NO. 217. — ItTEV. 217. NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 15, 19.17. — SOBOTA, 15. SEPTEMBRA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV, Še večjntrig. ODKRITJE NOVIH NEMŠKIH INTRIG. — ŠVED 3KI POSLANIK V MEHIKI JE POMAGAL. — AME RlSKA VLADA IMA DOKAZE, DA JE CRONHOLM IZDAJAL ZAVEZNIŠKE NOVICE. — NEMŠKI POSLANIK GA JE PRIPOROČIL ZA ODLIKOVANJE. NI IZGUBIL SIMPATIJ DO NEMČIJE. -Oi vznemirilo sovražno ^umničenje, da se drži tajno izdaja podelitve odlikovanja do konea vojne, ako bo odločitev naklonjena mojemu na-j svetu. To pomeni, da se o stvari no sme poročati nikomur J drugemu kot prejemniku in njegovi vladi in tudi njemu I samo pod tajnim pečatom. Objava podelitve pa se naj odloži do konea vojne. Zelo bom hvaležen Vaši ekseelenei, ako se mi pošlje brzojavno sporočilo o odlikovanju, katero tako zelo priporočam z ozirom na okoliščine, katere sem zgoraj popisal, Von Eekhardt. Z ozirom na to objavo državnega departmenta jo Švedski poslanik baron Akerhielm podal sledečo izjavo: — Baron Akerhielm ne ve o stvari prav nič in mu je popolnoma nova. Obenem pa hoče naznaniti, da je švedska vlada odslovila gospoda iz diplomatične službe v januarju 1917. — Bilo je le nekaj ur potem, ko je državni department razkril nove švedske mahinaeije, ko se je švedski poslanik baron Akerhielm zglasil v zunanjem uradu in je rekel državnemu tajniku Lansingu, da je prejel od švedske vlade zelo pokvarjeno besedilo izjave o pošiljatvi nem ^kih poročil skozi švedsko poslaništvo v Buenos Aires. Žel el je, da odloži poročilo tega besedila, dokler ni objavljeno angleško besedilo. Njegova brzojavka jo bila pisana v francoskem jeziku. Odgovor državnega departmenta poslaniku in švedski vladi je imel obliko odkritja Eskhardtovega poročila prejšnjemu nemškemu kanclerju Hollwegu. Govori se. da je to odkritje podvizalo krizo v odnosa-jih med zavezniki in Švedsko. Državni tajnik Lansing jo objavil besedilo pisma, ne da bi bil prej o tem obvestil švedskega poslanika. Zaradi tega je bil baron Akerhielm zelo začuden, ko so mu pokazali razkritje državnega departmenta. Spočetka je zabranil vsako izjavo. Pozneje je šele povedal, da je bil prejšnji švedski poslanik Cronholm v januarju odpuščen iz diplomatične službe. Pozneje je Crpnholm prišel v Združene države in se sedaj nahaja nekje v Californiji. Švedsko poslaništvo je nameravalo izdati vladno izjavo o švedskih in nemških mahinacijah v Buenos Aires, zaradi drugega razkritja pa se je objava opustila. Uruguay xaplem nemške ladje. I Večja uporaba krompirja. Montevideo, Uruguay. 14. sept.-j Washington, D. C., 14. sept. — Mornarji urufruayjske republik«* so Živiiska »dnunistracija tx> v krat-tlanos sti na krov ru*mttkili ladij keiu privela s kampanjo, v kateri ki m1 nahajajo v tukajšnjem prist-a- Wo priporočala, da se uporablja v niaču, ker je vlada izvedela, da jih. vrv j i meri krompir, s čemur naj Združene države imajo 819,887 mož v armadi ter 254,265 v mornarici in vsi ti so prostovoljci. ..Washington, I). C., 14. M>ptem-bra. — V mnenju, da dežela ne razume in ne pojmi resnične .-»iie Združenih držav glede mornarice in armade, je predložil danes na-ei luik Bent hišnega vojaškega komiteja kongresu izjavo za publikacijo. Ta izjava temelji na ured-nih informacijah tor glasi v njej: — I)ne 6. septembra 1917 je bilo v redni armadi, milici ter v rezervnih zborih armade 78.S2S častnikov in 741, 0i>3 vpisanih mož. V mornarici je bilo 141,S67 vpisanih mož. 41.473 mornariških rezerv ter 14.500 mornariške milice v zvozni službi. V obrežni straži je bilo 5000 mož. v saniteten m zboru 6500. kar tvori skupaj 209,430. V mornarici je bilo približno 12.000 častnikov in v mornariškem zbora 1066. Z drugimi besedani je imela armada s častniki vred 819,881. mornarica pa 254,265 mož. Pred imenovanim časom ni bilo v vežbalnih taboriščih niti enega izžrebanega vojaka. Washington, D. C., 14. sept. — Izvzemši izurjene mehanike «e ne bo sprejemajo nobenih ncdaljina rekrutov za mornarico in sicer z*, dobo treh mesecev. Več ljudi bo potreba potem, ko se bo izvršilo potrebne ponrave na nemških trgovskih ladjah, katere se bo uporabilo kot ; ran športe. Šele r>rr*.«»d nje poletje bo potreben nov -poziv za pris-top v ameriško mornarico. Strahovita bitka za goro. — 20 dnevni boji — Pomagali Nemci in Turki. — Velikanske žrtve. Centralne države odobrujejo papežev predlog. — Približajo se zavezniškim pogojem. — Odgovor. t Washington, D. C., 14. sept. — 1 - Po hudih bojih so Italjani slednjič! Amsterdam, Nizozemsko, 14. zavzeli vi h Gabrieia. septembra. — Po poročilu iz Du- (iabriel je bil eden treh vrhov, jnaja na list "Tjid'' se pričenja j ki so obvladal; furlansko pianja- j odgovor centralnih državna pape-vo. Sv. Gora je padla 2G. avgusta ■■ ževo noto z zatrdilom, da smatra -f Avstrijcem ostane še Stanijel. ki;j0 papežev poziv za sprejemljivo ) brani Italjanom pot do Trsta. podlago za mirovna pogajanja. .Laški poslanik je rekel, da je za-i V odgovoru se pravi, da bodo j vzet je Gabrieia njavečja zmaga v! centralne države v zadevi zasede »sedanji vojni. no^a ozemlja, mirovnih razsodišč Avstrijci pa še vedno drže ne- i1 azoroženja in tnakih predlogov katere* postojanke na vzhodnem;dale odgovor, ki bo odgovarja! pobočju Gabrieia: toda vzdržati idealom centralnih držav in resni jih ne bodo mogli. Francoska fronta. Pariz, Francija, 14. septembra. Na desnem bregu Mozelc blistu Verduna so Nemci po hudem bombardiranju naskočili francoske pozicije, katere so odvzeli Nemcem pred nekaj dnevi v okolici Cau-rieres. Na fronti f»00 metrov se je Nemcem posrečilo zasesti prednje francoske za kope. Boji se nadaljujejo. Tudi v Champagne je artilerijsko streljanje zelo živahno, posebno še v bližini Monsa. Na fronti severno od reke Aisne so danes zjutraj Nemci vprizorili ljut napad pri Casemates. Napad je bil odbit v bajonetnih bojih. Nemci so imeli zelo velike izgube. V Champagne so Francozi vdrli v nemake zakope pri Navarin in so vjeli nekaj vojakov. London, Anglija, 14. septembra Angleški letalci so v noei 12. septembra bombardirali vojaške naprave v Ghstelles in letališče pri Thourout. Vsa letala so se vrnila. Feldmaršal Haig poroča, da se ni dogodilo nie posebnega. Padec Gabrieia pomeni za Avstrijce veliko izgubo, kajti s te gore se obvladuje vsa goriška dolina in laška artilerija more ob.stre-jljevati avstrijske postojanke. 1 lioji za Gabriel so trajali 20 'dni. Avstrijci so bili deloma v de-fenzivi. deloma pa so vprizarjalj protinapade. Pomagali so jim tudi Nemci in Turki in pošiljali so močne oddelke proti laškim pozicijam naproti pobočju hriba, toda Lahov jniso mogli vreči nazaj. | V Trnovskem gozdu so Avstrij-ici postavili mnogo artilerije, toda j ubraniti ni mogla laški infan-terij, da ue bi zavzela tako vaine j postojanke kot je Gabiel. Laško uradno poročilo piše o teh bojih sledeče: "Ko so pretečeni teden Lahi zavzeli Dol in Grgar, je bila zapečatena usoda Gabrieia. Navzlic močnemu artilerijskemu ognju iz Trnovskega gozda in na vrhu Ga briela samega so laški oddelki pehote prodirali proti ^rrhu. Razume se. da so bile strašne iz-srube, toda pehota je drvila dalje dokler ni prišla na severozapadni greben gore. A" tem trenutku je avstrijsko vrhovno poveljstvo iz •previdelo, da so postojanke na Ga-brrelu v resni nevarnosti. Iz obrambnih bojev s« Avstrijci prešli v ljute protinapade, katerih so se vdeležile najboljše in izbrane avstrijske čete. Gora je napolnjena človeško krvjo. Težko, da je bila Kaka bitka na evropskih bojiščih za obe stranki tako draga, kot na Gabrie-iu. Pričela se je 26. avgusta in še vedno traja z vso silovitostjo, nezmanjšano energijo z laške strani in obupnim odporom od strani Avstrijcev. Laško vrhovno poveljstvo pa zagotavlja v svoiem poročilu, da je zavzetje odločno. Vse avstrijsko'2 želji po miru. ki bo zagotovil .srečo vseh narodov. Podale se bodo tudi spravne izjave o balkanskem vprašanja, ob novitvi Belgije in o poljskem vpra šanjn. Toda tudi zavezniki mora jo dati odgovor, iz katerega se bo razvidelo. da resno želi miru ter se hočejo pogajati. Odgovor bodo objavili, kakor hitro papežev nuncij na Dunaju da svoje dovoljenje. Rim, Italija, 14. septembra. — Tz zanesljivega vira se je izved< llo. da je odgovor centralnih držav na poslanico papeža Benedikta dospel v Vatikan. V odgovoru se obljublja obnovitev Belgije, toda Belgija ne bo smela sklepati nika-kih vojaških, ali gospodarskih po godb. London, Anglija, 24. septembra. Lokal-Anzeiger piše, da je Nemčija v odgovoru izjavila, da nikakor ne želi umešavati se v notranj«-zadeve drugih narodov. Armadni kaplani. Vojni department zahteva 1 mi Ijon 146 tisoč dolarjev, da se plača 693 armadnih kaplanov. Washington, D. C.. 13. sept. — Danes se je izvedelo, da namerava vojni department naprosi't kongros za dovoljenje s vote •tl,146,000. S to svoto bi se plačevalo .•vrmadne kaplane za prvil G^7,000 mož narodne armade. V poročilu se glasi, da bodo nastavili 59:J armadnih kaplanov, ii. sicer v činu prvega poročnika. Kot tak prvi poročnik bo dobi! vsak kaplan na leto plače d\a t> ■soč dolarjev Polotfi ruske ustaje. -ooo- VLADI ZVESTE ČETE ZASLEDUJEJO SEDAJ O-STANKE KORNILOVE ARMADE IN PRIČAKOVATI JE SKORAJŠNJE PREDAJE KORNILOVA SAMEGA. — SPOR V RUSKEM KABINETU RADI VPRAŠANJA KAZNI. — ŠTIRJE MINISTRI SO ZAPUSTILI KABINET. ----ooo- Petrograd, 14. septembra. — Ruski kabinet se je* razbil radi vprašanja, kako kazen naj se naloži generalu K orni lovu. Iz ministrstva so izstopili štire ministri. Pričakujejo skorajšne osebne predaje načelnika tt-stašk^ armade generala Kornilova. Njegove čete so neprestano kopnele in sedaj jih je le še peščica.' Vladne čete. ki s«> pred tremi dnevi zajele glavni stan' generala Kornilova. pritiskajo sedaj nanj iz dotične smeri, doeini se nahajajo spredaj druge čete iz Petrograda. Javnost splošno zahteva, naj se one, ki so odgovorni za proti-revolueijo. strogo kaznuje. Vse kaže, da je biio to vprašanje, radi katerega je izstopil iz kabineta Xokrasov, nadalje minister za zunanje zadeve Tereščenko živilski minister Plkehonov (?). poljedelski minister Oein nov in prometni minister Gurepijev. Zadnji je izjavil, da so se umaknili ministri radite-i ga, ker **so čutili, da je nemogoče izvesti povelje Kereui skija, da se odredi gotove odredbe predi Kornilovu". Pozneje je Tereščenko preklical svojo resignaeijo iii danes se je objavilo, da je bil imenovan namestnikom K<-renskija. Te gotove odredbe, katere je bil predlagal Kern iski, so se tikale najstrožjih kazni za ustaške voditelje. To naziranje je javno potrdila izjava Riškina, voditelja kadetov, ki je sprejel mesto ministra za notranje zadeve v reorganiziranem kabinetu. Stranka kadetov, to je ustrvnih demokratov, na čelu ji profesor Miljukov, je vst rajno zahtevala drastično kaznovanje onih, ki so se strnili proti provizorični vladi. Ki-škili je izja vil, da je sprejel mesto %* brezpogojno' \ List "Izvestjaorgan sveta delegatov vojakov in delavcev, je danes izjavil, da hočeta generala Komilov in Lukomski stopiti pred revolueijski tribunal, da se zagovarjata na obdolžbo vprizoritve protivladne usta je. Lu-komskijn se je ponudilo vrhovno armadno poveljstvo, ko je postala ustaja Kornilova znana, a on je to odklonil t< r se pridružil četam svojega prejšuega poveljnika. Druga manjša ustaja. katero je vodil general Kale-din, lietman donskih kozakov, se je končala z areiucijo Kaledina v Rostovu. Sedaj se nahaja v varstvu lokalnega sveta delavcev in vojakov. Formalno se poroča, da .jo imel Kaledin le malo vojakov za seboj. Kaledin je najbrž skušal pobegniti pred vladnimi silami. General Verhovski, poveljnik distrikta v Moskvi, mu je brzojavil v četrtek: — Kozaki na levi fronti prodirajo proti Donu, dočini ogroža sovražnik Petrograd. Če pomeni to, da napovedujejo kozaki Rusiji vojno, bom smatral njih prihod v moj To kaplane- bodo iubraJi ne le distrjkt za "«tajo ter odredil neposredno uničenje. Vi ve-- ozirom na njih dulio\niiškf! iman} na razpolago zadosti sil. da izvršim to. Pri- prizadevanje ne more več vreči na j-zmočnofiti, temvoč tudi na podla | ^akujem vašega odgovora. — zaj zmagovite laske armade "i^1 telesnih sposobnosti, V torek popoldne je postalo znano, da So se pričele /raasra 2a Italjane velike važ.]«««- « vrst katoliškega in prote ; Komuove čete hratiti z vladnimi četami iz Petrograda To ZTz1' ^i1 W pravl>ne 80 ^ tež-htanto^a svceeniMvn. j je hn prieetek polnega razpada ustaške sile koee. pod katerimi so se borile do Vojiu department je obvestil ^ i t> i - - u-i i • " sedaj laške čete. zvezni svet kristjanslrih cerkva v| General Kuski je bil danes imenovan poveljmkom Ciabriel olaišuiV dohrvi v bs^J Ameriki ter tudi Km-. O'Hemn.; verne fronte ter sledil generalu Klemhovski-iu. Na iužnfi Jabriel olajšuje dohod v Fur-; __________iRP „ ___ lanijo. Z za^'zetjem Gabrieia je zastopa katoličane da bo kon i zapadni fronti [>a je sledil generalu Denikinu general B<>-odstranjena vsaka " ** " ~ nameravalo potopiti. »•i «♦* skmlo uporabo moke m Počitke o<>mih ladij so prepelja- mesa, li na »uho in oblasti so prevzele. Objavljajo nadalje, da bodo kontrolo nad ladjami. Mnogo de-.vsepovaod svetovali konsumen-Jov strojev so naali na ladjah. j tona, naj nalože doma zadostno Si noei ho st vršila na \ei krajih množino krompirja, in sicer v ok-z? orovanja, na karprih j«* pri»lo do ^tobrn^ in novembru, da »bo s tem IfcCS ^ C J rlil 'SSMbP«. JvOifTl t^JUlfc^« * Wilson in Nemci Amsterdam. Nizozemsko, 14. septembra. — Vsprieo eelih hudo-umikov osebnegra zabavljanja, aia predsednika Wilsona v nemškem časopisju je povsem osamljena izjava listA "Eeitlmg,,, ki izhaja v Hanovru in ki se grlasi: '' Xenwik narod bi ne smel dovoliti. da jra spravljajo v slepo joizo napram Wilsonxi, kajti jeza je neuipraA-ieena in tudi brezsnvi-selna. Po vsem, kar se je zgodilo, zashfcži Wilson, da se ga označi kot najbolj poštenega izmed vseh na šili ao\ ražnikov.'' Nemški liMi v Beriinu so objavili to vest edinole, da izlijejo cele potoke stmpa na urednika do-tu-nega lista. nevarnost, da bi Avstrijci v tem okraj« še mo-srli pričeti s kako ofenzivo (?). Rim, Italija, 14. septembra. — Na celi fronti so hndi nalivi zolo ovirali vojaške operaeije. greš najbrže dovolil en<-ga po!j-1mianov. Benikina so prijeli ter stavili pod obtožbo izdaje skea?a kaplana za vsakih 120(1 Klembovski mora zjasniti številne svoje akeije te- nUprej je bii določen en poljski KOm.|e ^tk.e ^je.Vladaje že zahtevala 'od njega po-kaplan za vsak polk, a izza easa1 .lasuila, Mnj je dovolil oddelkom ustaših eet, da so €*d-organizaeije ameriškDi čet v korakali proti Petl*Ogradll. Fraueiji je vojni department za-1 Privatno se poroea o izjavi Klembovki-ja. da je lia-. . . . Jrjeval, da bi en sam poljski ka-| prosil generala Kornilova, naj mu pošlje dvanajst kava- l^ndfn Da ^ pbmLne m°*tL skrbeti Z1! lerijskih divizij v obrambo Rige, da pa ja glavni stan to l*on 11 > ■ Milta ob auigleiki obali potopil pamik predno gredo v zakope, ter jim "Jane Williams". Nato je pod :slediti v bitki, ko se bo enkrat morski čoln nameni top na rešilni pričela, čoln, v katerem se je nahagalo 6* mož posadke; trije so bili ubiti, drugi trije pa nevarno ranjeni. Naslednji dan je bil potopljen pamik "William" iz Dublina. Nato je bil oddan strel na rešilni Čoln, ranjen pa je bil samo-eden. Mednarodna katoliška konferenca. . Sim, Italija, 14. septembra. — II Resto del Carlino je prejel zanesljivo poročilo, da papež ne o-dobruje avstrijski nasvet za mednarodno katoliško konferenco v Švici. Papež Benedikt je IgpriL. dc ne lir f'_ t^+^'if -" - - - »ipfk k ai e eMVHVPeBee^ da ne Kuri, mo.ijo generale. London, Anglija, 14. septembra. Poročilo iz Viborga na Exchange Telegraph pravi, da so ruski vojaki umorili generala Orawskija, poveljnika 80. divizije, generala Štefanova. poveljnika v Viborgu in pet drugih častnikov, ki so se pridružili Kornilovemu uporu. Častnike so aretirali in jih prepeljali v mestno hišo z namenom, da jih postavijo pred svet vojaških in delavskih delegatov. Več tiaoe vojakov pa je naaktfgflo po- eo jft mmmH. rih popokine v Carnegie Ilall ve- dov". liko ljudsko zborovanja. Glavni I>olznost vsakega zavednega frovoniik bo Mr. Henry Franklyn- Slovana v Greater New Yorku je. Beuillen. član francoske pofJair da m* t*>za shoda vdeledi. PašUjateljem denarja. ■ ' ■ e » i ■ Kakor že znano, ne sprejemamo več denarja za iiH plačila v Avstriji, Ogrski in Nemčiji Lahko pa vedno še ispošlnjemo izplačila vojnim u1et> sikom is dragim v Rusiji, Italiji in. Franciji, kakor todt onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki m Medeni po laiki armadL m Kadar pofi^ete denar, priloiite tudi dopisnico ali pi-orno vojnega ujetnika, ker nam a tem pomagate sestaviti _ TVRDKA TBA1X UHD GLAS NARODA last slovenskih delavcev v Ameriki. Tke largest Slovenian Dauv ■{inthe Umtod States - ttery Amy except Ssouia-v •> and Lefal Holidays. ^ < SO,OOO Reader* y < v Zedinjerih državah >» B Velja u ne leto . .. $330 Za pol let*......$2.00 TgLZFOtC: 4687 OOETLAWPT._Siitortd m jeeonKUg-i MatUr, jtpUnbsr H, 190$, at tin Fort Qgict si Mtw York, H. Y^ andtr tba Aet of OongW of March S, 187». TELEFON: S87S OOETLANDT, ■ - - -. . - ■ GLAS NAROD A.15. SEPT. 1917 "QLAs Naroda- '(Slovenian DaHyJ Owned and pobltafced bj thi BLOVENIC PUBLISHING COMPANY (a oorpowna.) WVLLSK gAK&BH, PtmldMit. LOUTS BEXEDDC. Traawirer. Place of Busine* of the corporation and addressee at above officer«: _82 Gortlaadt Street, Boroogfa of Manhattan, New York City. N. Y._ Ma oelo leto velja list aa Ameriko Za celo leto aa mesto New York $5.00 in Cajuukt.................... $3.00 Za pol lete za mesto Sew York.. 3.00 Za i*>t leta.................... Z00 Za Četrt leta aa mesto New York I SO tm, etrt tot».................. UM Za inoeemstvo aa celo leto...... &.00 "GI-AM NAHODA" izhaja rsak dan irvzemSi nedelj in prebitkov. "GLAS NAHODA" (-Voice of tke People") Taaniil erery daj except Sunday* and Holiday*. ___Subscription yearly >3-50. Dopisi brea podpisa in osebnosti b*. ne priobfujejo. Denar naj ae blagovoli pošiljati po — Money Order. Prt spremembi kraja nsroCnikov prosimo, da se nam tudi prejinje blvallKa __Miinl, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom te poUljatvam naredite ta naslov; "GLAS NARODA" K? Oortlandt Bt-__New York City. Telefon: 28T6 Oortlandt. _ Zakaj je Nemčija izgubila vojno? -ooo—— W indija je ž«» poražena v to j vojni. Zaman in brezuspešno je zanjo, da naznanja svetu fti;tl< nki ^tne vojaške uspehe na fronti ob Rigi ali kje ilni^Ml. Zvonovi, ki zvonijo v Berlinu, so del gledališke predam, 1 i nima nobenega stika z resničnostjo in realnostjo. Vsak dan izgublja Nemčija, — izgublja stalno, vred-n os 11, kat* rili bi ne mogla nadomestiti, tudi ee bi se polastila z mei-em v roki eele Rusije ter izsilila mir, ki bi ji 4f jal last Evrope iztočno od francosko-italijanske meje. Nemčija je — trgovee. Ona mora prodajati svoje blago ostalemu svetu. Kup-t ta ali k u | »ovalna sila sveta pa je v glavnem koncentrirana pri sedanjih sovražnikih Nemčije, — aktivno postojanko, koje izgube bi ne mogla nadomestiti nobena osvojitev ozemlja. Nemčija je bila leta 1912 eksportni trgovec, ki je eksportiral blaga v vrednosti $-2,100.000,000 ali dvatiso*; in at o milijonov dolarjev. Več kot 50 ostotkov tega blaga je prodala glavnim < lanom sil, ki so sedaj zvezane proti Nemčiji: Veliki Bri-»;uiiji, Rusiji, Franciji, Belgiji, Japonski, Portugalski, Kita jski in Združenim državam. Trgovsko "dobro voljo" proti Nemčiji so zgradili v Mi deželah potom potrpežljive kultivacije tržišč tekom let. Na nadaljevanju te dobre volje, na nadaljevanju nem "ke « k sport ne trgovine pa ne slonita zaposlcnje in prospermia milijonov nemških delavcev v eksportnih industrijah. Na nadaljevanju odtekanja eksportnega blaga pa sloni ter je od njega odvisen zaslužek nemške trgovske mor-**ariee in nemških bank ter zaslužek državnih železnic. Od nadaljevanja e k športne industrije pa je odvisna eelo prosperiteta agrareev, kajti kaj se bo zgodilo z njimi, ee bo inustrijaltio prebivalstvo izgubilo svojo nakupovalno silo? Ena sama ameriška korporacija, Woolworth prodajalne, nosi v svoji balančni knjigi 4 1 clobro voljo*' kot — predstavlja jočo vrednost $50,000.000. Koliko bilijonov dolarjev pa bi bilo treba vzeti, da se izračuna vrednost "dobre volje", ki jo je zgradila nemška trgovina? Koliko bilijonov te "dobre volje" je bilo že izgubljenih — brez upanja? Von Pa pen, Boy-Ed, Luxburg, Tirpitz, Zimmermaim — v o je vanje s podmorskimi čolni, zračni napadi na London — koliko so že stali in koliko stanejo vsak dan nemško cesarstvo? Pri tem ne gre prav nič za to, če bodo storili proti Nemčiji ekonomsko zvezo, kajti posamezni člani civiliziranega sveta ne bodo kupovali nemškega blaga dokler se Nemčija ne spravi same sebe z nami ostalimi. < e ne bo ta sprava kmalu prišla, bo sploh nemogoča za desetletja. -ooo- Zgodovina konskripcije KonŠkripcija ali žrebanje armad se je pričela leta 1798 v Franciji V onem času je prešla dežela ravnokar skozi dolgo in krvavo vojno francoske revolucije, katero so hoteli zadušiti združeni monarhi Evrope. Francija, pod Napoleonom, je bila zmagovalna, a njena armada je bila izmučena, in postalo je jasno, da je treba uvesti nov sistem rekrutacije, kajti prostovoljno pristopanje ni več zadostovalo. Tako je predlagal general Jourdan postavo, s katero se je uvedlo konskripcijo. Od istega časa naprej je tvorila slednja temelj vsaki francoski vojaški zakonodaji in v gotovem obsegu tudi sličnim zakonodajam v drugih deželah. Le s pomočjo strašne sile konskripcije je Napoleon mogel izvesti vse svoje velikanske vojne, ki so označevale njegovo vlado ip potom konskripcije je po porazu v Rusiji spravil na noge največjo armado do tedaniesa "tm al ' * "C* m as 1 m ^ffr^ ' --," Vsled potrebe so bili tudi drugi narodi prisil jeni sle il iti vzgledu Francije, in konškripcija je postala splošna. Pod francoskim režimom je bil vsak državljan v starosti od 20 do 25 let obvezan služiti pet let. Pru&ij a pa je še nadalje razvila silo konskripcije s skrajšanjem službene dobe ter stavljenjem izurjenih vojakov v rezervo, v&led česar je polagoma vojaški izurila celo svojo možko prebivalstvo. Ta zadnji sistem, katerega so smatrali la enega najbolj dalekosežnih in važnih dogodkov v preteklem stoletju, ima svoj izvor v razmerah, katere je vsilil Prusiji Napoleon na podlagi pogodbe v Tilsitu. vsled katere je morala omejiti Prusija svojo stalno armado na 43,000 mož. Držala se je besedila pogodbe, a sila vojaško izurjenih podanikov je bila omejena le po številu prebivalstva. Vojaška zgodovina Združenih držav je prav tako značilna kot postanek in hitra rast naroda samega. Leta 1790, kot določeno potom akta Kongresa, je zna ati skozi celo leto. Ne bom tedaj mnogo pisal, da ne boni razburil kakega vročekrvneža Itojaki, kako lepo je živeti med modrimi Amerikaaici, ki t? nikdar ne vprašajo, odkod pridem, kam grem in kaj sem. Pri njih se aie gleda mnogo na miljouarja ali pa na reveža, vsakdo ima enake pravice. V tej svetovni vojni moramo biti na strani Združenjih, držav asi zaveznikov, ki se bore za pravice in svobodo vseh narodov. Združene države nimajo sebičnih namenov, temveč šle so v bo j iz olo-večanskih nagibov: za demokratizacijo celega sveta. Pozdrav vsem rojakom. J. A. Kumer. Royaltown, HI. Rad bi se tudi jaz malo oglasil v nam priljubljenem listu, ker še nisem bral dopisa iz te naselbine. Delavskih razmer ne bom preveč popisoval, ker dela se kakor povsod. Zdaj pa imamo že dva •Ini stavko zavoljo nepravilnega postopanja kompanije, kajti prej so rov zaradi plinov pregledali vsak da«, zdag pa že par dni nič. Zato smo delo pustili, dokler po rova ne napeljejo t odi ko zraka, da bo izg»nal pline iz jame. Rojakom iz Aiirore ne svetujem hoditi tu-sem za delom; kadar bo zopet v*e v redu, vam bom pisal. Oprostite, dragi rojaki, da vam nisem dolgo Časa pisal: bil sem namreč na potovanju po Missouri. kjer sem mislil obiskati rojaka Franka Grama. Toda nisem mogel priti ž njim v dotik o, ker je bolan. Ko sem hotel iti v njegovo hiSo, so mi vstop zabranili, ker je bolezen nalezljiva. Bil sem pa pri rojakih tamoaoje okolice. J5a- Mo., -ter .Tcrtmu Doku, ki ima kpo^ solneno rožo, katero bi bil zelo rad utrgal. Res hudo je človeku, ki pride v kraje, kjer je toliko lepih evetk, pa nobena ne cvete za njega. Posebno pri rojaku Ko-renčanu sem opazil tako žlahtni sad. da sem kar neumen začel gle- j dati v i*rak. Kaj drugega se tako' ne vidi, Ker so take šume in tako' trnje, da človek, ako vanj zaide, j le e težavo pride zopet na piano, j Zares trdno voljo mora človek imeti, ako hoče postati v državi Missouri tarmer. Pa še vse bi šlo,1 ako bi se le farmer j i med seboj bolje razumeli. Toda na žalost ni, nobenega sporazuma. Poživljam vojake, da dajejo v list dopise, da urednik ve. kake oglase more priob->e\ati kot do-' bre; da ne b;j oglašal nekaterih lažli ji v ili oglasov, kakor sem jih v rdel pred kratkim. Zahvalim pa se rojaku, ki je pisal iz nekega kraja v Pennsylvania, kjer so mi ■razmere dobro znane, v nekem li-1 stu dopis, ki je marsikaterega ro-f jaka rešil pred slabim rudnikom.! S. Fabjan. | (Op. uredn. — Za oglase, ka-' tere prejemamo od ravnili družb, nismo odgovorni Prcdno gre kdo v kak kraj, naj se sam prepriča. Rojaki pa v dotičnaan kraju naj popišejo dobro in slabo stran ta-mešnjih razmer ter resnico in ne resnico oglasov.) Drugi koncert Z. J. P. D. PROTIPROTINSKO ŽLIČNO ZDRAVILO z* protin. bolečine v hrbtu, straneh, ohromele kosti je edino vspešno zdravilo za vse znane bolezni, ki nastanejo radi prehlada, ker protin ni kožna bolezen in mazila ne uarede nič dobrega zanj. To je bolezen notranjega sistema. Ena steklenica stane m dolar ($1.00). tri steklenice $2.50 (po pošti $2.80), šest steklenic, dovolj celo za zanemarjene slučaje, po pošti. $5.00. Kupi se le pri tem naslovu: CROWN PHARMACY 2812 East 79th Street, E. CLEVELAND, OHIO. NAROČILO. Tem potom naročam_______steklenic REMO PROTIPROTINSKO ŽUČNO ZDRAVILO in priložim $----in----centov. .Taz se hočem rešiti protina. Ime ....................... Naslov ....... Ako scin rekel, da so nekatera' žensk. Spočetka je bilo renske društva imela težke skladbe, • pri}težko pridobiti za to unijo, kov >o tem nusem najmanje mislil na bih- mie vedno mnenja, da izdelu- __»"Šočrt". ki se je v vsakvsu ozirui vanj« slamnikov spada It* _evka»« ^ pevcem, ki so tej obrti onim, ki prihajajo iz «>ka društva jako težke pesmi v ™lkJ. ^P.,1 tdko lepo dru^ih obrti v do,'ri ter Med temi je tudi pesem ^ Nazaj pJ?Xl°1vali- Nlkakor se nislll° kvarijo cene. in zaeno pa še skraj- v planinski raj", katero je pro- ^ smo Vas občudo- šaj0 že itak kratko sezijo pri tej izvajalo slovensko pevsko dm-,™ I m} , obrti. štvo 44Soča", ki je natjmlajše dru-^ - 7 hvale Pa je na- K'jub vsem neprilikara je za št v o v pevski zvezi. Zarai tega ^ ^^ Pev''>v!i" trajnost in složnost. Za doseg., vežban v petju, o starejšem dru- zuai'ajuo' ^nato v tem yarn takega uspela j.* bilo potrebno t; ______ __________prednost pred vsakim drugim mnogo Štvu, ki je pelo pe»mi v pomenu , , - , . , slovenskim pevskim društvom, stavk ob času najbolje sezije in truda ter prirediti vei mladostnih let in katere sem pel n^T""1. '"^T «rusiyo,n. stavk oh še, ko sem po -gmajni" letal za v tem smislu naprej m doknzati del«dajale m, da za- kravami7 jboditem bodite, da bomo cenili hteve delavcev upiavi.'ene in eli je pa vspod- pa nič (?) z vsemi pevovodji v! Prikl^ne ,so le ^ budil tudi delavce in delavke po tukajšnji deželi. On hoče izučiti n ^T ^^ ^^ ^ S° °rpa mladost, ker z mladostjo je pri- %aJa %eliko skladbo kako nScovati svoje podružnice po vseh iZfel majhno društvo, se nam zda iav- Un stili v Združenih državah iu no tako, kot bi prišli na veselico cei0 v ('anadi. v veliko dvorano, kjer pa je le v Chieacru je Local 47 s priblkz-malo ljudi. Prazno je ter za gle-'no 400 člani in članieami. Ztlaj hodnji napredek. Uči starega osla na piano; kakšen uspeh boš imel ? Ravno skozi to so nekatere o- sebe bolj ponosnega stanu uža- ' TT* T " mudlta V.( rtl^u dva Ijene, ker niso imelo tako visokih ^ se dr- zatorja iz New Yorka, in sicer in izueenih f ?) pesmi. Zatorej P^TunC^l^ ^^ ^ * ^ovenee. in 1 J ^ in ljubeznivimi melodijami. Mr. Magulen. Mr. Perenehek svetujem, da se v prihodnje bolj izvežbajo v skladba h. ki so vesoljnega pomena, da se ne bodo spod-tikali nad nežnim spolom. To vsem v razvedrilo (?); prihodnjič pa vidimo, kje je zmožnost Nikakor pa to niso predpisi, ka- obbkal rojake in jim pojasnil w tenh bi se morala držati ]>osa- .rledo naše ^-nizacije ter tudi petja: ali v odraslih, ali ivi v nežnem spolu. Torej pozdravljam vse dobrodošle pevce in pevke, došle na drugi koncert v Cleveland, O. Kličem pa vsem: na noge s pev močnejši na tretjem koncertu v New Yorku! (Jollinwoodski opazovalce. ODGdVOR opazovalca iz Collinwooda. mean a pevska društva. To so samo nasveti in drušitvom je na prosto voljo dano, da se po njih ravnajo, ali pa ne. — dokaziwl vzrok nesporazuma, ki je nastal med United Hatters in našo organizacijo. United Hatters niso bili zmožni orgaaiiziratl svo-Siike pevk in pevcov drugega jo lastne obrti, torej nimajo no-koncerta se dobivajo pri fotogra- !,enega prava do jurisdikoije v fu A. S. JabIonskemu, 6122 Saint naši obrti. Seveda, federacija t^lair Ave., Cleveland, O. Vsaka',iam m hotela tega pri-Miati, ako-slika stane $1, katero svoto je ravno se ji je s čini dokazalo. ^h- v^i«^ ,^!^ poslati naprej. Društveni \iillmerv & Iradiea Straw II tt sko izobrazbo, da se vidimo M*i™-.-i' nai ; o -i j ' -Uiilmerj ^ ivaaies liat __ . . . tajmki naj tedaj pri svojih dru-.Workers Union v New Yorku pri- Mtvenikili poberejo naročila, ka- j pravi ja novo plačilno lestvieo in tera naj i>ošljejo naravnost loto- na; rt l>o predložoi članstvu v o-grafu. ki bo potem poslal naročene slike. S pevskim pozdravom Ignacij Iludč. Naj mi bo dovoljeno, da takoj nekoliko odgovorim na ta dopis. V nekem svojem članku po koncertu sem omenil, da so nekatera društva na drugem koneertu imela precej težke skladbe na programu. S tera ne rečem, da jih ne odobravam. Na vsak način mora el o vensko pevsko društvo vežbati umetne pesmi; hotel pa «em reci, da ne smemo zanemariti narodnega petja. Videlo se je na zadnjem kemeertu, kako je ravno narodno petje navdušilo občinstvo; morda so bili poslušalci še posebno zadovoljni, ker je samo eno društvo nastopilo v narodni pesmi in je ibilo malo izpremembe. Nikar pa ni treba mudili, da bi društvo, ki je pelo narodne pesmi, ne bilo sposobno proizvajati tudi težje skladbe, kafjti pokazAo se je v polni meri z neko drago Učko, da je koa-todi «*jim pro- MHMHM Delavsko gibanje pri slam-nikarski obrti. dol) rite v. Dne 20. septqnibra bo /-.iMirovanje oL*eii straaik in že danes se lahko reče, cla bo unija dosegla vsaj deloma vse upravičene zahteve, ki jih bo predložila zastopnikom združenih delodajal-cev. Pogodba, ki je med «jo>po-tlarji in organiziranimi delavci te obrti, poteče koncem tega mefl>eea. Skiveni; iu Slovenke, ki ste za-•»osleni pri tej obrti v krajih, kjer je že kaka podružnica od The Delavske razmere pri obrti za Millinery & Ladies Straw Hat izdelovanje ženskih in otročjih Workers Union, pridružite se. ker klobukov so postajalo dan za dne- to vam bo le v korist. Posebuo pa voin slabeje in vsled tega so prišli se svetuje vsem v Chieagu, da to delavci do zaključka, da se jim je store brez vsakega obotavljanja, treba dobro organizirati in koli- ker tam se je ravno zdaj pričelo kor mogoče vse moči. ki so zapo- pravo delavsko gibanje te obrti, slene pri tej obrti, združit: v eno v Chicagu je Loeal 47. organizacijo. ........- ■ ■ — ■■ Leta 1010 v mesecu marcu se je Iščem svojega brata IVANA vstanovila v New Yorku organizacija, ki šteje danes nad 9000 ■članov in članic ter se imenuje "Millinery k Indies Straw Hat Workers Union". Nad 700 slo j venskih delavcev te obrti v New , Torka pripada v Loeal 24 in 42,' Md katerimi je nad potov« PROSENC m .J08. OSTREZ. ki se nahajata nekje v ruskem ali srbskem ujetništvu. Kdor kaj ve o katerem izmed nju, naj nii naznani, ali naj se pa sama oglasita. — Peter Proseasc Box 528. Forest City, Pa. U. America. (15-18—9; mmrnm •• T* ' - ' ~ mjiS NASIPA? is. ,SBPT.- »IT Kako so nemški socijalisti izdali socijalizem? -00O- ■ooo Dr. Joti p Goričar, bivši avstroogrski konzul v Združenih državah. -ooo- PRVI DEL. ZAHTEVE SOCUALIZMA KOT ZDRAVILA PROTI VOJNI. — OBLJUBE NEMŠKIH SOCIJALISTOV. -NJIH IZDAJA IN VZROKI SLEDNJE. "Socijalizem je edino sredstvo proti vojni". Cela sila Marsovega »ici jalizma sloni na zagovarjanju miru in boju proti vojni. V dokaz te trditve je povsem nepotrebno naštevati posamezne avtorje glede tega predmeta. Vsled ust rajne in smotrene propagande se je pred vojno splošno smatralo soeijalizem za splošno in edino sredstvo proti vojni. Celo danes se povdarja to od strani nemških propagator je v ter par zapeljanih prijateljev Nemčije. Eden vodilnih ameriških soeijalistov. Rev. Prosser, je pred kratkim pisal v svojem pamfletu "Militarizem": — Vir vojne leži v kapitalizmu in zdravilno sredstvo proti vojni je — socijalizem. Vojna je učinek, ki ga je mogoče izločiti le z odpravljen jem temeljnega vzroka. Nemški socijalisti so si slovesno obljubili, da bodo prepre čili izbruh vojne. Zadnja slovesna obljuba eele nemške socijalno-demo-kratične stranke, da bo napravila vojno nemogočim, je Uila storjena le šest tednov pred izbruhom evropske vojne. Na mednarodnem socijalističnem kongresu, ki se je vršil dne 14. junija 1915 v Parizu, so izjavili najbolj odlični zastopniki nemškega socijalizma, da nemški soeijalni demokrati strogo nasprotujejo vojni, ker jo smatrajo, da služi le interesom mednarodnega kapitalizma. Izdaja. Mnenje, da bo vojna v splošnem in posebno vojna med Nemčijo in Francijo nemogoča raditega, ker ji nasprotuje nemška soeijalno-demokratična stranka, je bilo med siK'ijalisti splošno, posebno v FrancijL Ko pa se je odtrgal vojni oblak nad Evropo ter še ne-'vaj časa pozneje, jih je bilo veliko, ki so pričakovali, da bodo nudili nemški soeijalni demokrati kak dejanski dokaz >voje opozicije proti kajzerju. Mesto tega pa so prinesla brzojavna poročila vest, da ,je izbrisalo vse strankarske razlike v nemškem rajhstn- kjer so tvorili socijalisti najmočnejšo organizirano skupiuo in sic«>r kot na čudožen^iačin v trenutku, ko je kajzer sam zase napovedal vojno ter se ponižal toliko, da j«' stisnil roke poslanrom soeijalno-demokraticne stranke. Osnovni vzroki. Primerno je vprašati, če je bilo to instinktivno suženjstvo Nemcev proti njih cesarskemu vladarju, ki je napotilo socijalne demokrate, da so naenkrat napustili vse svoje strankarske demokratične princi pije ter delali skupno stvar z visoko aristokracijo ter vojnimi lordi Nemčije. Ali je bil morda vrojeni vojni duh, ki ni od časov Cezarjev zapustil Nemcev, vsled česar so voditelji nemške ^H'ijalno-demokratičnc stranke tako naenkrat vrgli vstran miroljubno masko, katero so nosili vse svoje življenje? Ali je bila vojaška disciplina, vsled katere so pozabili \ enem trenutku vse. kar so smatrali za tako drago še eno uro prej ? Ali i>a je bil morda strahopeten trepet pred osveto, s katero bi jim gotovo grozila vojaška kasta, ki je nenadoma izvršil v njih izpreinembo iz občudovalcev miru v občudovalce vojne? Hcklo se je, da gotovo ni bil strah pred telesnimi jk>-kodbami, ki je napotil voditelje nemške soeijalne demokracije, da spuste navzdol rdečo zastavo mednarodnosti ter dvignejo mesto nje zastavo nemškega vojnega gospoda, — temveč da je bil strah, da ho s tem uničena nemška soei-jalno-demokratična stranka, če se ne bodo na suženjski in lepo«redni način odzvali pozivu na orožje. Ali more prenesti tako pojasnilo luč raziskujoče kritike, če vpoštevamo dejstvo, da je ni sile na svetu, in naj bila sila nemškega cesarja in pruske države^ ki bi moja uničiti tako politično stranko, drzno v toliki meri, da nasprotuje njenim poveljem? Edin sklep, do katerega se lahko pride na podlagi teh vseh dogodkov, je ta, da ni bila nemška socijalna demokracija nikdar globoko vkoreninjena v srcu nemškega proleta rijata in da ni socijalna demokracija nikdar našla odmeva v duši nemškega naroda, temveč, da je ostala le votla obljuba zemeljskega j>aradiža za nemški narod in to brez vsakega pričakov mja, da bo ta paradiž vdejstven pptom '•nega izmed navadnih sr< dstev, ki jih priporoča socijalno-demokratič na stranka, temveč potom sil, katere so tako • strajno in potrpežljivo razlagali ljudem profesorji nemškega militarizma. Vse kaže, da se je neuspešnost socijalno-demokratič-•jega evangelija tako nenadoma predočila duhu mas soci jalirih demokratov, da so hitro in voljno zapustili vrste svoje stranke ter v masah dezertirali v tabor vseuemških in militarističnih strank po prvi priliki, ki so jim nudili možje, katerim so se skozi celo življenje trdovratno upirali. &OJAX2. HAJtOCAJTE COB MA "GLAS NABODA". NAJVEČJI SLOVXHIXI DUVMUL V SDSUŽKHIH BBŽAVAH OMHMBni* MM' *" s- i MNMMMMNMMMMMMMMMMi Iz zgodovine »str. pristanišča Pulja. Vspričo delovanja italijanskega brodovja v Jadranskem morju ter poročil, v katerih se grlasi. da je avstrijsko vojno brodovje zajeto v tem največjem avstrijskem prišla niščn, bo gotovo marsikoga, zanimalo izvedeti kaj o prejšni zgodovini te znamenite mornariške po stojanke, ki zelo disi Italijanom. Vsled tega je izdala Narodna zemljepisna družba v Waslongtonu 1 vojno-zemljepi-»ni buletin, ki se glasi naslednje: — Leta liKK) je znašalo prebivalstvo me^ta Pulj nekako toliko kot je znašalo pred osemnajst stoletji, za easa vlade rimskih ee»ar-jev. V teku naslednjih desetih let, namreč od 1900 do 1910 pa je naraslo prebivalstvo od 45,000 an 70 tisoč. Pulj leži v bližini skrajnega konca polotoka Istre, 85 milj po železnici v južno-zapadni smeri od Tr?»ta. Pred sedanjo vojno je obstajal ves i*>inen Pulja v tem, da ie služil kot pristan za avstrijsko mornarico in kot veliko skladišče za slednjo. Mesto samo je dejanski brez vsake industrije ali trgovine. Pristanišče je praktično skoro popolnoma ločeno od morja ter razdeljeno v gorenjo ali severno polovico ter nižjo ali južno polovico, ki je pravo vojno pristanišče in kjer se nahaja razsežni mornariški arzenal. Mesto leži ob morju; na griču nad mestom pa stoji grad, ki je bil nekoč sedeč rimskega kapitola. Sedanji grad sam pa je spomenik iz dni slabe beneške republike. Pred vojno je bil Pulj cilj številnih ameriških in angleških tu ristov in sicer ne le radi močno u-trjenega pristanišča, temveč radi zanimivih t»ir dobro ohranjenih spomenikov, ki so še ostali iz dni rimskega gospod st v a. Prvo ustanovitev Pulja s£ pripisuje Kolhijcem. ki so zasledovali Jazona in njegove Argonavte. Sijajno pristanišče Pulja je postalo rimska posest leta 178. pred Kr. i a Julij Cezar je mesto razdejal, jker se je za\zemala za stvar Pom-peja. Nekoliko let pozneje je rae-jsto nanovo zgradil cesar Avgust iu sieer glasom poročila Plinija na pri prošnjo svoje ljubljene hčere Julije. To je mogoče resnično ali tudi ne, gotovo pa je. da je bilo mesto Pulj «> biti ,siln» napad, na l-ubriel iu na pokra;Jnt- severovzhodno od bo Dog'dki na Vrhu niso vplivai; na vojno situacijo ob* Soči. Boji na Banjšiei in okoli Gabrieia je dokaz in vzgled naše žilava in slavne obrambe. V enajsti soški bitki so Lahi porabili 48 divizij na fronti nekaj kilometrov. Laške izgube so veli KM ■ C i A i A i A • A * A i A i A i A i A i A t Ai A1A s a- SEVERA* WAFERS POR HEADACHE AND NEURALGIA (Sevorovi Praški zoper glavobol in nevralgijo) dajo hitro olij&bo. Cena 25 centov za zavojček s 12 praiki. Domač liniment. V vsaki hib bi morali imeti steklenico dobrega linimenta vedno pri rokah za slučaj nesreče, poikodb. zvinjenj in odrgs in pri takin prilikah ne vemo za boljega kot je gEVERAS GOTHARD OIL (Severovo Gothardsko olje). Isto umiri bolečin«, bolesti, krče in je precej priročno in dobro za zdravljenje ravno takih slučajev kot so: revmatizem. nevralgija. zvmjenja, odrge. otekline, otekle žieze. okorelost in bolečine v mišicah. Cena 25 in 50 centov. V lekarnah vsepovsod. DOBRO ZA ZVINJENJA. Mr. Frank Vev*rfca. Bloomfifld. Moni . nara pisal duo 16. febr. 1917 slede^r: Zvrnil Mm »i koleno m icu si ga pstrkrut nadrenil SeverovIm Uothaniskim oijem. so prenehale vse buiWioe iu -e zopet dobro počutim. " B S B B B B B B B B B B B B B B -B a Kupite Severov a /dr.ivila v dnmaf i lekarni. Zahtevajte »amo Soverovarain, O. in okolica: l>, Dod^eville, Mich. PodpMHlMMlaik: UEORUE KOTZK, U5 Grant Avenue, Ereiath, Mina. Prvi laJalk: ANTON GE.HHEL, liorgo Block, Calumet, Mich. Zapisnikar: MATH1AS OZAN1CEI. Seventh Street, Calumet, Mich, lilagajuik: VINCENT A It it AX AS, First National Bank, Calumet, Mich. NADZORNI ODBOR: I. natlsornik: ANTON GEKZ1N, Chlaholm, Minn. 11. nadzornik : JOHN B. MAIN AH, t alimiet, Mich. III. nadzornik: PAUL SHALT'/, 200 Seventh St., Caiuteet, Mich. POROTNI ODBOR: I. porotnik: MATIL ZCONC, Box 423 Ely. Minn. II. porotnik: VILJEM MIHRLlC, Calumet, Mich. III. porotnik: FR4VK LEVSTIK, Box 10.'., Aurora, Minn. POMOŽNI ODBOR: JOHN KAMmrtt. 417 Owwln St.. I.aurlum Mich. LCKAS STE PAN EC. Calumet. MUh. MARKO jrrricH, Calumet, Mich. VRHOVNI ZDRAVNIK: I>R jonx s STEFANEZ, First Avenue, Milwaukee, Wis. ODVETNIK: A'STHONT LCCAR, Calumet, Mich. -Vsa dopisovanja, kakor tudi spremembo Članov ia fianlc naj He ]*»£iljaJo na glavnega tajnika: Anton Geshel. Slovenic Croatian Cnlon. Borno Rloek. 5ih St., Calumet. Mich. Denarne poMlJatve naj se jw>siljajo na blagajnika: Viueent Arbanas Mr*t National Bank. Calumet. Mich. Prošnje za novo prist«f>lr- c^nne in ^laniee naj se poSiljajo na vrhovnega nlravnlka: John S. Štefane*, 3ftg% First Ave.. Milwaukee Wis prtt<^t«- naj se poiiljajo na predsednika porotnega o , , ■ ^ -T ........i i mm 1AČUK MED UAUfiTVl HI SLOVEKSKO HKTAteO HBO U MESEC AVOdBT L. 1017. Ime društva: Vpli tčali: Svota: Ime prejematel ja: Prejeli: Svota: Izplačilo za: Dr. sv Jožefa 1.. 236.74 Peter Kranjee lb.00 Bolniška podpora Paul Kondesh 14.66 Joseph Spitznagel 5.00 * Dr. sv Matije 2. 84.93 Dr. sv Frančiška 5. 55.73 Dr. sv. Nikolaja 96.72 John Borieh 20.00 Bolniška podpora Vincent Mihelčič 37.00 Peter Smolčič 7.34 Mike Radotieh 23.00 Dr. sv. Lovrenca ,7. 197.00 Marko Bluth 30.00 Joseph Manser 20.00 Dr. sv. Ivana 8. 194.36 Nick Vertinieh 28.00 Nick Badovinae 13.00 Joseph Smolčič 28.00 Dr. sv. Roka 9. 371.74 Adam Crnkovich 39.00 Frank Malnar 18.00 Dr. sv. A na 10. 93.97 Katarina Kostclic 50.00 Operacija na slepiču Dr. Katarina Kostelic 24.00 Bolniška podpora sv. Ana 11. 113.04 Dr. sv. Alojzija 12. 9.64 Dr. sv. Trojstvo 13. 65.06 Marko Jotich 1.00 Za pridobitev člana Dr. Obitelj Dr. sv. Trojstvo 1.00 Pristopnina sv. 14. 163.78 Marko Markanjeviolt 6.00 Bolniška podpora Paulina Bolf 1.00 Za pridobitev člana Dr. Jožefa Dr. sv. Obitelj 1.00 Pristopnina sv. 15. 52.14 Mirko Tomičič 18.00 Bolniška "podpora Dr. sv. M. B. L. 16. 92.07 Marija Verbanae 39.34 Dr. sv. C. in M. 17. 39.16 Dr. sv. S. M. 18. 26.72 Dr. sv. Barbare 10. 205.66 Paul Butarac 1.00 Za pridobitev člana Dr. Petra Dr. sv. Barbare 1.00 Pristopnina sv. 20. 134.64 Frank Bodanik 16.00 Bolniška nodnora Dr. Mihael Bahor 22.34 Bolniška podpora sv. Štefana 21. 118.92 John Murad 300.00 Za izgubo noge Joseph Dren 44.00 Operaeija ne slepiču Math Blazina 19.00 Dr. s v. Joronima 22. 158.48 George Nekieh . 15.00 Mike Jalorieh 14.00 John Božičevich 23.00 Mike Milakovich 17.00 Dr. p. S. F. 23. • 129.4S Petar Prebelich 8.00 -Takob Novak 6.00 Peter Mukavee 38.00 Dr. Joseph Sumrak 3.00 sv. P. in P. 24. 279.04 Tom Sporčič 26.00 Peter Bukovae 2.00 Za pridobitev članov .TJerko Peršljin 1.00 Niek Sigurnjak 1.00 Joseph Podnar 1.00 Mike Stimac 1.00 Dr. L in M. Skupaj Dr. sv. P. in P. 6.00 Pristopnina sv. f 4 50.32 >969.24 988.68 --- , - IZ GLAVNEGA URADA SLOVENSKO HRVATSKE ZVEZE. SPREMEMBE V ČLANSTVU. Društvo sv. Matije, št. (?) SuipemUran: kZaje. ,-ert. št. 17866. Društvo sv. Nikole, št. 6. Pristopili: Mihael Orlich, eert. št. 4079, star 32 let. Siivpcn lirnn : \»brrt Jelenih, cert. Št. 2320. Društvo sv. Lovrenca, št. 7. ^ Zopet -prejeti - John Jerieh, eert. št. 895; Stanislav Korda, cer. "t. 27 40. Suspedirani: John Milkovieh, eert. »t. 22^6; Joseph Milkovieh. eert. št. 2015 Anton Flek. cert. št. 3199; Joseph Peshel, cert štv 3201; Frank Intih^r. cert. 3634; Jakob (iracar. cert. št. 2759. Društvo sv, Ivana ,št. 8. Suspendirani: Stefan Brozovieh, eert. št. 2647; Joesph Brozo-vtč, cert. št. 41)01, Martin Maljko, eert. št. 4002. 1'rar!: Frank I^ac, cert. št. 2184. — Vzrok smrti: pobit v rudniku. -- D.-uštvo sv. Ana, št. 10. Izločena: Marija Agnich, cert. št. 1312. D.-uštvo sv. Ana, št. 11. Pristopila • Johana Kristjan, cert. št. 4089, stara 28 let. Zopet sprejeta: Amalija Grahek, eert. št. 1422. Društvo sv. Trojstvo, št. 13. Suspendiran: Ivan Lokmer, eert. št. 2792. Fmrl: Peter Jotick, cert. št. 3516. — Vzrok smrti: vnetje pljue. Društvo sv. Obitelj, št. 14. Sus|»eiKlirani: -J. Vukanieh, eert. št. 3775; Nick Bojanich eerf. štv 4030. Društvo sv. Jožefa, št. 15. Suspendiran: Mihael Malak. eert. št. 3552. Dr. sv. Matere Božje Lurdske, št. 16. Odstopila: Fre.nčiška Chop, eert. št. 1964. Društvo sv. Barbare, št. 19. Pristopila: Marija ahle, cert. št. 4080. stara 35. let. Izločen* liani*; Beneieh, cert. št. 4026. Društvo sv. Petra, št. 20. Suspendiran : Krauk Gregorčich, crt. št. 2162. Društvo sv. Štefana, št. 21. Suspendiran: Louis Kmet, eert. št. 2081. Odstopili: A nt.iti Tanko, cert. št. 2522; Marija Tanko, eert št. 2539. Društvo sv. Jeronima, št. 332. Pristopili r Valentin Babieh, cert. št. 4081; Ivan Babich, eert. št. 40*3; Ivan Domiovieh, eert- št. 4082. Prestopil k društvu: Joseph alčieh, eert. št. 3576. Suspediran: Karol Tičak, cert. »t. 3861. Društvo Podporna Zveza Slovenskih Fantov, št. 23. Siupendiraui: Lueas Leban, cert. št. 3966; Paul Spehar, eert. št. 3810; Joesph P. Agtiich. eert. št. 3892; Math Smrekar, eert. št. r?42; Joseph Smrekar, cert. št. 3744; Joseph Ropotar, cert. st. i877; Lovrenc Det/a i, cert. št. 4055; John Kostelc, eert. št 4013 laiečf«i: Anton Fajon. cert. št. &WM; Geor*e Shntte, eert. it. 3729. Društvo iv. Petra in Pavla, it. 24. Pristopni: Math Bukovae. cert. št, 4084, star 32 let; George Bukovae, cert. št. 40*7. star 25 let; Ivan Jurfcovih, eert. it, 10SS, star let> Bukovae, cert. Št. 4085, star 31 let; Marko Senta,' cert. it. 4088. »tar 32 let. Zop t k prejet: Ivan Jugovieh, cert. št. 2961. Su spendirani: J. Markovih, cert. št. 2690; J. Devčieh. eert. St. 29M; U an Legac, cert. št. 3662; Ika Legac, cert. it. 3638; L. firiča, cert, št. 3617; G. HečmovieJi, eert. št. 4024. Jzlo.Vni: J. Kr.teliuich, cert. št. 3002; M. Katelinich, cert. št atfti. — r»ri: George Margeta. cert9št. 3691. — Vzrok smrti: Ubit od rauberjev ; Društvo sv. lana in Mnoja, iL 26. Pristopi]i: Boio Biondjch, cer. it. 4090, star 24 lat. Zopet sprejeti: Ivan RanmnJjrja, cert. it. 3889; Marija Sa^ar- djija, cert. it. .3841 : Ga^par Marjeta, eert. at. 3&&Š. Anton Gkafcai, tainik. _ OPOMBA: Dolžnost članov SHZ je, da vsak točno preišče vsa izplačila. Ako kateri slučajno zapazi kako neopravičeno izplačilo, mora to nemudoma naznaniti na glavni urad Zveze. Anton Geahel. Poslednji ljubimec. Pismo goepe Le Coutelier v Bour-gesu gospej Esp^rant v Parizu. V svojem pismu, moja draga Matilda, me z nežno skrbnostjo vprašuješ po mojem zdravju. Moj dolgotrajni molk se ti zdi znak velike potrtosti; in ker moja stara prijateljica veš, kako strašen udarec me je zadel pred petimi meseci, z nežno >ndi»kretij ost j o siliš v me, naj ti razodeneiu svojo bolest. Ah, da, moja draga, jokala sem in trpela 4er mislila, da umrjean, ko me je na tako krut način zapustil Pierre Delavam, mož. ki «eni ga ljubila najbolj v celem življenju .. In potem mi je neka nepričakovana stvar vrnila upanje ter mi dala moč, živeti naprej. In tadaj sem potolažetia. mirna — skoro srečna... Moje besede so za-te polne skrivnost i j; toda poslušaj me in boš razumela. Saiao dovodi, jokala. Ta" revček naj bi postal moj soprog!... Jaz naj i »i vzela njega, jaz, za katero so se priče nj«ii možje šele s petintridesetimi leti, če so bili civilisti, in s stotnikom, če so bili vojaki!... Kljub temu sem se udala. kakor se uda-jamo vse, — zato, da se sploh o-možimo, zai-adi darov, zaradi svatbe, zaradi potovanja in pose-tov, zaradi posetnic z napisom: Gotqiod in gospa X... Ah, me mlade neumnice! Moj soprog je bil kljub svoji otro«ki zunanjosti leip mladenič; imel je rento po svoji materi, in še več : bil je človek s sijajno bo dočnostjo. kajti pionirsko šolo je zapustil po uspehu tretji in je bil že nastavljen pri orleanski železnici. In oboževal me je. Toda kaj hoče«? Meni pred poroko in prav tako tudi po poroki ni bilo mogoče, da bi ga smatrala resnim: da, po poroki mi je bilo ito še težje od prej. Moja nesreča sta bila pirotehnična šola in arzen al v Bourgesu, vse bos razumela. d. ... , .. ,-juuun ftuia ni ju^eusi v oomreesu, a posezem nekoliko dalj nazaj,i.0,„_ ■ : ,. . J k. - .. V . J . J kamor je bil prestavljen moj mož kajti vsled najme dolge ločutve •• . J , . _ . . , j, ■ ^ meseca po najmi poroki o v„ dogodki t^u Vsak drugi dL mi je pr«,ravil bp*m, 4, m »potoB^ v takil,! Alfred v hl-0 i lnudeni£a oii8Wi«J, »em » pred 2 ^^ v WrtlRu ^niformi jn z S: ttrnu tudi irnjinih poslednjih počitnic,1,. ^^ Aibertma, predstsw-katere smr p-reživeli mladi deklici ^ na posestvu mojih starišev v Sou-!™3' »^'predstojnika, to se je me-nizu. Ah, kako vesele so bile t^ R3?™to)' fle«a najboljših počitnice, polne radosti, ri^lle k>n»alu tikati tudi z njego-itajttH po drevoredih velikanske- vo ZBUo- • • ga parka! Ti si se hotela omožiti Od dvaji«?tega do oseruiudvaj-a kakim konzulom, da bi tla i setoga ieta je bil ča« moje res bla-njim v Avstralijo; če dane« mi-j^e mladosti. Aiired «i opazil ni slini na to, si hrepenenja po Avstraliji nikakor ne morem razlagati: tedaj se mi je zdelo čk*to naranroo, in nisem ae niti vprašala po vzrokih... O, krasni čas mladih neunrmoRtij 1 Jaz nem ae v svoji modrosti trdno odločila, da »e ne o m ožim z nikomur raziui s častnikom, in sicer s kavalerijskim! Boy ve, da todag naaent mWU na malega Le ConteUerja, ki ni bH skorro nič starejša od mene in česar iu mi je s svojo art aro brez-skrbnostjo vodil v hišo svoje nekdanje sošolce, svoje tovariše in svoje predstojnike... Ah, zagotavljam te, da sem -tekom teh osmih let znal* pirotehnično šole in arzena! j ako dote« ceniti! Prekoračila sem trideseto leto zna. so me pričele nadlegovati jako pogosto. In na prvi pogled sem ga ljubila. Na prvi poglad, pravim, kajti bliskovita hitrost, s katero se je vzbudila moja strast, je bila nekaj nečuveoiega. Ln tudi on me je ljubil. Prvikrat, v življenju sem čutila, da sein predmet iskrene in globoke ljubezni, ki izključuje vse druge; prvič v življenju se«n postala ljubica zaradi moči, ki je bila večja od moje. Alfred mi je odslej lab ko predstavljal vse svoje znance; jaz jiui nisem izkazovala najmanjšega zanimanja. Leta so minevala, leta, polna ljubezni in najlepša v mojem življenju. Pierrova iu moja ljubezen, obe sta bili popolnoma čisti. Bilo je to nadomestilo za moja prejšnja leta breiičutnosti in nebrzda-uosti. Brigala se nisem za nobeno etvar, ki se ni tikala mojega ljubimca: moja zvestoba napreui njemu bi bila vredna, da .posrtane historična. Ali je Alfred »poznal svojo sramoto? Mislila bi to, če bi nedolžni značaj mojega soproga mogel to smatrati možnim. Gotovo pa je najino ljubezen slutil Toda zdelo »e mu je, da me varuje pred vsakim prestopkom moja ljubezen, ki sem jo htioila, iu poleg tega mi je rekel sem, da me ceni iu spoštuje preveč, da bi si mogel o meni misliti, da ga varam. Toda če jc vedel ali nc, iaol-čal je in se udal v svojo usodo. Sanje so se končale prav tako nepričakovano kakor so se začele. Neko jutro, bilo je v ajuilu. inj še se spominjam mraza, ki je vladal, to je neko jutro mi je iPierre pismeno javil, da se oženi. Zaročil se je v Parizu a sedemindvajsetletno vdoro. 'In njemu je bilo petdeset let?' vpraša«. Da, toda leta ga še niso postarala in vedno je bil ne lepi kavaiir s konkvistadorsko glavo, prav tak, kakor sen si je pred desetimi leti osvojil mene. Obrazom ^ temno poltjo se starost ne po- Ije svojega moža; kakor so rekli, je skrbel zame in mi atregd z materinsko skrbnostjo. Njegova ljubezen in skrbnost se tekom mojega dolgotrajnega okrevanja nista zmanjšali, in ko mi je okrevalo telo, mi je prišel s pri j nemara |>e-sedami in z neario ljubeznivostjo «d»viti raojo ubr»go hobic dušo. J&z e«m jokala jokala brez pristanka hi več nisem u])ala, da bi še kckij nehala jokati. Toda Al-fredova ljubezen je mojo bolest potolažila. Brez njega bi resnično ne bila i'nela poguma, živeti še prej. Ko so se mi moči nekoliko vrnile, sem se oprla na roko svojega moža in šla <>red zeealo v slogu Ludovika XIV.. ki stoji v kotu moje sobe. in se pogledavala vanj. Prestrašila sem se: ženska, katero sem zagledala, več nisem bila jaz. To je bila ]>ošitst mlade in ži vaime žene. kakoršna sem ljubila in bila ljubljena Izvil se mi je obupen krik in omahnila sem Alfredu v naročje. Strastno me je fibjol, pritisnil mi ust« k u>*srwn ter mi šepetal besede, ki so vpU-vale name dobrodejno kakor hikl-izaiu: Vedno si še lepa. vedno še mlada, wdno še vredna po/.elje- [ nja... Jaz te ljubim!" To je bil najin pravi poročni dan... Kaj naj ti šp pripovedujem. Matilda t ginjenost so me vrnile mojemu možu : znal no* je <"uva.ti in ohraniti. Po dva jsetih letih, tekom katerih sva živela skupaj iu se nisem brigala zanj, sem na krat opazila. da je mla-i tem zaslisim skriven glas. ki mi pravi časio tiho: '-'Pazi. pazi! Jenen j«4 tU in zima stoji že pred vrati... Ohrani nekaj svojega jcsensl ega solnca svojemu možu — svojemu poslednjemu ljubimcu----- Vojno stanje na Portugalskem. Madrid, Špansko, 13. septembra. Xad Portugalsko je bilo proglašeno vojno stanje zaradi splošne stavke. Vsi uradi v portugalskem glavnem mestu so zaprti. Mnogo oseb, me dnjimi več vojakov, je bi-lo ranjenih vsled eksplozije bomb. KOLEDAR za leto 1918. Rojakom naznanjamo, da bo v najkrajšem času izšel naš Sloven-1 i . ^ ■ sko-Amerikanski Koledar za pri- h::'.!t.:!: w »j«, O^ ****** in zanimivega čtiva in krasnih slik bo letošnja izdaja presegala vse dosedanje. Cena je samo 35 centov. Da sa boste pravočasno dobili, ga naročite že sedaj. Najboliši dokaz. kako veliko je povpraaanje po našem Koeldarju, je to, da smo morali že dve leti izdati po dve izdaji. Ker bomo letos izdali le o-mejeno število Koledarja, se na poznejše naro<"-be ne bomo mogli veliko ozirati. Naročajte ga pri: Slovenic Publishing Co., 82 Cortland St. New York City. ***** Veliki vojni atlas ima biti moj bodoči soprog, sem j znan daleč naokoli. Prišel je v hiše v začetku smejala in potem šo zaradi mojih živčnih kriz, ki ▼ojskiqoah se evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil. Obsega 11 raznih zemljevidov« CENA SAMO 25 CENTOV. STENSKO MAPO CELE EVBOPE $3.00. VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET. CENA $3.00. I^HL^ ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALUO. — CENA JE 15 CENTOV. Naročila in denar pošljite na: Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street, New York, H. V. Cel dan in celo noč seta prebila v popolni otopeloeti* ue da bi mogla najti kako misel. Nafto me je pograbila mrzlica in več tnfrm* J^jjrir^in Mfttf1 in prfcnam ti, da sem šla jako hi-teo bojg im belj navzdol, ko sem v svojo srečo spoznala Pierra De-lavami, ki me je navezad nase in je pravkar zapustil pionirsko šo^me a tem resi. Bwmi je b^o šuri- sem bii+ rea " med Mv|»en(W »i oovm lo, boaeč m neroden. Ko mi je ne- deset let; bilje lep, podoben Šp*. MMji^ifeaem ae aavedla KftaUdie John kega večera Wa povedal, da tanjolcem. Izvršen zdravnik je umP*m cveie HB SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE, kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne poailjatve. s jtevilke-mi, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej* komogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera —f jim poslali, so se nam povrnila. Tvrdka Frank Sakaer, Bachnik Frank No. 329639 Bartol J. No. 330733 Bear Dan No. 260638 Besens Maj Miss No. 330062 Blatnik Joe No. 330328 Bobič Vajo No. 260088 BešaSkovie D juro No. 260681 Braun Mary No. 260643 Dokusovič Stil No. 280830 Dolar Valentin No. 380086 Grgurič Blaž No. 260573 Jaklich Louia No. 329694 No. »$1028 330085 Košir Frank No. 329631 Kovač Frank No. 260641 Kulovic Josip No. 330772 Lenaršič Josip No. 44556 Malavašič Andrej No. ;M02!8. Maatnak Frank No. 329776 Meden John No. 331014 Merkun Anton No. 331355 Mikolič Josip No. 331062 Milavec Materi No. 3C9627 Oswald Luiae l No. 260632 Oswald Joe No. 260621 Pekel Jota* No. 44749 RakFerjko^ ...... Ranch Math. No. 260622 Resman Frank No. 4429« Bohs Anna No. 329638 Sami de Frank No. 380721 Sinčič John No. 330762 Smalcel Math. No. 331010 Sodee An taw No. 329694 Spaniček Rod No. 328894 Sparmblek Joe No. 330661 Starčevič Johana No. 331070 Tehler ^rrnn No. 328890 Turk Charles No. 330851 Turk Ivan No. 260647 Turk Jernej No. 329741 Yaklisch John NO. 330104 1 V f - Inkorporirana dne 24. januarji* v državi Minn. sedež v ELY, MINN. GLAVNI URADNIKI: MIHAEL BOVANTSEK, Bx 251. Con*mau«rh. Pa. IX)HS BALA XT, Box 10« IVari Ave.. Lorain, l*r*l«cd»ik Podpr4, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ. Jr., 4.'i2 — 7th St., Calumet. Mich. JOHN MOVERN.6S4 — 2nd Ave., W. Duluth, Minn. MATT. POGORELO, 7 \V. Madison St., Room 605. Oh ie a fro, 111. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RFDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. r'RANK ŠKRABEO, Stk. Yds. Station RFT). Box 17. Denver, Colo. FRANK KOCHEVAR. Box :)86, Gilbert, Minn. Vai dopisi, tikajoči ae uradnih cader, kakor tudi denarna poiiljatve, naj ae pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vae pritožbe pa na predaednika porotnega odbora. Na onebna ali nenradna piama od strani članov ae na bodo oairalo. Driiht veno plašilo: " G L A S NARODA". *ij*»m. dr* je bila nj«®*»va prisega v hrvatisj i zhoi-niei »le gola komedija, ker se je bil baje že prej v Praei zaklel cesarju Rudolfu, da bo «toril samo to, kar ran bo iiad-vojwida Krne>r Krpovedal. Dokler fo plemit-i tako godrnjali po svojih kotili delali so Za-ifreb ani na vse roke. da si operejo in /..leclijo sramotne rane ka tere .iun jv- bil zadal okoli Štefau Gregorijanee. Ivana Jakopovi«'a sr. si izvolili 1'n-stuiui aodnikom. Matijo Vernii'a pa notarjem. ke> so vedeli, da sta ta dva n oža bi-J ter odloena in kn-j- s«» aviueli. da je Teletio predobe r ter malo-brižtn čljvek iu da Kaptolovu rad -aino mnogo ijovo* i tr malo stori. Jak<»pc\i<*' je šel tudi k nadvoj- Ziatarjevo ziato. Historična poveat is 16. stoletja. Spisal Avgust fienoa. (Nadaljevanja). • '-Zmrrehžkrt jjospcla prihaja!" javi kIu&eh. "Dobro! Xaj vstopijo!" veli ban, katerega je bila Klara zopet zapustila. V sobo s t op rjo J ako po vie, Tc-letit', Kaptolovie in Krupie. "O, gosjHjdi Zagrebeanina govori jili ban, "kaj pa imate dobrega "Kruha, vina in dva klobuka sladkorja, vaša v^Jeiuožnoct 1 y.m'nc Kaptolovie in se globoko priklanja. "Dobro! Hvala!'' uasm-je se 0i>gnad. "Ali radi darov ver. dar ni treba ueputaeije." "Xii* dobrega nimamo povedati". ©glasi Jakopovie- resno, "ker je, oprostite, goapod l>an. pri nas juko slabo." * Slabo! Kako pa ?" ' Gospod podbau \idi v Zagrebčanih kmete, da k- eelo za živino, in mi smo > ^mlar svobodni ljudje. Poaluša^td nas in potom so-dite." • • Govorite!' reče ban. Z živini jezikom, ostrimi uaiui pripoveduje Jakopovie o vieh nflfinliloaii, katere je ncinil Gregorijauec Zagrebčanom. Svoj (fevor eft-ni, da jiui 4>ouia|cate s piasinii zdravil t da se pokažed«, kako ste pravilni. Vrnite mun mir in svobodo, {»ostanemo zopet, kar smo biti. Pokažite, da pod važim že-zlom vdja posts .a vee. kakor sro-spodstnro. "Dotoro", reve 1'ngnad porogljivo. "Xevrjetno je, da bi bil Stefan Gregortjanee taksen httdo-doU*'. ko je vendar podban. Mo-goče so vaši ljudje ver izrekli, kakor je res. ^iploh jih kraij; nio«-a ]>a tudi iz-v»^leti, kakšen je naš ban! Z Bo ,;cnn. velemožni gos'jK>d! Zdaj vemo, da nimamo od bana nieesar jwieakovati in zakliiijam se, da si bod ete predobro zapomnimi, kdaj ste mrni 1 i Zagrebčane v wee I Jezni odidejo Zaigre.b"ani od bana. Kaptolovie reee čez nekaj časa: "Torej n<* kruh j ne vino. ne sladkor — nič ni jKMnaialo. za -lotij! Oh, te pravice!" XIX. ČRNE NOCI so tvoji dnevi, ako v svoji mladosti nisi maral za svoje zdravje. Ponočeval si in kral svoj mu telesu, trošil si zdravje, misleč, da BELI DNEVI bodo vedno trajali. A /daj ? Onemogel, izrabljen, oslabel hodiš po svetu, morda v svojih najboljših letih, ko bi šele mogel vživati radosti življenja. Ne gubite nado. Naše naravno zdravilo J U VITO ho<"e vas narediti zopet človeka. Ou povrne zopet moč, krepost in možatost. Ena sama skušnja vas bo prepričala. Pošljite še danes 1 dolar za eno vodi K mestu, da mu pripoveduje aii 5 dolarjev za šest škateij JU- o tužmh dogo*lluh v zagrcL-ki viTO ZDRAVILA ZA OSLABE-občiui; na požnn«kem /boru pa jHlJ3. Naslov: JUVITO LABORA grmel z grom ovitim -lasom ognje-ixo^. South Hill Branch 5, PittS- vite besetle, ki so neiiiilo «la\ilejbnrgli. Pa vse hrvatske volikaše. "Ne branijo." "Tudi sem polnoleten in sam gospodar." To*.!>Hnjate. kak-Cep sem !,r! prej * I>ivji. si4ovit. nedHaven. Kaj sem se brigal za postavo, kaj aa vero! Ilothi- sem po sr\etu kakor izgubljesia ovca. Kakor sem pa videl Doro, bilo je. kakor Iti mi bilo božje solnee za sijalo ^ sree. Videl sem taKoj. kakšen moram biti in kakšen ne smem biti. Opustil seui divjost in v srcu se mi je pojuvil sv^ti, bla-—i mir ter zadt bil sem zopet vere v Boga. Kakor bi ine bil navdahnil sveti Duh, skočil sem na junaške noge. 'dvignil sabljo, da [>relivam ki-i m domovino in za sveto našo vero Zdaj se»u boljša, zdaj sem krotkejši, zdaj sem človek. a vs<\ vse to je učinila bliga in skromna meščanka. Od nje bi naj loči! ? i »h. blagi boter, usli- lJan.il I"Ugiiad se je dvignil i svojo vojsko j'o zapovedi nadvoj votle Karola, dsi odvzame Turkon: -tare trdnjave Bnžiui. Zrin.j iu Cazme, katere si je bil osvojil bosanski paša Ferhat. 1'ngnad je hotel puitisuiti neverno silo čez Pno. \ nekoliko s^>apadih je i>o-bil res Turke, a ni ziial izrabiti vojne sreče. Čeprav osebno iu s sabljo junak, bil jo slabo^a urna. in pohajaje s svojinii četami »daj tu, zdaj tam, trošil jo nepotrebno mnogo junaške krvi. Razuu tega mu ni hi-vatska gospoda stala tako 11a strani, kakor nekdaj Kranju Slujskemiu, pa tudi v voj&ki ni bilo sloge. Stari Gregorijanec in nekajteri njegovi parijat^ji so se oklenili novodošjega štajerskega barona z vso silo šu so ise izneverili vsem onim prej«š«jim zaveznikom. ki so sploh prebirali vsakega Nemca. Zadnjega hrvatskega plemstva je bil znaten del, a na čelu mu je l>ii mali Alapič. Ti plemiči so začeli hudo gledati bahatega barona. 1'ngnad je vodil vojsko zdaj tja, zdaj sera; zdaj ni upora&il ugodne prilike, udariti na Turka, a zdaj zopet jc udaril z tnalo četo na veliko turško silo. Mnogokrat ■lom. To je sta^ri zakon", odgovori je pa sploh zapustil vojsko in s« moško Jakopo\ie. "Nafti m^uini podaj v Zagreb, da se tajno rajs-n« spadajo pod Wuova rae gov ar j a s ilalekom, Draskovicta " - t In drugimi pristaši nidsicj^odt "Stopim pred vas. slavni stanovi", grmel je Jakopovie v zboru. "ne kot poslanec svobodnega mesta kojega ime slovi daleč nazaj v zgodovini hrvatskega naroda, ampak kot klicajoči odposl«%-nee raznircvarjene občine, ki zdi-huje m se z\"ija poogana; ne maram .iiecr tidoglavih meščanov, a sivimi vendar niso. Prav mu je.!,r Prišedši v svoj dvor, najde Vramec tamkaj — Pavla. Zamišljeno je sedel mladi junak pri oknu. "Glej, glej", začudi se debeli kanonik, "ali sanjam, ali je res-niea! Gospodle Ravel! Lep go&t ei mi! Troj boter te že ni videl Bog ve kako dolgo ne. Čtitoo, da m pr»A Jo*d pov^j, kaj te je 9 -. ----;>!te me! <*prostite. častiti gospodi boter". izpregovoi i Pavel in poljubi botru roko. "oglasil >»i se večkrat ali —" ".VIi", pretrga mu kanonik besedo. "moti te ženska suknja — kaj ne ? Pavel, Pavel, kaj bo« Vsak je svoje sreče kovač in jo kuje po svoji pameti, pa sto oči vidi več kot dvoje in red se ne sme kršiti brez kazni. Vamj ! Oilkod rpa prideš?" "Od reke Unc. go.-.n V nekem privatnem pismu na noko osebo se poroča o ostrem boju, ki se je izvršil v angleških vodah med neko bojno ladjo Združenih držav ter nekim avstrijskim torpednim rušileem. Pismo se trla-si: — Neko pristanišče v Franciji, IS. avgusta. — Dragi oče: — Včeraj sem dobil nadaljno pismo od vas j minut ter se sra zelo razveselil. Pisal sem tudi včeraj Georgru-n potom ame-* riškejra konzula v Glasgowu ter upam. da sra bo sprejel. Mi počivamo sedaj tukaj za popravi radi treh krasnih lukenj v naši ladji, katere je dobila v nekem bojvi z avstrijskim rušileem pri Lands End. Na srečo ni bil noben naših dečkov ubit. le dva sta lahko ranjena in jaz sem se opraskal na nogi. ko sem tekel k svojemu topu na krovu. Ampak! Videli bi. kako smo se spoprijeli s Hani. Borili smo se na razdaljo 2600 jardov in naš tretji strel je uničil njegov sprednji top. Zade«i 3tm> na tudi v polnem na strani, a 011 ni hotel sneti svoje zastave. Nato smo šli bližje, v razdaljo nekako 400 jardov ter uničili krmarja in kvartirskejra mojstra s svojimi strojnimi pnškanii. Nato se je rušilec udal in vzeli smo na krov 21 častnikov in 35 mož »povečini ranjenih, od cele posadke 108 mož. S tem je bila dokazana premoč ameriških strelcev. Skušali smo spraviti "Ulana", to je ime ruši le a, v pristanišče, a dvajset pozneje se je že potopil Dosedaj sem bil že trikrat v ognju a dosedaj še nikdar ranjen, hvala Bojru. Oddelek Amerikancev je včeraj nabil Nemec v bližini Lens in to ie bilo v prvič, da je šla ameriška zastava v boj v Franciji. Vaš sin____ Rnšilec "Plan" pripada Huzzar razredu ter je bil zgrajen leta 106. Vseboval je 400 tou ter nosil na krovu šest enajstpflčnih topov ter dve torpedni cevi. Stroji so predstavljali 6000 konjskih sil in vo\ žili s hitrostjo 2S vozljev na uro Rojaki naročajte se na "Glaa Na-roda", največji slovenski dnevnik t. Zdr. Mrnk , V- . 1/ \ , v--? . '' -. v tih v H? V^^V . »j/ 1 i »eeiio t j "Štajerski ban nas ni peljal 11a bojišče kakor junake, ampak ka kor čredo v mesnico. Pa nalašč samo nas Hrvate. Svoje strelce je čuval, a nas je pošiljal s sabljo proti topovom. Častiti gospod boter, pripovedoval vam še bom v bojih, toda v ■>- " Pa voh kaj te je omamilo?" "Omamilo me je siee, ki je či-i sto, kakor je čisto vedro nf*bo." "In tvoj oče?" "Moj oče! Čemu ne vprašate: Tvoja mati? Saj veste ilak vse, gospod boter. Si-ce mi je še živo kakor ogenj, ali ee.be spominjam one grozm: noči, naredi *.e mi okoli srca led in -ne veni več, da sem Gregorijanee. Po vej tj mi, častiti gospod boter, ali se sine plemič j zlagati, ali sme kršiti prisego, si katero se je bil zaklel živemu Bo-| gu?" i "Ne sme!" odvrne mu poltiho! kauotr^k. "Vidite, ne i»n»e! Sami ste rekli. Slušajte uie. Predno sem sel v sprejel sem iz roke božjega služabnika presveto telo, ela se okrepim- Bilo je a- 31 o kri e ah. ln varnkaj kleče pred božjim licem zaklel sem se pri svjti hostiji, da hočem vzeti Doro kot svojo soprogo." "Pavel, Pavel! Kaj si storil! Br>g se usmili tvoje duše!" "Bog mi je priča, da. sem storili prav!" za kliče mladenič in pade jvred kanonika na kolena. "A vas, duhovni oče, zaklinjam pri liogu, da blagoslovite najino zvezo in srečen bom. Vi blagoslovite najino zvezo, kaj+i — vsi drugi so me že zapustili." "J*8« —" kgovarja se starček. <;Saj vam ne branijo cerkveni zakoni?" m en j. "Do poldne, častiti irospod boter " " t'emu ne dalje?" "Do večera moram biti v Mo- Pričah vojski. iu v dveh dneh zopert pri (Dalje prihodnjič). / AkvV* r { -, A -Vr ' - ^ V - r— v--- • j fe?^ I \ mm m * "—' ^ • s v v c* " ii- >'i"" i Ozdravil svojo KILO. Jaz km Krožno potil, ko icm pred teti vxdie-nil en Ta boj. Zdrmvniki to mi rekli, d* moram biti operiran ako bočem ozdraviti. Obveze mi niso dobro činile. K orodno tem pa dobil nekaj, kar ne j« hitro in oopolnoma oediavilo. Več let je pretek- J« kako dmStvo namenjeno knpltl bandoro, caBtavo, recall nobenih sitiKwti. Jaa nimam nie«*«ar z« prodati, god bene Inštrumente, kape itd., alt pa kadar potrebujete ure, verižice, prirtaF* pac pa dam vsakemu pojasnilo, kako ae zadobi oopolno ozdravljenje brez operacije, ako mi pi«ete Eugene M. Pullen. Carpenter 454 P Marcellas Ave. Manasquan. N. J. Najbolj je. da izreiete to objavo in jo pokaiete onemu, ki je počen — morda rešite komu življenje ali pa vsaj pred nedležno Idlo ln (trabosn pred operacijo. Adv. prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas za cene vpražate. UpraflanJt 2SP stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike reč vrst pošiljamo brezplačno. P151U, ponj. IVAN PAJK & CO.. 466 Chestnut St., CONEMAUGH, PA, Za časa neznosne draginje se mora vsakdo čuvati nevarnih bolezni, ki pomenijo propast družinskih prihrankov. Tukaj je vresničen pregovor "Takojšnja pomoč, je najboljša pomoč". — Za-Prtje, glavobol, izguba teka, splošna slabost, vsi taki znaki so opomini, da si poiščete uspešno zdravilo, pravočasno negovanje črev odstrani vse nadloge, ki bi lahko nastale v bodočnosti. TRINER-JEVO ameriško fliiir grenko vino je pravo zdravilo, ki ga rabite v takih slučajih. Ono izči-sti čre.a, odstrani vse nabirajoče se odpadke, v katerih se plode in goje bakterije, pomaga prebavi, povrne tek, krepi kri in želodec, ki se potem lahko obrani množici bakterijskih napadalcev. V gori omenjenih slučajih nastane nervoznost, nered v želodcu, pri ženskih premembah življenja ali pri premogarjih v premogarskih okrajih itd. i to zdravilo je priznano neprimerljivo najbolje med vsemi enakimi priredbami. Pripravljeno je lc iz grenkih rastlin, bilk in skorij neprecenljive zdravniške vrednosti in čistega naravnega, močnega rdečega vina. Celo najbolj občutljiv želodec ga sprejme z lahkoto. — Cena $1.00, ▼ I lekarnah. TRINERJEV OBLIŽ Iprinese v vaš dom pravo družinsko zdravilo. To je neprenosljivo za revmatizem ali nevralgijo, je izvrstno za poškodbe, razpokijine, otekel in ohromel vrat, itd. zelo kren-čilno za utrujene mišice po trudapolnem delu ali za utrujene noge po dolgi hoji. Cena 25 in 50c. v lekarnah, y*o [pošti 35 in 60c. 5TRINERJEV OLAŠATELJ KAŠLJA. je najbolj uspešno zdravilo za prehlade in kašelj, hripa-vost, bronehiti s naduho ,itd. Cena ista kot za obliž. Trinerjeva zdravila so dobila največje mogoče nagrade pri več mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade: Zlata kolajna — San Francisco 1915. Grand Prix — Panama 1916. Jugoslovanska Katol. Jednota JQSEPtffiTRINER, Mani^facturingChemlst, 1313-133» so. mmm» . ghicaob, iu ioroi p 80R0L 1 rwtfTr-^ry .ipyiiwiimmnij '»TCTW tSLtiSSSS«6£, M. SEPT. 1917 SLOVENSKO podp. društvo svete Barbare ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE Sedež: FOREST CITY, PA. IficorporiraiM dne 21. januarja 1965 v državi Pmn^hMlAi GLAVNI URADNIKI: Predalnik: F. S. TAFCHAK, 674 Ahsay Ave„ Kock Sprtega WJO. Podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 181, Brought on. P«. Tajnik r FRANK PAVLOVClČ. Ik>x 647 Forest City, Pa. PomoSni tajnik: AVGTST GOSTI SA. box 310, Forest City, Pa, Blagajnik : JOSIP MARINČK*', SMO St. Clsir Are., Cleveland, Oblo. Pomožni blagajnik in zaupnik: ANT. HOCHEVAR, RFD. No. 'A box 11%. Bridgeport, Oblo. NADZORNI ODBOR: Predsednik na. No. 3, box 146. Fort Smith, Ark, 2. porotnik: JOSIP GOLOB, 1JU6 So. 14th St.. Springfield, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAUEK, 843 E. Ohio St, Pittsburgh, Pa, Cradno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York, N. T. Cenjena druStra. oziroma njih uradniki so naproxen! pošiljati vse dopis* direktno na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pa po-Ulja edino potom i — Jaz? — jc vzkliknil George s tresočim elasom. — Ha, — je odvrnil starec in skušal vjeti njegov pogled. — Ko -em vaju videl, oba tako močna in lepa. tako podobna, mi je nehote šinila misel v glavo -- Tukaj sta. slednjič .sta prišla. — No, in kaj? —- Mot.l sem se. — Vam jc samo slučajno ime George. — Petindvajset let je seveda dolga doba. — Toda, moj Bog, moje srce se .»e vseeno motilo. — Torej še niste pozabili dečka, Bartold? — Jaz ? Otroka! — Ne, ne, milostljivi gospod. — Čudno, da ga nisem pozabil. — Saj vendar ni bil moj otrotk. pač pa sin nrajega gospodarja. — Toda človeško življenje je že tako. — Človeku se kaka stvar tako priljubi, da je ne more nikoli pozabiti. — In meni je priljubil ta deček. — Prej sva govorila o prijateljih, kaj ne. gospod gozdar? Da, gospod baron. Ker ste tako odkritosrčni in tako dobri, vam jaz ponudim tvoje prijateljstvo. Samo če ga hočete sprejeti? Gozdar ga je začuden pogledal. — Nate, tukaj je moja roka. — Milostljivi jrospod' — je jeeal gozdar. — Vi ste tako dobri, tako dobri l Po teh besedah mu je začel solznih oči stiskati roko. — Kam vodi ta pot? — je vprašal George nenadoma in s temi besedami prekinil pogovor. — V gozd pelje. — Oprostite, če sem vaa zapeljal. — Vi ste bili gotovo kam drugam namenjeni. — Saj pravim, atara glava. — Ntc zato. — Jaz nisem bil nikamor w«m»njfn mn^td dobro se zabavajte s svojimi ptički in divjačino. — Fpam. da se bova vkratkem zopet videla. — K meni lahko pridete kadarkoli hoče te, po opravku ali brez opravka. Če bo v moji moči, vam bom pomagal in vam osladil življenje. — Ako dovolite, mj losi Ji vi gospod? — Seveda. — Jaz ne prelomim obljube. — Pozdravljeni! — Pozdravljen, gospod baron! George je skoči! na konja in odjahal v nasprotno smer. Bartold je še dolgo dolgo stal sredi poti. ilržal svojo kučmo v rokah in govoril sam s seboj: — Prepričan sem, da bi ravno tako govoril z menoj moj mali George. — In zdi se mi, da mora biti zdaj ravno rak kot je gospod baron. — Toda Frane, kaj ti je? — On ni in «a najbrže tudi nikoli ne bo. Počasi in mrmrajoč sam s seboj je nadaljeval svojo pot. 15. George je jahal po poti in je bil tudi zelo zamišljen. — Toda njegove misli so bile povsem drugačne od onih, kot jih je imel ko sc je bil odpravi! na izprehod. Dospevši na cesto, ie opazi! veliko gručo ljudi. Ko so ga paglavci zagledali, so boječe pobegnili, ostali so pa kmetje in ženske. — Kaj pa je' - je vpraša nekega mladeniča. — Poroka bo. — Krčmarjeva hči se bo poročila. — Pravijo, da take svadbe- še ni bilo v vasi. V neposredni bližini vasi jc bita sredi ceste zopet velika gruča. George sc je radovedno približal in opazi! sred gruče elegantno o slečenega gospoda, stoječega poleg razbitega voza. — Kolo je bile zlomljeno, kočija precej razbita. Kmetje so krotili konja, gospod se je radovedno obiral naokoli in si med tem sna*d blatno suknjo. Ko je opazil Georga se mu je s*poštljivo odkril in rekel: — Ljudje so mi povedali, da ste vi gospod baron Gayfen. — O prostite, da se vam moram predstaviti v takem stanju. — Jaz sem baron Zubig. — Ali bi mi lahko pomagali, gospod baron iz te neprijetnosti?— — Na vsak način — je odvrnil George. — Žal mi je. da se vam je pripetila taka nesreča. — Jaz si sploh ne morem predtsavljati. kako se je moglo to zgoditi na suhi cesti? — Mimo se je pripeljal lojterski voz, poln mladih ljudi, ki so peli in kričali. — Moja konja 63.00 ter jo neznano kam ponihal. Tu sem jc iz Clevelanda ali j>a Fair-tnrcit. AV V;'... in govoril, tla namerava -> Miiii.Migaiiela Citv. Moj naslo v je r IVh;;n Podobnik. Box 28. Head Is: Ig. I\t. Rad bi izvedel /a naslov svojega brata ANTONA ŠERCER, doma iz vasi Žurg, občina Osilni-eu. Pred štirimi meser-i -e je nahajal na Durhin, \V. Va.. in sedaj ne vein, kje se nahaja. Prosijo cenjene rojake, «V kdo v«-za njegov naslov, da ga mi naznani, a 1 i naj se pa --um oglasi. Peter Street. .~>4 k:it'-ri ve za r.jegov naslov, naj nu ga blagovoli naznaniti, ali pa naj se sam zs»lasi na naslov: Joseph (iL-t^s. Box 17. Glcncoe. AVvo. NAZNANILO. Društvo "Nova Domovina" št. 295 SNPJ. v Bridgeville, Pa., priredi SVOJO PRVO VESELICO v soboto dne 22. septembra 1917 v nemški dvorani. (German Hali) v Bridgeville. Začetek ob 6. uri zvečei. Tem potom vljudno \ afrinio rojake in rojakiuje ter vsa sosedna društva, da se to naše veselic J pohioštevilno v de leže. SviraJa bo izvrstna slovenska godba ra pihala. Za dobro zabavo in izvrstno postrežbo bo skrbel v to izvoljeni odlKir. Z bratskim pozdravom John Zignian, tajnik. (14-15—9) Pri spahnenju in zdrobijenju vdrgalU takoj t Or. RkhUiHww • PAIN-EXPELLER V rabi im 50 l&t pri tlcronakfh družinah la priljubljen kot tlomač« aredstro. J edino pravi s varstveno znamko sidra« s 35 in 65c T lekarnah in nanrnoat oč r. AD. RICHTER & CO. . 14-St Wuktagtoa Street New Yerfc. N T. IšČean svojega prijatelja JOHNA ZI PAN. doma iz Višnje gore na. Dolenjskem. I'n^d šestimi meseci sva bila skupaj na Sublet, Wyo., in zdaj sem pa izgubil njegov naslov. Če kdo ve, naj mi naznani, ali naj se pa sam javi. — John S?vers. 415 Shieds Ave.. Butte. Mont. (15-18—9) Biasaaiaiai l| Dr. L 0 R E N Z. i| j | Jas sem edini slovensko govo- [ | i I re<51 Specialist molkih bolezni t i I Pittsburghu. Pa. DOCTOR KOLER C3S PENN AVE.. PITTSBURGH. PA. SLOVENSKI ZDRAVNIK I»r. Kolcr je najstarejša slovenski zdravnik. 5pe-einlist v l*itt<*hnrffhu. ki ima 231etno prakso v zdrav-lj«-njii tajnih moških bf.lezni. Jaz zdravim tispe^no revmatizem, kilo, ture, Skrofelne, bolezni pljuč, srca, želodi-a, jeter, trebušne, l^iie, mehurja, kotne in sploh vse moške bolezni, ki jih iM.vzr«*M slaba kri. UH in G06 rabim pri zdravi Je nju krvnih bolezni. Uradne ure: od 9. do S„ ob petkih od 0. do 5. ure, ob nedeljah od 0. do 2. ure KOLEDAR ZA LETO 1917 ZASTONJ! Ker mi je ostalo približno l"»o0 koledarjev, zato ga pošljem vsakemu zastonj, ki mi pošlje natančen naslov. Jacob Wahčič, 6702 Bonna Ave., N. E., (13-15—9) Cleveland. O. m | Uradne ure: dnevno od 9. do- I j poldne do 8. ure zvečer. V pet- S kih od 9. dopoldne do 2. popol. V nedeljo otl 10 dop. do 2. popol. DR. LORENZ, Specialist moških bolezni, j <44 Peon Ave. IL nadst. na uiieo. K Pittsburgh, Pa. 11 aBfBiaiimraiai^^ POZOR ROJAKI Rad bi izvedel za svoje-ga brata JOSIPA POZ NIČ, doma iz Boč ne na Stagerskem. Ce se slučaji no nahaja v ujetništvu, naj se mi oglasi, ali pa naj kdo drugi, ki kaj ve o njem, poroča meni. Frank Poznič, Oaklandhav. 2080 II. P., Detroit, Mich. U. S. Ameriea. (14-17—9) Kje se nahaja LEOPOLD ULCI? Cenjene rojake v ruskem kakor v Italjanskem ujetništvu prosnm, da mi javijo, ali naj se pa sam oglasi. Sporočiti mu mu am zelo važne družinske stvari. Moj naslov je: Rudolph Kohs, Box 336, Moon Run, Pa. F. S. America. (13-15—9) Rad "bi izvedel, kje se nahaja moj brat FRAN K CONTENT!. Pred tremi leti je bial v West-land, Washington Co., Pa., in pisal sem mu že več pisem, pa ne dobim nobenega odgovora. Prosim r-enjene rojake tam v o-koiici, ali pa kateri ga ]>oznajo, naj rni naznanijo njegov nsi-dov, ako pa on sam čita, naj mi blagovoli odgovoriti, ker se bojim, da 5ie je zgodila kaka nesreča. — John Contenti, R. F. D. 2, Box 89, West Newton, Pa- (13 15—9) VABILO aia IZLET ALI PIKNIK, katerega priredi novoustanovljeno pevsko društvo "VESELI PLANfNC'7 v nedeljo dne 30. septembra 1917 v Newtown. Pa., ali podomače 4'na Karpatih". Vstopnina za maske je en dolar, ženske so vstopnine preste. Na programu imamo >/e!o lepe pesmi in mešan zbor bo pel dve krasni pesmici. Tudi t ambu rasi nam bodo veselje delali. Tem potom vabimo vsa pevska i društva, kakor tudi vse rojake in rojakinje, da se polnosteviJno vdeleže. Na Franklin Loop bodo čakali avtomobili, kateri bodo vozili za ■zelo nizko ceno. Za izvrstno zabavo in fini prigrizek bo skrl»el Odbor. (14-17—:!) PBIPOBOCZLO. Rojakom v Chicagu in sploh v državi Illinois naznanjamo, da jih bo obiskal naš rojak Mr. OTTO PEZDIB, ki j« pooblaščen pobirati nar»8-nrioa za "Glas Naroda" in isda-yw& pravomočna potrdOa. Cenjenim rojakon. gt teplo pripen^t- Ako je kateri mojih sinov LADISLAV, BOGOMIR in KAJETAN. oziroma bratov RAFA-i EL in ALEKSANDER PREM-' Rl\ v u Igo Pavletovi, iz trga Vipava, v ujetništvu, naj mi takoj piše. Zajedno prosim ro-, jake-ujetnike, ako je kateremu kaj znano o njih ali o moji družini, ali o usodi Vipavcev sploh, da mi blagovole neprebrano resnico poročati Prvo isti-nito ve«t primerno nagradim. Pozdrave vsem znancem ujetnikom pošiljata Joitn Premru in Christisin Premru. 63 Winfield St., South Nor walk, Conn. U. S. America. (13-15—91 hiŽKOl^nAB jilta 191? ZMtMU. JAKOB WAHOlO, C7M Bonne Ave^ Cleveland, Ohio HAZMAMXX.O. Cenjenim rojakom v zapadnih državah, Wyoming, Utah, v Coo-radi, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik HARMONIKE MM Irtihunt Tisto Mftjto k mrljaa po MjiHHt «mh, a to fnitol la ■■UITI T popraw ■■■IJIw raakdo poflK mm m lMmt^S r to^ • JHHi BHHHIL ]e vojna? Rojakom v Ameriki je snana vojna le iz časni-; ikih poročil, iz raznih opisov in pripovedovanj, v; resnici je pa ne poznajo in niti ne slntijot kakšne so njene grozote. Največja zlocinstva kar jih pomni človeštvo, se izvršujejo zdaj v Evropi. Ljudje stradajo, tipe in umirajo ter zastonj čakajo rešitve. "Boj proti boju" to bi morala biti deviza vsakega človeka dvajsetega stoletja. 2al, da imajo še vedno največjo be-sdo vladarji in diplomati, ki po svoji volji delajo in ukrepe jo, kar je slabo za narod. Med ameriškimi Slovenci bi ne smelo biti niti enega, ki bi ne bral knjige slavne pisateljice Berte Suttnerjeve "Doli z orožjem r Knjig imamo le še malo v zalogi in zato naj Jo vsak, ki jo hoče imeti, čimprej naroči. — Stane 60 centov. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street, New York, H. Y. ■MBfgiHziafgfziziaragfM CENIK KNJIG ' katere ima v zalogi Slovenic Publishing Company 82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y. POUČNE KNJIQS: ▲tonov nanSko-anfleSkl tolmai, ▼ena t—.50 Cerkvena ^odofln Domači zdravnik v hrvatskem jeziku _ Hitri računa r nemško-« ngl. vez. —.40 Hitri računar weAQ Poljedelstvo t— JSO Popolni nauk o Čebelarstva, vena fLOO Sadjereja ▼ pogovorili —J2B S<-himpffov nemsko-slov. slovar $t.l»5 Slov.-encleSki in a&fL-stov. slovar tiM Spisje ali kako w pišejo pisma —."V) Trtna oŠ la trtoreja t—.40 Umna tivinozeja r-M Umni kletar h-jjt Umni kmetovatos klM Veliki -■ inrti Binliai tolmai UM Zakoni in ukazi za Vojvodlnjo Kranjsko^* imVNI m BAZNI DHNB KNJIGE: Bodk svoje srefie koval Doli 9 orodjem _J0 1™ ljubezen in maščevanje 102 zv. $6 00 UUm zato k-jo Na krivili petih — no i Sodjalna demokracija Trojka i—jjq , j Vojna na Balkana 13 srn. |i.86 i Zgodovina e. to k. pedlpolka It 17 s Bilkami Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolf* [ (Tragedija v Mejerllngu) i_.ti RAZGLEONICB: NewyorSke s cvetlicami, burno-ristlčne, botlčne, novoletne to velikonočne po i—.Od ducat po Album mesta New Torka s krasnimi »lik«—t ff!H (_J| SBMLJKVXDIJ ▲vstro-ltalljaasks vojna mapa i-.U Avstro-opski veliki v»-zan —.>0 Celi svet mali — lo Celi «vet veliki — T, B^ope, veaui ^-.00 Vojna etendca mapa 93.00 Vojni atlas t-jf Zemljevidi: New Tort. Colorado, Tiltpota, lTinsu Montana. Obtok Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming la West Virginia to vseb drugih drtav PO Združenih držav mali —.10 Združenih drtav veliki —.23 Združenih držav stenski na drugi strani pa celi svet $3.00 hi«rii vrednost, MM v gotovini, R,. ............... JdBhd VldloB^ id jd pdoUaita tpnjma* mm* niso sa "Olas Naroda" te Majali1 toaadsrvBa potrdila. On jo prod Isti Id vdikfat prepotoval dridr^ v