse mrtvo leži, progovnih delavcev več videti ni, ob vsakem deževju je proga zalita, železničar strada, ker »nema kredita«.
V salonskih vozovih ministri putuju, v svinjskih brlogih delavci stanuju, korupcija vlada in krasno procvita, zato pa ni čuda, če »nema kredita«.
Na postelji smrtni »razlika« leži, boluje na jetiki, »novaca ni«, državna blagajna je vsevprek zabita, iz znanega vzroka: ker »nema kredita«. Uprava železnic osobju se ruga, želi mu od srca, da uniči ga kuga, njegova morala je itak že vbita, in vse to vsled tega — ker »nema kredita«.
Železničarji iz Maribora.
Socialni pregled.
Porodilo Delav. zbornice.
Naša poročila.
Naša zbornica bo obveščala od 1. avgusta naprej vse priključene organizacije v posebnih poročilih o svojem delovanju.
Vsaka priključena organizacija dobi brezplačno po en izvod teh poročil za svojo centralo, in po en izvod za svojo podružnico.
To poročilo je prvo in poroča o poslo-yanju zbornice za mesec marc, april, maj, junij in julij t. 1. Ono nadomešča posebno tiskano poročilo uprave Delavske zbornice za drugo redno sejo skupščine Delavske zbornice, ki je se vršila dne 22. avgusta tl.
V	bodoče bodo izhajala slična poročila po potrebi, po možnosti vsakega četrt leta po enkrat.
Delovanje zbornice.
Težek položaj, v katerem se nahaja danes v naši državi delavstvo na splošno, njegovi socialno-politični zavodi pa še posebej, nas je postavil že na prvi seji skupščine Delavske zbornice za Slovenijo pred prav razveseljivo dejstvo: vso zbornico je navdajala na tej skupščini zavest, da Delavske zbornice šele razvijamo in utrjujemo in da so razmere take, da morajo pri tem vse v zbornici zastopane skupine sograditi.
V	istem duhu je vršila v preteklem poslovnem razdobju svoje posle tudi uprava, ki vodi tekoče posle skupščine.
Upravni odbor zbornice je imel v tem poslovnem letu oziroma razdobju 7 sej, finančna kontrola pa 5.
Prva skrb upravnega odbora je bila, da zasigura zbornici denarna sredstva, ki so potrebna za izvrševanje njenih nalog.
Upravni odbor je odobril v zmislu pooblastila 1. redne skupščine zbornice in člena 47. zakona o zaščiti delavcev na svoji seji z dne 17. marca 1926 proračun o uporabi preostankov zbornice za leto 1925.
Proračun za 1. 1926 se je le v malenkostih izpremenil in zaokrožil na 2 milijona 500.000 Din.
Navzlic vztrajnemu prizadevanju Centralnega tajništva delavskih zbornic pa smo dosegli šele s 1. avgustom t. 1. odobritev našega proračuna.
Tekom vsega razdobja, o katerem imamo poročati, torej nismo mogli uporabljati sredstev zbornice tako, kakor je določila to skupščina zbornice.
Minister za socialno politiko nam je dovolil — po preteku pol leta —, v katerem bi morala dobiti zbornica v zmislu proračuna od skupščine odobrenega za
1.250.000	Din denarnih sredstev, le za
710.000	Din predujma.
Pa še tega predujma upravni odbor ni smel v celoti izrabiti, ker ni imel gotovosti, kdaj bodo odobreni nadaljni predujmi, oziroma celoten proračun.
Ni treba posebej omenjati, da zbornica tudi z imovino, ki je preostala iz leta 1925, dosedaj ni mogla razpolagati.
S temi osnovnimi težavami mora kritika našega dosedanjega dela računati. Ni krivda upravnega odbora, če ni mogla razviti zbornica svojega delovanja v tem razdobju tako, kakor je to v proračunu predvideno in če se je moralo omejiti na to, kar je bilo z danimi sredstvi dosegljivo.
Vendar je vodil upravni odbor delo zbornice v duhu proračuna, četudi v zmanjšanem obsegu.
Na podlagi imenikov, izdelanih za časa volitev, je sestavila zbornica obsežno in pregledno statistiko vajencev v Sloveniji. Ravnokar se dokončava enaka statistika o staležu tovarniških delavcev in obrtnih pomočnikov v našem področju.
S tem dobi zbornica točen pregled črez svoje članstvo in zanesljivo podlago za proučavanje aktualnih vprašanj.
Uprava zbornice je posvečala tudi v tej periodi stalno pažnjo študiju našega narodnega gospodarstva, smatrajoč za eno svojih glavnih nalog, da dobi pregled črez gospodarske in socialne razmere svojega področja, da bi mogla dajati priključenim organizacijam in oblastim zanesljive informacije v vseh vprašanjih, kjer bi se slednje na njo obračale.
Težka gospodarska kriza, ki jo preživlja naše gospodarstvo, je stavljala zbornico pred težke in odgovornosti polne naloge.
Že v lanskem letnem poročilu smo opozorili na to, da je stalež rudarjev v naših rudnikih nenormalno visok in da je pričakovati v naših premogovnikih krize.
Ta kriza je nastopila v prvi polovici tega leta v nepričakovani ostrini.
Naši rudniki so zmanjšali v času od januarja do maja t. 1. stalež svojega delavstva za več kakor 2700 oseb.
Največje so bile redukcije pri našem največjem rudarskem podjetju. Trboveljski
premogokopni družbi, ki je zmanjšala stalež svojega delavstva za več nego 2600 oseb, pri čemur je delalo v teh rudnikih nadaljnih oseb po številu 3000 skrajšano, po okrog 18 šihtov na mesec.
Kemična tovarna v Ljubljani, kjer je bilo zaposlenih nad 100 delavcev, je ustavila svoje obratovanje.
Tudi železniška uprava grozi z obsežnimi redukcijami.
Ves ta val brezposelnega delavstva išče na vseh straneh rešitve in odpomoči in zahteva preko svojih organizacij, da ga podpira pri tem pred vsem Delavska zbornica.
Zlasti v rudnikih so zadele rudarje obsežne in nagle redukcije kot socialna katastrofa najhujše vrste.
Zbornica je storila vse mogoče, da zainteresira za položaj reducirancev javnost ter oblasti in da vpliva tudi na podjetje, pri katerem sp rudarji pred redukcijo delali, da podpre reducTrance iz svojih rezerv.
Slednje je dovolilo na večkratne intervencije rudarskih organizacij, naše zbornice in rudarskega glavarstva za vse oženjene rudarje, ki so delali skrajšano, enkratno doklado v iznosu 300 Din na rodbino. Razen tega je povrnilo tudi potne stroške za rodbine, ki so se izselile.
Vso pažnjo je bilo treba posvetiti temu, da se najdejo za reducirance nove delovne’ prilike. To tem bolj, ker ni bilo računati na to, da bi se dala kriza z izdatnejšimi podporami vsaj začasno ublažiti.
lake podpore bi morale iti v visoke milijone. (Mesečna izguba na plačah re-ducirancev znaša 2 milijona dinarjev)
Pri vsem tem pa ni bilo izgleda, da bi mogli računati v rudnikih v doglednem času na prejšnjo zaposlitev. Tako je nastopala beda vedno hujše in končno za mnogo rudarjev ni bilo drugega izhoda kot izselitev, pa naj so bili izgledi za izselitev popolnoma zadovoljivi ali ne.
Preko Državne borze dela v Ljubljani in rrsneoske izseljeniške družbe Societe d’ Immigration v Zagrebu se je izselilo dosedaj 330 rudarjev v francoske premogovnike in železorudnike.
Nad 60 rudarjev se je izselilo v rudnik Siveric v Dalmacijo.
Delavska zbornica je pri tem v toliko sodelovala, da je skušala proučiti povsod tam, kamor se je obrnil izseljeniški tok, delovne prilike.
V to svrho je poslala posebno komisijo v Francijo, ki je proučila tamošnje delovne prilike in izdelala o tem obširno poročilo.
Vkljub težki gospodarski krizi in krajšanju proračuna zbornica ni pustila iz vidika nadaljnih načrtov, ki si jih je stavila. Tako je skušala vplivati na priključene strokovne organizacije v tem zmislu, da izgradijo skrbstvo za brezposelne in da vstvarijo z lastno iniciativo institucije, ki
bodo pričele reševati problem zavarovanja zoper starost in brezposelnost.
O tem govorimo obširneje v posebnem poglavju.
(Dalje prihodnjič.)
Strokovni vestnik.
Še napredovanje za 1. VII. 1926.
Zadnjič smo poročali, da je generalna direkcija predlog za napredovanje vrnila Ljubljanski direkciji, češ, da manjkajo podaki, kdaj je vsak po-zamezni zadnjič napredoval. Spopol-nila je direkcija svoj predlog, ga poslala v Beograd, a sedaj po 14 dnevih je Beograd zopet vrnil predlog nazaj, češ, da manjka v predlogu napredovanje v stanarini.
In tako sedaje direkcija zopet spopolnjuje predlog, ter ga bo poslala v Beograd, da ga morda čez 14 dni dobi ponovno nazaj, morda s pripombo, da je potrebno še pristaviti, kake vere, oziroma politične partije je vsak posameznik.
Ali ne bo že enkrat konec temu šikaniranju?
Ali gospodje v Beogradu res nimajo drugega dela?
Po navadi je bil avanžma vsaj preje pri južni železnici redno okoli prvega julija 1926 razglašeno in napredovanje izplačano, pri nas pa je minil že avgust in bo še par mesecev, pa avanžmaja še ne bo,
Zakaj se boleznina in dečja oprema redno ne izplača.
Od večina prog. sekcij ter tudi od delavnice Maribor prihajajo pritožbe, da morajo čakati na izplačilo boleznine ter drugih podpor bolniške blagajne redno cel mesec.
Odredba je, da morajo vse službene jednice predložili plačilne pole najkasneje do 3. v mesecu bolniški blagajni, kjer se takoj izvrši revizija ter imajo službene jedinice okoli 15. v mesecu že potrjene spiske, da lahko izplačajo boleznino.
Iz delavnice Maribor pa prihajajo redno pritožbe, da izplača boleznino šele 29. v mesecu ter pusti tako uboge delavce čakati celih 14 dni na boleznino, ki jo ti krvavo potrebujejo.
Opozarjamo danes poslednjič vodstvo delavnice, da boleznino takoj, ko dobi platne spiske izplača. Ako ne
bo reda že ta mesec, bomo napeli druge strune.
Vse kaj drugega pa je pri nekaterih sekcijah.
Radi štedenja baje primanjkuje kredita za potne stroške in zato g. računovodja čaka lepo do prvega prihodnjega meseca ter gre izplačevat hranarino zajedno s plačo. Ubo-gi progovni delavec pa naj cel mesec krade ali pa živi od zraka.
Druge sekcije pa so zopet prišle to pametno idejo, da pošljejo ta denar po pošti in progovni delavec mora plačati poštno nakaznico, znamko, pristojbino za dostavitev in ne vemo kaj še vse, samo radi komod-nosti gotovih gospodov.
Pomanjkanje kredita tu ne bo vzrok, da se ne izplača hranarine med mesecem, ker Din 50.— do 70.— mesečno za potni trošek dotič-nemu izplačilnemu uradniku še ne bo upropastil državo.
Naj ukine direkcija na pr. le za en mesec »premogovno premijo« raznim »kontrolnim organom in organicam« na direkciji, od katerih marsikateri ali katera še ne ve, kako se premog štedi, pa bo s tem denarjem lahko štiri leta plačala potnine dotičnim uradnikom pri progovnih sekcijah, da bodo šli lahko med mesecem izplačat denar.
Če pa še to ni v »interesu uprave«, pa naj sekcija pošlje odpadajoče zneske v denarnem pismu z vlakom pristojnemu progovnemu mojstru, ali jih dokartira dotični postaji in delavci bodo potom progovnega mojstra poslali potrdila o prejemu denarja.
Zadnji čas je, da bolniška blagajna, zlasti pa gradbeno odelenje direkcije tu napravi red in odredi, da se ima boleznina takoj izplačati.
Kako hočemo nabaviti premog? Stojimo pred zimo, pretežna ve-čma delavcev a tudi marsikateri na-s avijenec dobi ob izplačilu mesto denarja listek z rudečo številko, to se pravi, da sploh ne dobi nikake place, ampak bi še on moral upravi nekaj doplačati.
Borna »miloščina« Din 600_____do
800. mesečno ne zadostuje niti za živila, ter za visoke kazni, o obleki tu niti ne govorimo. Sedaj se začne šolsko leto in ubogi držinski oče ne ve, kje bi dobil denar za knjige za svoje otroke, ne ve, kje bo dobil de-nar za čevlje čez en mesec, ko otroci ne bodo mogli hoditi več bosi v šolo, ne ve, kje bo dobil denar za zimsko 0öleko, ko že sedaj letajo njegovi otroci v cunjah okrog.
Vse to gorje pa še povečava direkcija, ki neusmiljeno odredi, da mora Vsakdo, kdor hoče naročiti premog, ta premog v naprej plačati.
Kje naj vzame kurilniški, postajni, progovni delavec 350 dinarjev v enem mesecu, da bo v naprej plačal premog in nato še skoro cela dva meseca čakal nanj? Jasno je vsakemu, da bo to zimo samo v ljubljanski direkciji nad 2000 delavskih družin izbočeno ne samo lakoti in bedi, ampak tudi najhujšemu mrazu in to vse le radi samopašnosti gotovih birokratov.
Seveda v palači »Ljubljanski dvor«, v palači na »Resljevi cesti«, kjer so luksuzna stanovanja po 4 in več sob, s kopalnicami itd. za Din 300.-— mesečno, kjer stanujejo največji »revčki« z mesečno plačo samo po Din 5000— do Din 10.000,—, mm je za te reveže napeljena centralna kurjava.
v In ta gospoda danes odločuje, biča in vlada. Taka gospoda danes po , mrekcijah iz Beograda odvzemlje de-avcu še možnost, da bi bil po zimi Vsaj na gorkem.
Obrnili smo se na direkcijo ponovno z nujno zahtevo, da takoj v last nem delokrogu odredi, da se premog m čez zimo lahko nabavi proti pla-Cl U\rV ^ trnkih.
to v®mo< v koliko bomo uspeli s upravičeno zahtevo danes.
Pa> da se bodo upravičene tfeJavstva takoj upoštevale
^ftiziranjfk0 s!f^crn^ železničar or-
Izvozna sezona.
Od leta 1921 dalje se uprava pred vsako izvozno sezono obrača do ljudi za podporo. Leta 1922—1924 s prošnjo, obljubljajoč nagrade za čez-urno delo v prostem času, leta 1925 že s prikrito grožnjo, a obenem z obljubo, do bo dala takoj po izvozni sezoni krasno kilometražo, premikal-ne premije in ne vem še kake ugodnosti.
Marsikdo se je dal preslepiti ter je za borih 100 dinarjev vozil kod neumen, lansko leto pa je že gola obljuba zadovoljila vlakospremno osob-je. Tudi lansko leto je bilo prevarano. In letos ni več obljub, ampak generalna direkcija je izdala diktat, ukinila zadnje pravice in ti uboga para garaj.
Pod S. O. br. 3512 od 29. julija 1926 je izdala generalna direkcija naslednje direktive za izvozno sezono, ki jih prinašamo v originalu v hrva-sčini:
OKROŽNICa štev. 128-IH-26.
Predmet: Jesenski izvozni predmet.
Vsem postajam, kurilnicam in delavnicam!
Generalna direkcija drž. žel. je izdala sledečo naredbo S. O. br. 3512 z dne 20 julija 1926:
Kako se približuje jesen, a s njom i po-jačeni izvozni in sezonski saobraćaj, to če u cilju brzog i nesmetanog provlačenja bru-ta, a naročito onog, koje je namenjeno za izvoz u inostranstvo i to u prvom redu voča, živo in brzopokvarljivo. direkcija preduzeti sve potrebne mere, da bi se taj saobraćaj uredno zavladao a roba na vreme, t. j. što brze prevukla.
Ovo je potrebno zato, da bi našoj robi na stranim tržištima ne samo očuvali nego i podigli dobar glas za što je pored niskih cena i prvoklasnog kvaliteta potrebno i što brže prevoženje; šta više brzina provlačenja brzopokvarljive robe, prvi je uslov za održanje njenog kvaliteta. Mimo toga ovim brzim prevlačenjem postižemo ubrzanu cirkulaciju kola i time mogučnost, da sa malim voznom parkom zadovolimo sve potrebe našeg izvoza.
Mere, koje u tom cilju treba poduzeti u glavnom su ove:
1.	Nastati svim silama i sredstvima, da se opravi što veći broj kola, a naročito lokomotiva, kako nedostatak kola i vučne snage ne bi bili uzrokom zastoja.
2.	Da službenici posvete naročitu pažnju revizije i izboru kola, koja će dostaviti za utovar robe a naročito one za izvoz, da nam strane železnice ne bi na progranič-nlm stanicama odbile prijem kola i robe.
Na stanicama, kde nema pregledača kola, pa stanica nije sigurna dali je neki vagon sposoban za inostrani saobraćaj ili ne, onda ta kola treba upotrebiti u lokalnom saobraćaju a za inostrani dostaviti druga.
U prošloj godini odbijen je prijem naših kola najviše zbog sledečih tehničkih nedostataka: kola bez carinskog zatvora, maza-lice prazne bez olja, nedostatak ušica za plombiranje, rok revizije prošao itd.
3.	Uvesti odmah obavezno aviziranje bruta, spremnoga za otpravljanje dispozi-cionoj stanici, kako bi ova poslednja bila u svako doba informisana o količini i vrsti bruta koje se ima otpravljati.
Dežurni činovnik u dispozicionoj stanici mora imati svakog časa tačnu sliku o kretanju na svojim dispozicionim prugama. Kod bruta za izvoz u inostranstvo kao uputnu stanicu navesti uvek pograničnu stanicu i dodati reč »trz.« a ne kako je to propisano za obično bruto samo do druge disp. stanice.
4.	Ako bi nastopio nedostatak osobja turnuse, event. skratiti da se radno vreme povisi na dozvoljeni maksimum, jer zahtevi za novo osobje ne mogu biti ni u kom slučaju prikvačeni.
5.	Ako to potreba iziskuje narediti, da se radno vreme u magacinima produži, kako bi se roba mogla utovariti i iztovariti i prema i posle običnog radnog vremena.
6.	Da se prispela roba avizira partaja-ma i više puta dnevno kao i nedeljama i praznicima.
7.	Da se pretovar u prelaznim stanicama sa normalnog na uzani kolosek i obratno^ vrši i nedeljom i praznicama, event. i n°ču,. a_ za pretovar da stoji uvek na razpoloženju dovoljno radne snage,
8.	Da se na magacinskim kolosecima i ostalim mestima za istovar i utovar potrebna manevra izvrši bez uslovno i pavzama kad se ne istovari i to noču i u podne, kako bi iztovar mogao odmah u jutru i posle ručka da odpočne.
9.	Da se vozovi potpuno iskoriščaju bru-tom, a da se bruto po vrsti tovara i stanicama, za koje se upučeje, celishodno podeli na pojedine vozove i da se roba, koju treba prvenstveno otpraviti naročito za udaljenije stanice, dodaje direktnim, a ona za izvoz brzoteretnim vozovima, ili drugim re-čima: da se stanica striktno pridržavaju sa-obračajno-komercijalnih uputa. Naročito i bezuslovno nastati, da se vozovi propisno ranžiraju, kako bi se izbegla duga uputna manevra i zapasnjenja.
10.	Robu, koja se carini u usputnoj carinarnici, dodati kojem običnom vozu do stanice carinjenja a tek ovde posle svršenog carinjenja odredjenom brzoteretnom vozu.
11.	Nastati svim silama, da se vozovi a naročito brzoteretni ne zadocnjavajii,«
Službene edinice se pozivljaju, da ukrenejo pravočasno sve potrebno v smislu gornje naredbe. Osobje naj vrši v dobi jesenskega izvoza svojo službo vestno in požrt-
vovalno, upošteva tu izdana navodila Generalne direkcije ter »Prometne in komer-cijelne določbe«, ker bo le tako mogoče izvršiti jesenski promet brezhibno kot prejšnja leta.
Nadalje odrejamo, da žigosajo vstopne in 'izstopne postaje vestno dokumente s prehodnimi žigi in da javijo izstopne obmejne postaje dnevno s posebnimi seznami, ki jih je pošiljati direkciji odelenju VII/1 potom pristojnega transportnega kontrolorja, one vozove, ki so se zadržavali na progah lastne direkcije preko dveh dni.
Kontrolni organi naj posvetijo jesenskemu prometu vso pozornost in stavijo v slučaju potrebe primerne predloge.
Direktor: Inž. Kneževič, s. r.
Torej take ugodnosti nudi letos uprava.
Zahteva, da se popravi čimpreje število voz in lokomotiv, v slučaju pomanjkanja osobja se morajo skrčiti turnusi {ko je že danes pri tovornih vlakih 10-urni delavnik), delavni čas v skladiščih se mora podaljšati (seveda brez čezurnega dela, ker ni kreditov), premik se mora vršiti tudi v pavzah, opoldne in ponoči, roba se mora pretovarjati tudi ob nedeljah in praznikih, ter celo po noči.
In vse to delo naj vrši vlakospremno osobje prav za prav brez vsake kilometraže, brez zaračunanja premika, brez odškodnine za čezurno delo, skladiščni delavci pa naj delajo po 10—12 ur proti plači kakih 20—30 Din dnevno. V delavnicah in kurilnicah so ukinili premije, s tem znižali plače skoro za polovico in to udarjeno osobje naj danes čimveč producira.
Kakor nekake Mojzesove table se nam zdi gornjih enajst postav, izza katerih šviga ogenj.
Vendar, konštatiramo danes, da so te postave popolnoma zgrešene, ako se namerava z njimi doseči izvozni promet.
Nasproti tem postavam stavi o-osobje svoje postave, ki edino morejo zasigurati izvozno sezono in sicer:
1.	Takojšno izplačilo diferenc na-stavljencem radi prvedbe na novi zakon ter proiesionistom iia delavcem radi prevedbe na urne plače.
2.	Takojšno podelitev službene obleke nastavljenemu osobju ter o-nim, ki vrše službo nastavljencev ter delovno obleko delavstvu,
3.	Takojšne izplačilo ukinjene 20-odstotne eksekutivne doklade zaviračem, pom. kr etnikom, premikačem, čuvajem, kurjačem itd.
4.	Strogo upoštevanje osemurnega delavnika, vpeljava turnusov 12 24 z 2 prostima dnevoma v mesecu.
5.	Povišanje kilometraže, premika, zaračunavanje nočnih doklad itd.
6.	Volitev delavskih zaupnikov,
7.	Sprejem delavskega pravilnika po predhodni anketi delavskih zaupnikov.
8.	Podelitev in povračilo normalne premije vsem delavcem in profe-sionistom v kurilnicah in delavnicah.
9.	Sprejem vseh reduciranih delavcev zopet nazaj v službo.
10.	Povišanje in regulacija nezadostnih urnih plač.
In kod dodatek dodamo še to:
Do spremembe zakona o drž. prom. osobju, naj uprava izvaja in spoštuje dotične pravice in svoboščine, ki so z zakoni zagarantirani.
Iz sekcij.
1.	Sekcija vlakospremnega osobja.
Z ozirom na sklep zadnjega sestanka vlakospremnega osobja se je vršila dne 20. avgusta 1926 pri generalnem direktorju Iliču, načelniku finančnega odelenja, načelniku ekonomskega odelenja, ministarstvu sa-obračaja, finančnemu odboru intervencija radi:
L pravilnika sporednih prinad-ležnosti (povečanje kilometraže in zaračunanje premika),
2.	službene obleke,
3.	20-odstotne eksekutivne doklade,
4.	nastavitve zaviračev in napredovanja vlakovodij v III. kat. činov-nikov in
5.. spremembe pravilnika o strokovnih izpitih.
Deputacijo so sestavljali ss. Miklošič in Gerbec iz Ljubljane, Pogel-šek iz Maribora in Havž iz Zagreba.
Rezultat:
Vsa gospoda v Beogradu je »prezaposlena« in »nema vremena«. Dela na novem budžetu za leto 1926/27,
ko bo zopet vse »bolje«. Na vseh instancah je edini odgovor »nema pare« in »potrebna je štednja«.
1.	Pravilnik sporednih prinadlež-nosti:
Kljub temu, da je bil osnutek tega pravlnika gotov že pred 1. aprilom 1926, do danes še ni definitivno redigiran ter so bila vsa zagotovila merodajnih gospodov čisto navadno — farbanje železničarjev. G. Nedeljko-vič je izjavil, da bo pravilnik izdelan tako, da bo kar najbolj mogoče zadovoljil osobje. Kolikor bo kreditov.)
Sedaj bo imenovan poseben finančni odbor iz gg. Čupiča, Nedelj-koviča, Gjuriča in še dveh drugih, ki bo ta pravilnik definitivno predelala in potem bo morda izšel.
2.	Službena obleka:
Obleka za oktober 1925 je v izdelavi v Zagrebu za okroglo 5 milijonov dinarjev Gotova bo tekom enega meseca, izvemši plašče. Tudi plašči bodo kmalu potem.
Obleka za april in oktober 1926 je pa bila pred kratkim na licitaciji in sicer za znesek Din 12,000.000. Upa se, da bo zgotovljena v 3—4 mesečih.
O zaostanku iz leta 1923 do apri-fa 1925 ni niti govora, ker ni denarja, Torej bo tu pomagala le tožba.
G. Nedeljkovič pa je pri tej točki zopet razlagal svoj namen, da bi raje dal mesto obleke denarno odškodnino in bi si nato osobje samo nabavilo obleko. (Bog ve, kolika bi bila ta odškodnina. Op. ured.)
3.	20-odstotni dodatek za delavce, ki vrše eksekutivne službo nastavljencev,
G. Nedeljkovič noče razumeti, da so ljudje oškodovani ter pravi, da bodo sukcesivno prevedni na zakon (nastavljeni) in kot taki bodo zopet dobili to doklado.
Pri tem pa pove svoje mnenje, da se bo s sličnimi dokladami moralo prenehati, ker jih budžet absolutno ne prenese.
4.	Nastavitev:
Izvršila se bo v okrivu budžeta.
5,	Pravilnik o strokovnih izpitih.
Je komaj izšel in naj pripombe ter popravke pošljemo pismeno.
Razposlali bomo v kratkem pooblastila za tožbo ter opozarjamo danes vse zavirače, ki jim je bila 20-odstotna doklada ukinjena, da jih točno izpolnijo.
Zozirom na to, da generalna direkcija vlakospremno osobje vedno izigrava, bomo sklicali tekom septembra konferenco vlakospremnega osobja iz cele države, na kateri bomo sklenili naše zaključke, da si enkrat z energično akcijo priborimo naše pravice.
Odsek vlakospr. osobja.
Dopisi.
Zalog. Prosim sodr. urednik malo prostora. V nedeljo dne 8. avgusta t. 1. popoldne se je pripetila železniška nesreča med postajam Zalog—Laze, katera je zahtevala težko poškodbo kurjača od vlaka št. 606, ko se je stroj prevrnil v jarek pri mostu v uustinci. To je bila senzacija prve vrste. Ljudje so prišli takoj na kraj nesreče, ko-lesarji iz Ljubljane in okolice so bili vedno doli, da vjdijo, kako leži stroj-velikan v jarku. Meščansko časopisje je poslalo svoje poročevalce s fotografi, prineslo slike, ugotovilo nesrečo, tudi je poročalo, da je neka zelo požrtvovalna dama nabrala 1000 Din za ponesrečenega kurjača. Res »velika požrtvovalnost« potnikov v brzovlaku, katere sta obvarovala gotovega pogina strojevodja in kurjač. Zopet ima časopisje priložnost, da apelira na javnost in poslance in na vse’ odločujoče faktorje, da se zavzamejo, da se delavstva ne reducira in da se ga ae plačuje tako sramotno; ker progovni delavci morajo priti delati, naj bodo vremenske neprilike se tako slabe, naj je dež, sneg, vi-har ali voda. V tem slučaju so gazili delavci do kolena po blatu. In za vse to dobijo potem nagrado od 100 odstot. urne plače, to je v .najboljšem slučaju 6—12 Din na uro. Pravijo., da ni kredita. Če pa se zgodi nesreča, je kredit takoj tukaj; ni treba, niti skupščine in ne ministrskega sveta. Name-sl° da bi se izdalo za popravo železniškega omrežia letno mogoče par milijonov, se potroši samo v slučaj ene nezgode več milijonov dinarjev. S tem bi bilo ustreženo vsem, ako bi se varčevalo na pravem mestu. Delavstvo naj se pošteno plača in potem tudi zahteva od njega pošteno in vestno delo. Na ta način bi odpadla mahoma gospodarska kriza, ker delavstvu bi bilo s tem omogočeno, da si ne nakupi samo, kar rabi za vsakdanjo prehrano, ampak omislil bi si lahko tudi kako obutev in obleko. Tu, meščansko časopisje, bi bila tvoja naloga,
Obljubiti in dati — je preveč.
Iz ^»proglasa.« ministra saobraćaja dr. V. Jankoviča od 31. avgusta 1923, ki je bil nabit na vseh postajah:
Osobje (južnoželezničarji) bo obdržalo vse pravice in prejemke, katere je uživalo pod upravo društva južne železnice, a ker z današnjim dnem postane državno osobje, za-dobi s tem tudi vse nove pravice in
vse nove prejemke ter materijalne koristi, ki jih prinaša novi zakon o drž. prom. osobju ... V tem znamenju naj vidi železniško osobje boljše dneve za sebe in svoje družine ter svoje materijalno osiguranje . . .
Železničarji, poglejte, kako izglodajo ti »boljši dnevi« in kako sa se izpolnile gornje obljube:

uplivati na merodajne faktorje. — Nekaj pa tudi delavstvu: Ako si ne bodeš samo začelo pomagati, drugi ti tudi ne bodo. Zatorej, daj se organizirati v strokovni organizaciji in tudi v gospodarski, da bodeš res enkrat močan tudi finančno. Ne misli, če imaš danes par dinarjev, pa rečeš: kaj hočem z njimi? — in greš in povžiješ malo alkohola. In kaj imaš. od tega?! Računaj malo: vsaki dan 10 kron za cigarete in četrt litra vina; to znese na mesec do 700 kron. Ali jih ni škoda, ker ne dobite ne vina in ne dobrega tobaka. Za organizacijo je škoda dati samo 12 dinarjev na mesec, za strup alkohol in nikotin pa ni škoda dati 175 Din mesečno. Namesto za pijačo, daj rajši za knjige, da se še bolj izobraziš, da te ne bodo imeli za neumnega. Saj pravijo: delavec je neumen, dajmo ga izkoriščati, dokler se ne zave. Berite svoje strokovno glasilo, ne imejte ga samo za zavijanje kruha. Bili so slučaji, da sem vprašal delavca, kaj piše »Železničar«; pa mi pravi, da ga ne bere, češ, saj za nas se nič ne dela. Ne pride na sestanek, ne na sho^. da bi kaj zvedel, samo okrog vpije: saj za nas se ne dela nič, kdo bode plačeval za organizacijo, ker so voditelji za nič?!
Kadar ste v organizaciji in se skliče sestanek, seja ali shod, udeležite se, predlagajte, povejte kaj ni prav, kako se mora delati, potem bode vodstvo vsake podružnice delalo, da bode prav in tudi centrala bo.de lahko delala, ker bode dobila navodila od članov. Torej železničarji, vsi v organizacijo, na vsak sestanek, sejo ali shod ter poglejte. j in kako se dela, dajte navodila ter povejte, kakšne težnje imate, da se spravijo naprej. Progovni delavec, ki zasluži po 3.50 do 4.50 Din,na uro in ima družino, kako naj živi? Nadalje pride dež, slabo vreme, prazniki, nedelje, nesreča, bolezen, porod — pa ni nobenega denarja pri hiši. Za podporo ob porodu je treba čakati, pred-iio dobiš nakazan tisti znesek, kateri ti pripada, par mesecev.
Delavstvo, tudi ti si krivo, ker se ne zavedaš in ker ne čitaš svojega glasila in ne hodiš na sestanke, češ: kaj organizacija, saj ni vse skupaj nič, rajši spijem liter vina ali pa vržem denar proč. Tako si ti pleteš bič, s katerim te tvoj delodajalec biča do kosti. Poglej, kako železničarji gnijejo po stanovanjih! Tarejo jih bolezni in ostale nadloge. Zakaj? Ker se vsi ne zavedajo, da so tudi ljudje, ravno tako kakor bogatini. — Živela delavska sloga!	Opazovalec.
Studenci pri Mariboru.
Sestanek organiziranih železničarjev sklican od našega Saveza v gostilni Trofenik, dne 25. avgusta je bil zelo dobro obiskan, kar znači, da se studeniški železničarji zanimajo za svojo organizacijo in njeno delo. Sestanku je predsedoval s. Jurak, govorila sta ss. Čanžek in Krajnik o delu naše organizacije ter naših zahtevah, s. Magdič pa o železničarskem in delavskem vprašanju sploh, o razrednem boju ter o strokovni politiki. Govor s. Magdiča so navzoči železničarji živahno odobravili. S. Jelen je poročal o napredovanju zidave delavske dvorane v Mariboru, povdarjal je nujno potrebo iste ter apeliral na sodru-ge, da se za to stvar toplo zavzamejo, ker bo to le nam vsem v korist. Sestanek se je zaključil ob 10. uri zvečer. Na splošno željo članstva se bodo skliceval slični sestanki odslej večkrat v mesecu ter vabimo vse studenške železničarje, da jih pridno po-sečajo in privedejo seboj tudi indiferentne železničarje, da jih na ta način vzdramimo in zainteresiramo za organizacijo, ker rešitev delavcev je v delavstvu samem in v njegovi zavednosti.
Ljutomer. Pri uas se je vršil 22. avgusta javen železničarski shod, katerega se je udeležilo lepo število železničarjev iz ljutomerske proge.
Poročali so sodrugi Krajnik. Čanžek in Magdič iz Maribora, ki so raztolmačili delo centrale ter naše zahteve. Pri tem pa so tudi orisali, kako se bori »stanovsko-borbe-iia« Zveza zlasti v bolniški blagajni.
Potrudil se je k nam tudi gospod Sovre, ki je zagovarjal centralni upravni odbor bolniške blagajne. Navzoč je bil tudi gospod Lukežič. Po pravici vam povem, da se pri nas železničarji boje pred preganjanji, ako pristopijo v Ujedinjeni savez in treba je dosti besed, da se jih prepriča, da se tega ni treba bati. Par se nas danes zaveda, da je naša rešitev le v naši moči in zato bomo šli odslej s podvojeno silo na delo, da tudi ljutomerske železničarje organiziramo v Ujedinjenem savezu železničarjev Jugoslavije.
Delavnica Maribor. Par orjunaških gospodov — zlasti mlajših — hoče vedno bolj uveljaviti svoje metode ter šikanirati zavedno delavstvo. Spravifi so se na zaupnike in jih hočejo uničiti s tem, da jih prestavljajo k najslabšim poslom, kaznujejo za vsako malenkost ter vsepovsod zasledujejo. Nekaterim pa že celo čisto odkrito groze, da bodo zleteli na cesto.
Gospodje, s temi metodami ne' bodete prišli daleč. Delavec se danes zaveda, da ie čas suženjstva minil in klečeplastvo prepušča hinavcem in nesposobnežem, on pa koraka svojo pot odločno naprej, se bori bi se bo boril — do zmage.
Vi gospodje, ki ste tako natančni, kadar je potrebno preganjati delavce, poglejte raje malo na red in snago po delavnici! Kdo pomisli na čiščenje umivalnikov? (Kaj je to
treba, saj tam se umivajo le delavci!?) Kdo pomisli na naročilo obvezil za slučaj kake nezgode? (Kaj pa zato, če ranjen delavec par ur krvavi, bo vsaj potem malo bolj miren!?) Kdo se pobriga, da bi delavstvo lahko naročilo premog in sicer na obroke? (Kaj je treba delavcu in njegovi družini po zimi kurjave, saj ima tako samo eno luknjo za stanovanje in obilno družino!?) — In tako bi lahko stavili vprašanja in v oklepajih pa naslikali mišljenje gotovih »boljših« gospodov.
Gospodje, zapomnite si danes to: če ne bi gibala delavska pest, bi morali Vi poginiti lakote in bede kljub Vaši ošabnosti. — Delu čast in oblast!
Glas iz kurilnice Ljubljana II. Pri nas
se je začelo zadnji čas govoriti, da tako ne sme iti več naprej, ker bomo sicer zgubili prav vse pravice. — Pojavil se je klic po enotnosti in pretežna večina rokodelcev je pozdravila poziv »Ujedinjenega saveza« za ujedinjenje.	;
Le par gospodov stoji ob strani in tega klica noče prav razumeti. Delavstvo se danes ne bo več pustilo voditi za nos od teh par oseb in tudi izgovori glede »kase« ne bodo več pomagali. Rokodelci, nastopite, zahtevajte javen sestanek profesionistov iz naše kurilnice in na tem bodo rokodelci sami odločali o svoji bodočnosti, ne pa par ljudi.	Zaveden profesionist.
Blokovniška služba v Ljubljani.
Sedaj ko je prišel po nešteto intervencijah drugi blokovnih v stolp III, že pravi načelnik, sedaj boste pa, kadar ne boste videli, če je tir prazen, šli kar vi iz stolpa pogledat iz enega konca na drugi. In tako bo blokovnih odgovarjal, ako se zgodi kaka nesreča. Mi pa se s tem nazi-ranjem ne strinjamo. Zakaj pa so premikalni nadziratelji na svetu. Ali ne bi lahko ta pogledal na tir, ko se da signal za vlak, če je tir prost ter nato to javil prometniku. Potem naj vzame zastavico ali luč, gre na peron ter izvrši, kar spada v njegov delokrog. Mi blokovniki bomo pa vse drugo naredili, kar je naša dolžnost. Mislimo, da imamo zadosti premika in odgovornosti in ne samo ustaviti vlaka na gotovem mestu v postaji, ko privozi in ako je strojni spremljevalec drugje zaposlen.
Tako razdelite službo, da bo vsakdo imel malo odgovornosti, ne pa eden čin III — drugi pa samo odgovornost, tega pa še brez I kategorije zvaničnikov, ki nam najmanje pripada.
Konferenca.
Z ozirom na težaven položaj kret-niškega in premikalnega osobja ter na dejstvo, da nam stalno jemljejo pravice, podeljujejo delovni čas, ukinjajo proste dneve, 20-odstotno ekse-kutivno doklado pomožnim kretni-kom in premikačem, sklicujeta podpisani sekciji
KONFERENCO KRETNIŠKEGA IN PREMIKALNEGA OSOBJA,
ki se vrši v prostorih centrale v Ljubljani v nedeljo, dne 12. septembra 1926. Začetek točno ob 10 uri dopoldne.
Dnevni red:
1.	Položaj kretniškega in premikalnega osobja.
2.	Naši protiukrepi za varovanje pravic.
Sodrugi iz Gorenjske, Dolenjske in Notranjske naj pridejo v Ljubljano z jutranjimi vlaki, sodrugi iz Štajerske ter Hrvaške pa najkasneje z vlakom št. 616 ob 9,57. uri.
Pričakujemo polnoštevilne udeležbe iz vseh podružnic.
Odbor sekcije
kretniškega in premikalnega osobja.
Vsem podružnicam in sodrugom v vednost.
Z ozirom na to, da sc tekom meseca septembra izvrše konference profesionistov, pomožnih delavcev, vlakospremnega osoboja, kretniškega in premikalnega osobja ter se v času od 14, do 20. septembra 1926 vrši kongres »Internacionalne transportne federacije«, bo izšla prihodnja števil-'ka slovenskega »Ujedinjenega železničarja« v povečani obliki šele 1, oktobra 1926.
Prinesla bo poleg poročil iz preje navedenih konferenc in kongresa tudi sklepe in direktive za nadaljne delo.
Uredništvo in upravništvo U. Ž.
Iz uredništva.
Vsled preobilice gradiva smo morali izpustiti nekaj dopisov, poročil in člankov, kar naj nam čitatelji oproste. Vse priobčimo prihodnjič.
Posurovelost.
Pod tem naslovom se zaganja »Strojevodja« v nas ter jemlje v zaščito g. načelnika kurilnice Ljubljana I. inž. Weinbergerja, češ da smo mu predbacivali telesno hibo itd.
Niti najmanje nismo predbacivali telesno hibo, pač pa le simbolično povedali, da je »slep na eno oko in gluh pa na obe ušesi«, ako se gre za pravice železničarjev, zlasti delavcev.
Seveda gospodje okoli »Strojevodja« se najbrže nimajo dosti pritoževati zaradi krivic in zato članek tako razumejo, kot je njim prav.
Slučaj je bil pri navedenem gospodu, da je v vojni res izgubil eno oko, bodite pa trdno uverjeni, gospodje okoli »Strojevodja«, da dopisniku to, ko je članek spisal, še na misel ni prišlo.
Ali ni to zavzemanje prišlo v Vaš časopis le radi tega, ker je g. inž. Weinberger izstopil iz Vašega društva?
Lep izhod.
V štev. 173 Jug Lloyda stoji članek:
»Krivda za poplave in škoda poljedelstvu. — Nekateri člani vodnih zadrug dolžijo kot krivca radi škode, ki so jo povzročile poplave — vlado, ki ni hotela odobriti niti najmanjše vsote za obdržavanje nasipov. Navaja se celo to, da je vlada v mnogih slučajih privatno nabrani denar vodnih zadrug — nekoliko deset milijonov dinarjev — prenesla v državne blagajne in jih ni več vrnila.«
Toda naša uprava je zelo sposobna in vsega zmožna. Da potolaži one poljedelce, vodne zadruge, katerim je pobrala njih privatni denar, da niso mogli popravljati nasipov, da
jih je sedaj voda zalila, si je domislila: poberimo denar še državnim nameščencem. V tovaršiji se nesreča lažje preboli; to je tolažba za prizadete poplavijence in državne nameščence.
Morda pride tudi denar, ki so ga pobrali vodnim zadrugam in denar, ki ga odtegujejo nam, v eno tovar-šijo . . . * v
Delavsko pevsko društvo »Cankar«
vabi
vse železničarje in druge proletarce, ki so radi veseli in ki radi pojo, plešejo in uganjajo šale, na svojo prvo vinsko trgatev
ki jo priredi v nedeljo 5. septembra 1926 v prostorih in na vrtu gostilne Valjavec (Reinighaus) v Spodnji Šiški. — Začelo sc bo ob 4. uri popoldne. Prej pa se bomo peljali v slavnostnem in lepo okinčanem sprevodu, z zastavami in brhkimi viničarka-mi in junaškimi viničarji po mestu. •— Na sporedu je poleg trganja dalmatinskega grozdja vse, kar srce razveseli. Vstopnina pred trgatvijo 10 Din, po trgatvi pa 5 Din. — V slučaju slabega vremena se vrši trgatev v sredo, 8. septerrfcra 1926.
Pridite vsi!	Odbor.
Delav. kultur, društvo »Naprej« - Dravograd
Vabilo na
ustanovno veselico
katera se vrši v nedeljo 5. septembra 1926
v hotelu »Korotan« v Dravogradu. Spored:
L Dopoldne sprejemanje gostov in vaje pevskih in telovadnih jednot.
2.	Ob 12. uri skupno kosilo.
3.	Ob 13. uri nastop telovadnih jednot.
4.	Ob 14. uri se uprizori kratka burka:
»Kmet in avtomat«.
5.	Ob 15. uri pričetek plesa na prostem, ki se v slučaju slabega vremena vrši v notranjih prostorih.
Med prireditvijo poje razne pesmi pevsko društvo »Naprej«. — Izdajali se bodo posebni spomhlski znaki. — Za zabavo bod"* še posebej skrbeli razni šotori in šaljiva pošta. — Vstopnina 5 Din. — Svira godba dravograjske požarne hrambe. —- Za red skrbe reditelji.
Tiskar: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Predstavnik: Albin Hrovatin, ravnatelj v Mariboru. — Odgovorni urednik: Franc Mikec v Ljubljani. — Lastnik in izdajatelj: Konzorc.i
»Ujedinjeni Železničar«. Predstavnik: Martin Pušnik v Ljubljani.