15. številka.
Ljubljana, sredo 20. januarja.
VIII. leto, 1875.
SLOVENSK
AROD
I  (mm vaak lian,  izv^euiši ponedeljku m dnev« p ta četrt leta 4 gold. — Za ' dom se računa 10 kraje, za
m Sui V"' n-v »'V 'J ;i'^'k,b' l«r veJ.ja po pa4« pn-jemau, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 fold* za pol leta 8 m&L LJubljano brez poai.janja na dom za celo leto 13 goid., za četrt leta 3 goSd. 30 kr., za en mesec I Kold 10 kr Za uosiiianie na mesec, 30 kr. za ćotrt lota. — Za tuja dežele za celo loto 20 aold., za pol leta 10 gold. — Za gospode uoitelie na liudskih šolah
-----,-v- .---- ,«na „, s.cer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold, 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 Kld. -*Za oznanfia S plačoji od čeSS
utopne peut-vrste 6 kr., de so oznanilo enkrat tiska, 5 kr  Ofl se dvakrat in 4 kr. če so tri- ali večkrat tiska Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški centi v Tavčarjevi hiši' Hotel Evropa" Ufrravniat ,     »a kaf.-ro  iaj w blagovolijo poaiflali naročnine, reklamacije, oznanila, t. j, administrativne reči, }e v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši
"V 1,1 u l»l j itn i 18. januarja.
Dasi ravno smo o trgovinsko obrtniških volitvah uže dovolj na tem mestu govorili, vendar je ta stvar in postopanje znanih organov tako, da se ne moremo izgnoti de-nes novo reč izprožiti. Za to treba le malo besedij.
Kakor dopisi od vseh krajev kažejo, godilo se je veliko prevar in sleparij. Prosimo torej prijatelje po deželi, naj taka sle-parjenja čisto kratko popišejo, osobe in dovolj prič imenujejo in pošljejo pismeno c. kr. državnemu pravdništvu v Ljubljano resp. v Novo mesto, katero mora in hoče preiskavo začeti in konstatirati resnico.
Za resnico pričati je dolžnost vsa-cega poštenjaka, torej naj se nihče ne odteguje.
Volitve morajo ovržene biti! Da pa vlado na to moralično prisilimo, treba, da sodnijsko dokažemo, da je resnica, kar trdimo o goljufanji in siljenji po c. kr. be-ričih in druzih tacih ljudeh. Mi moramo s svojimi podpisi in s pripravljenostjo pričati pred sodnijo, da je resnica, kar nemškutarji v svojih časopisih in telegramih na mini-sterstvo smelo taje.
Leta 1865, ko so bili slovenski narodnjaki zmagali pri volitvah v trgovinsko in obrtniško zbornico, bila je volitev ovr-Žena na eno samo ničevo denuncijacijo nemškutarsko. Cela dežela je bila tačas, nemškutarjem za ljubo, v preiskavi, a rezultat je bil ta — da je nekje en sam dona-šalec legitimacije vzel 10 krajcarjev. A, gospoda, Čnvarji zakona, sedaj denite briče na prisego in izprašujte jih ! Sedaj dajte sodniško ali temeljito in od nepristranskih mož, preiskati,  ko vas čaka cela kopa pri-
tožeb in na 100 prič. Volitev potem mora ovržena biti!
Državnemu pravdnštvu mora menda vendar še bolje nego nam biti znan art. VI. postave od 17. dec. 1862 d. z. list 8 od 1863, kateri govori o kazni onih, ki glasove pri volitvah knpojejo ali resultat volitev zvijačno pačijo in se s tem pregreška krive store. Da se je resultat obrtniških volitev zvijačno pačil, o tem smo v našem listu v dopiBih s kraji in z imeni dovolj materijala nakopičili. Torej videant con-sules !   Vaša prokleta dolžuost?
Počenjanje ustavakov na Kranjskem.
Pod tem naslovom piše češki „Pokrok" v uvodnem Članku od 16. t. m.: „Kranjska je glede narodnosti ena najčistejših dežel v Cislejtaniji, prebivalci njeni so skoro sami Slovenci. Nemcev živi tam tako skromno število, da slednje nij k masi pravega domačega ljudstva slovauskega v nobenej razmeri. Slovenci, dasi ravno jih niti nij pol milijona, prebivajo razen na Kranjskem še v nekolikih sosednih deželab, vsled česar je zaradi razdrobljenja, političnega in še več zavoljo administrativnega razdeljenja moč tega slovanskega plemena zelo obromljena. T< da Slovenci so jako čil narod, marljivi in izobraženi (ah! Ur.) in v tem oziru so oni izmej vseh slovanskih narodov nam Čehom najbližji in si umejo pridobiti veljavnosti povsodi tam, kjer se jim prepušča slobodni pot, kjer se jim ne vstavlja na cesti — surovo nasil*.* vo !
Tako se je zgodilo in nij moglo biti drngači, ko je pojenjal umetno izdelan na tlak, da so 1866. Ica zmagali v trgovinskej in obrtnijskej zbornici tako slavno, da so bili vsi čleui te zbornice sami Slovenci, ka-
tero polje so kljubu vsem protivnim manevrom, ubranili do tega trenotja. Vslod do-puščenja viteza Šmerlinga zadobile so t:go-vinske zbornice, kakor je zuano, tudi politični pomen, namreč voliti in pošiljati poslance v deželne zbore in v rajhsrat. Mnogo manj važne trgovinske zbornice, kakor černo-viška, Ijubenska, celovška pošiljajo vsaka po enega poslanca v državni zbor. Ta milost se ljubljanskoj zbornici nij privoščila, gotovo da ne iz druzega uzroka, nego ker oni gospodje, ki so imeli odločilni upljiv pri sestavljen ji volilnega reda, nijso bili nadejali se, da bode državni poslanec, izvoljen od ljubljanske trgovinske zbornice, gotov podpornik njihovega sistema. V deželni zbor voli ta zbornica dva poslanca. In baš zaradi tega političnega pomena je ljubljanska trgovinska zbornica od teh dob, ko je vla-d-la narodna stranka, bil neprestani sp>d-tiklaj za ustavak*. Toda vsa njihova ua-silstva, iztlačiti od todi narodno stranko ali jo vsaj spraviti pri volitvah v maujšino po postavnem pota, so bila zastonj in brez-vspešna in nstavaci so si svesti, da na tej postavnej cesti za nje nij nadeje na boljšo bodočnost. Namenili so tedaj doseči svoj cilj na drug način. Volitve so se uže vršile in sicer je izid neugoden slovenskoj na-rodnej stranki.
To se je dalo uže naprej pričakovati. Če so hoteli ustavaci dobiti trgovinsko zbornico v svojo pest, nij se smelo pripustiti, da bi se volitve vršile postavno. Da imamo v Cislejtaniji izvrstne umetnike, ki ne umejo samo sestavljati volilni red, nego tudi volitve voditi, o tem imamo predosta izkušenosti). Toda oni ustavaški umetniki so tako preskromni , da jim o teh njihovih zaslugah na ta način dobljenih, niti govoriti ne smemo." — Zdaj navaja „Pokr." dalje ono pritožbo
Prijatelj Lovro.
(Dalje.)
Lovro je dihal svobodno, h rt čuo. Se več, Lovro se je povsem predrugačil. A nit) nij Čudo. Kako je gledal ta svet ubogi zvonarski deček, krotko dijače, zraslo iz kmetske kolibe, znujeni mladi bogoslovec? Zvonarski deček je videl s svojega zvonika visoke gospodske strehe, ali bog ve, kaj se skriva pod temi strehami ; ubogo dijače gleda!.« je čudom svetla visoka okua gospodskih palač in hitre bogate kočije; a nujnemu bogoslovcu odmevala je vekovita jeka sred pustih zidov: „Ti se moraš odreči sveta." A sedaj? Sedaj je Lovro korakal po gladkem parketu v palači, sedel na mehkem gospodskem sedalo, jel s srebrnega
pladnja kakor druga gospoda, gledal in užival vse gospodsko življenje, vse njegove spletke, velike malosti , resno in smešno tekmenje, učil se poznavati prazne velikaue in umne pritlikavce, s kratka, sedaj je gledal v dušo ljudem, ki vladajo svet. S prva je bil nekoliko zbegan, ker nij poznavat svetskih običajev, jeden hip dremala mu je kritična moč, ali kmalu mu se duh osvesti iu klical je ta novi svet pred sod svojega uma. Gospoda klanjala se mu je dvakrat: kakor prijatelju predsednika in kakor človeku vrlo umnemu. Kedar glavarji spoštujo vrline duha, padajo pred njimi mali velikani na kolena, ker se jim to gospodsko spoštovanje zdi ttkar (še le) pravi pečat božjega daru.
Jednega večera je bil v predsednikovih dvorih „thc dansant". Zbralo se je lepo društvo,   ali  večidel  birokratično, torej ne-
koliko napeto. Tudi Lovro je bil na zabavi, ter gledal to mejsobno klanjanje. Ko se prikaže predscduik iu mimogrede izusti nekoliko šaljivih besedij, uabmehne se društvo po dolžnosti in postane za hip živah-niše. A ko predsednik Lovni stisne prijateljski roko, nastane šepetanje in gospoda je jela obletavati Lovra. V ta mah pokaže se pred njim mlad, jako nališpan gospo-dck. Poklouivši se polahkoma predstavi se, govoreč skoz nos: „Ferdinand N. okrajni predstojnik."
— Sosebna mi je čast, odvrne Lovro malomarno.
— Oprostite mi mojo smelost, velespo-štovaui gospod! nadaljuje predstojnik igrajoč svojim očalinom, ali hotel sem vsikako priti do sreče z vami se spoznati prej, nego vas pozdravim v svojej hiši.
— V vašej hiši?
katero so 4. t. m. poslali vsled volilnih ne po8tavnostij narodni trgovci in obrtniki ljubljanski naravnost dr. Banhansu in katere »popadek je našim bralcem ii naših člankov in dopisov lehko znan. „To so le nekateri članki z omenjene pritožbe" nadaljnje „Pokrok" — „ki se navajajo proti scstav-Ijenji listin. Ne manja in ne manjša, da, nečuvena porušenja zakonov in naredeb navajajo ljubljanski trgovci in obrtniki v svojem spisu, poslanem dr. Banhansu, glede daljše činnosti Vestenekove komisije, ter zahtevajo končno od ministra, da bi to volilno delavnost dal strogo preiskati, kar se je dosedaj izvršilo, zrušiti, ustanoviti nove volitve, a mestu viteza Vesteneka imenovati druzega, in sicer nepristranskega komisarja."
Omenjajo pak dr. Bleivveisov telegram na kupčijskega ministra končuje „Pokrok": „Kako bodo Slovenci s svojimi pritožbami pri ministru Banhansu opravili, to si pri sedanjih naših razmerah vganjevati in naprej povedati ne dovoljujemo; toda o tem amo popolnem prepričani, da gospod vitez Friinzel von Vestenek s svojim komisaro-vanjem slovenske poslance še le nauči temeljito interpelovati, če ne celo še kaj dražega."
Politični razgled.
Notrt*ii,t<k «1«»A«»I>
V Ljubljani 10. januarja. O kmiijskih volitvah v trgovinsko zbornico priuašajo zdaj nemški listi slavo-spevne članke, v katerih perfidno zamnlču-jejo sredstva ustavi »verne stranke in pripisujejo zm?.go svoji stvari, a ne terorizmu in brezzakonju. — Varajo se pa, če mislijo, da ima ta „zmaga° nemštva nad našim slovenskim narodom trajen in več kot začasen pomen. BaŠ take nesreče in s ta cimi sredstvi doseženi vspehi naših narodnih protivnikov, bodo naš narod izurile in našo reč v njenih podlogah utrdile, da bode nepremagljiva , kadar se zopet vzvisi in vstane.
Češki svobodomiselni „Narodni listyu imajo glede naših razmer narodno-politiČnih zanimiv dopis z Dunaja, v katerem se posebno omenja agitacija vlade kranjske pri volitvah v trg. in obrt. zbornico, pravijo namreč: „Ko bi pak tudi v obrtnijškem oddelku ustavaci zmagali, poten pak mora biti na Kranjskem nnekaj gnjilega, prav gnji-lega". Očitanje, da je zmaga ustavakov zakrivila razpor mej Mlado- in Staro slo venci, je smešno, ker je volilni poziv podpisal baš tako Staroslovenec, kakor „mladi". Poznati
— Ah! ne veste ? Tem bolje. Su-perbe ! Njegova preuvzvišenost gospod vladin predsednik izvolil je sprejeti moj ponižni poziv, da mu mladi gospod grof pride prihodnje počitnice na moje imanje v L. Divna okolica.
— Znana mi je. Krasna je, odvrne Lovro in senca preleti njegovo čelo.
— Jel te? Kramia. Veseli me, da mi to tadi vi, velespoštovani gospod, ko znan poznavalec krasote, potrdite. Nadejam se čvrsto, da bodemo ondi preživeli vesele dneve.
— Lepa vam hvala vnaprej!
— Al ker se je naše poznanstvo tako srečno začelo, dovolite, da ga dopolnim, da vas predstavim svojej gospoji. Tudi ona ljubi sosehno umetnost.
— Bode mi velika čast. Prosim vas za to, gospod predstojnik!
Uradnik prime Lovra pod roko, ter ga
hibo, odkriti vlastne slabosti, je uže samo na sebi uspeh. Slovenci bi dobro in pametno učinili, ko bi se zopet enkrat pogodili. Ena in druga stranka ste se pregrešili različnim načinom. Slovenci so vstopili v rajbsrat — toda jih je tam kedo čnl govoriti, kakor S1 o-vence?"
Vsi poljski večji organi so se začeli v poslednej dobi zelo pogajati o tem kako bi se skupni program za vso avstrijsko opozicijo dobil. Tako n. pr. piše „Gazeta Narodova" : ..Ko je nastopilo sedanje raini-sterstvo na vlado, govorilo se je o skupnem opozicijonalnem programu. Poljski členi konference vseh opozicijskih strank so izdelali dosta jasen načrt, toda sprejeti ga nijso hoteli Čehi, in isto tako ne pozneje „pravna ntraukau. Denes so se te razmere preme nile. „Pravna stranka" se je morala prepričati, da stoječa zarito pri svojem posebnem programu, nič ne doseže. Staročehi so lehko izpoznali, da bo svojeglavno vztrajnostjo pri svojej politiki učinili razpor v češkem taboru in da nijso samo Češko oddaljili naznačenemu cilji, tem več otresli svoje postavljenje. Čas je res uže, da bi se vse frakcije opozicijske pogodile mej so-boj, ter pristopile končno k vzajemnemu po-raznmljenju in utvorile skupen program". — Enako opomenja „Czas" Čehe, ter pravi, da so baš Čehi krivi, ker se nijso sporazumeli z ostalimi federalisti in tako nasledovali oger-sko politiko, kajti še zdaj ne mogo popustiti svojo pasivno opozicijo.
V »//** rskošn zboru je interpeliral srbski poslanec Trifunac vlado, zakaj je slovaške gimnazije zaorla. — Moric je interpeliral, kedaj bode Ogerska dobila svojo lastno, od dunajske neodvisno nacionalno banko, in je dejal, da bi potem levi'"na opozicija orožje položila in bi obe stranki vlado podpirali, ako v tem Magjare zadovolji.
/ Viii*&*i.1«> ul K*ZSftV4->.
Francoski uradni list „M<miteur" proglaša članek, v katerem se narodni skupščini pravi: ali naj se odloči za neosobni septenat ali za sedemletno republiko, ali pa bode skupščina razpnščena.
O potrditvi dona Alfonza za ipanj-shvifti kralja, pravi ruski organ „Nord", da ga bodo velevlasti priznale takrat, ko njegovo novo vlado potrdi tudi španjski narod.
Nemčija je velik, zdaj še nepreračuuljiv korak storila v Španiji z orožjem, ker se je vmešala v domačo vojsko. Ker so oni dan streljali Karlisti na neko unesrećeno nemško ladijo, vrgel je nem.š i kapetan Zembsch 100 nemških vojakov v španjsko trdnjavo Zarauz, kjer so Karliste po kratkem boji pregnali, in nemško zastavo vsadili.
Iz Londona dohaja vest, da je Jtki državnik Gladstone oznanil kraljici, da hoče  odložiti  vodstvo liberalne stranke, da
povede v drugi salon. Na pragu ustavi se Lovro. Predstojnik je čutil, da mladi učenjak drhČe.
— Kaj vam je? vpraša predstojnik.
— Nič, odvrne Lovro, izvolite me predstaviti.
V kotu salona na mehkem naslonjači oblečena v plavkasto svileno haljino sedela je bujna, rumenolasa, frnodka gospa. Ko-ketno je bila spustila lepo glavo na naslon sedala, ter je hladila bele prsi pahljačem. Okoli nje je titralo nekoliko mladih uradnikov v Črnem fraku in mlajših poročnikov v belej uniformi.
Gospod Lovro N., učenjak in gouver-neur mladega gospoda grofa 1 — Moja gospa, Malvina, rojena plemenita L , predstavi predstojnik Lovra svojej gospoji. No, gospod filozof, nadaljuje skoz nos, prepuščam svojo gospo vašej domišljenosti. Napadajte živo,  delajte jej  „cour"  po volji.   To jej
pa vendar ostane zvest njenim principom. Kraljica se je izrazila, da ohžalnje njegov korak, ter je ob enem podelila njegovoj soprogi plemenitaški naslov.
Pruski deželni zbor se je 16. t. m. odprl s prestolnim govorom, v katerem se o on d ar ja j o le bolj provincijalne za vnanjo politiko ne važne naloge tega nemškega zastopstva.
Iz Turčije se, bog znaj h kolikrati uže letos, zopet poroča o ministerski zmenji. Minister vnanjih zadev Aarifv-paša je odstopil in na njegovo mesto prišel Safvet-paša, dozdanji naučni minister.
Dopisi.
Iz 11 ii 1»l)iiii*li<' okolice 16.
januarja. [Izv. dop.] — Prokleto slabo za tistega pastirja, kateremu volk čredo var nje, namesto zvestega p«*a. — Huda soparica je, grmelo bo, huda ura bode, ali naj le bo, saj se mora potem zopet izvedriti, nam Slovencem in Slovanom iu milejše solnce bo svetilo.
Zapisal sem vam ljubi bralci zavoljo tega to, da se vara ne bode milo storilo, ko vam bom podal eno drobtino zgodovine o volitvah za trgovinsko in obrtniško zbornico kranjsko, katera bo na veke sramoto delala kliki, ki me jo je sram imenovati, pa
saj jo poznate vsi.   II krčmarju F.....
K . . . .  v vasi V......pride c. kr. bri8
in vpraša: „imate nže volilni list?" Krčmar pravi, da ga nema. Na to mu c. kr. brič reče: „ga imam uže jest, saj boste tudi vi Matjana volili, ker njega vsi volijo.4 In tako je šel z volilnim listom, brez da bi ga krčmarju blagovolil le pokazati. (In tacih glasov ima vladna stranka večino! Uredn.) Ravno tako jo ta gospod c. kr. brič še pri dvema volilcema v tej vasi naredil samo s tem razločkom, da je bil toliko milosti j i v, da jima je pustil volilne liste en kratek čas v rokah. Zdaj vidite kaj nemčurska večina velja in kako se lahko z njo njeni patroni babajo. Ko sem jaz imenovanemu krčmarju to reč razjasnil, in povedal za kaj gre, se je grozno jezil, da ga je ces. kr. brič tako goljufal in nemčurjem njegov glas ujel!
J. S.
Iz Hlcclta 16. jan. [Izv. dop.] Volitve so končane in ker vam nijsem mej tem časom nič pisal, hočem denes v nekaterih
(Dalje v prilogi.)
bodi kazen za nesrečno migreno. Moram plesati četvorko s svetnico M., pa eto uže je začela godba. Adieu m' amie! Adieu monsieur le gonverneur! In oddrsnil je mladi predstojnik po gladkem podu.
Ko je Malvina ugledala Lovra, stresla se je kakor list o večernem vetru. Zatem pobesi oči in nakloni se dostojanstveno. Lovro ? Prebledi kakor smrt in hipec stoji nem.
— Milosti j iva gospa 1 vplete se mlad poručnik, spasite nesrečnika, napravite od mene najsrečnišega človeka, plešite z meno četvorko!
— Hvala! glava mo boli! odgovori v kratko predstojnica.
— Tedaj sans pardon? priskoči golo-brad praktikant kazenskega soda.
— Sans pardon, odreže Malvina. Lehkokrilo uraduiitvo in častnujtvo raz-
Priloga „Slov. Naroda" h št. 15., 20. januarja 1874.
vrsticah tudi bloške volilce in nemčurske „Nič posebnega," mu odgovori „nekaj za agitatorje nekoliko osvetiti, da bode svet trgovinsko zbornico, kar je en d . . . vredno, znal, kakovi so neki naši domačini, koji le Kar  hitro  podpišite in vse je opravljeno."
od naših žuljev žive. Za bledsko županijo sem prepričan, da je naš okrajni paša pl. Wurzbach poslal legitimacijske liste županu Vestru in ta poštenjak trudil se je v resnici vneti volilco za narodne kandidate. Poslal je agitirat svojega briča, nekovega Širana Pretnerja, kateri uže dalje pri županiji služi in se je do sedaj dosti možato obnašal. Ve-ster, misleč, da bode tudi zdaj naložen mu posel zvesto opravil, izročil mu je liste, a varal se je. Sluga, namestu skrbno raznašati list in tudi na županovo povelje delati / v narodne kandidate, navlekel so je vinske kapljice pri mogočuem gostilničarju M. ali pa pri nekem višnjevo krvuem širitelju nemške omike iu zraven obljubil nezvestobo svojemu krubodajalcu in agitiral je potem pridno za nemčurje in izdajalce vseh Gorenjcev. Zupan Voster — nič hudega sluteč, — opazil je žalibože prepozuo delovanje svojega sluge a voudar takoj ko je zvedel zapodel je sleparja ; in sreča tega je, da je hitro pete odnesel, sicer bi bd od razkačenih kmetov spremljen. Zraven župana Vestra, kojemu gre največja hvala, obnašala sta se tudi izgleda vredno odbornika Janez Maudeljc, ribič in Jožef Zerovoo iz Mlina. Vse graje pa sta vredna gg. Jan in Henrik Maluar, ki sta v resnici uže pri s vabi h kak križec za svoje kortešovauje zaslužila. Tekala sta okolo in lovila obrtuike na limauico. To sta tista gospoda, ki se sploh s kmeti ne meuita iu pri vsaki priliki zabavljata črez nje, kar sem uže sam čestokrat cul. Sedaj pa sta se vendar le rada menila in v naj z adu j o bajto nij jih bilo sram iti obrtuike nagovarjat in lagat črez puštene ljudi. Zapomnita si gospoda, da sta nas le enkrat ujela. Cul som reči uže več obrtnikov, da se v bodoče ne bodo dali vama več oslepariti.
Še o nečem drugem trudoljubivem sleparju moram poročati, namreč o g. Franc Legatu iz Lesc. Ta možauec prevzel je častno mesto Zupanovega brica. Posebno v Lescah je res prav pridno delal in celo koso ljudje uže spali, trkal je po vratih iu jih budil. Tako je začel pri J. Zupanu, s katerim se uže del) časa nič kaj dobro ne razume. Pozno v noč prišel je trkat, rekoč, naj mu odpre, ker ima nekaj za podpisat. Zupanu se je čudiio zdelo, da on k njemu pride, odpre iu ga vpraša,  kaj  ima za podpisat.
Ko je Zupan veudar hotel vedeti, kaj je, rekel je, da volijo novega predsednika, ker ljudje z g. Zupauom nijso zadovoljni in ker je še nekoliko grdih rečij črez g. Zupana izrekel, dal se je omenjeni obrtnik vendar le ogoljufati. Baš tako je potem drugod delal. V prihodnje bodo vedeli tudi Leščani ogibati se tacih prijataljev naroda. Jozć se uže sedaj mnogi, a prepozno. Povračilo pak ne odide. Merili se budemo gotovo kmalu pri volitvah.
l/giod V«iiioh;i 17. januarja [Izv. dopis.] Torej ljudje a la Dežman, Šafer, dr. Supau se drznejo trditi, da nij po deželi uijedne razkačeuosti mej obrtniki in sploh mej ljudstvom zavoljo epostavne agitacije od vladne straui, to jim hočemo z muogo-brojuimi dokazi dokazati, ako bode treba. Kaj vendar še sedaj, so ti nemčurji tako drzni, da hočejo pokazati svetu, da slovenski uarod je čreda, s katero oni samovoljno ravnati smejo, in da tako torej vsi po njih godbi plešemo in po njih volji ravnamo, ker živimo vsi v nezavednosti. Nadalje hočejo oni pokazati, da je vse zadovoljno z njihovimi kandidati, izvzemši nekaterih duhovnikov, katerim je Bleivveis vodja. Kaj tacega morejo le nesramni nemškutarji in birokrati po svetu trobiti. Kje imaste pa dokaze? Od kod si jih boste preskrbeli? Vaši dosedanji agitatorji izgubili so popolnem zaupanje, katerega so i tako malo imeli, samo njih s 1 e-parstvo in prekaujenje priprostih volilcev pripomoglo je, da ste toliko glasov vlovili, katerih bi se pa se velika večina preklicalo, samo da bi bil čas. To je uže naprej vedela nemčurska stranka, da s svojim nepoštenim agitiranjem si ne bode dosta v koristi, ako bodo zaslepljeni iu preverjeni vo-lilci imeli šo dosta časa preklicavati svoje glasove, za tega delj so se razpošiljale legitimacije prav zadnje dni, namreč 12., 13. in 14. t. m., tako da nekateri v istini nijso mogli več glasov v pravem Časa v Ljubljano odposiati. Pa to nijso birokratišae iznušlje-uosti nto jest Uiu.uir, katerega moremo in hočemo aku bode treba, dokazati. Jaz vem za dve legitimaciji euaki in te prav blizu. Neki drugi niti legitimacije prejel nij, in zakaj ne? Ker se je samemu briču zdelo neumno tako daleč zavoljo enega glasil iti, kateri itak o pravem  času  več  oddan ne
more biti. Najbolj famozno od vseh c. kr. vladnih agitatorjev smolo rečem, se je obnašal brič Klun iz Postojne. Ta ima pravo turško predrznost. On je kar ukazal z vso ostrostjo, da so se morale njemu oddajati legitimacije. V neki krčmi, kjer nij dobil gospodarja doma, primoral je hčer, da je podpisala in tako je on nepravičen glas vlo-vil; to se je namreč zgodilo v Bukovju pri Lekšanu, kateri bode tudi, ako bode treba to s* podpisom a s svojim preklical, kar bi bil baš uže učinil, pa je bilo prepozno, razkačen je jako zavoljo tega. V drugem kraji je brič zopet slepil, da ti podpisi so le za neko prošnjo, da se bodo patenti pomanjšali ali znižali. Tako moremo enakih sleparskih činov še dosta našteti. Nij čuda torej, ako je razkačenost in nejevolja mej uarodom. Pa to nij samo pri nas, celi narod je razkačen in nejevoljen! Ako pa tog. birokrati ne verujejo, naj se potrudijo k nam pa se bodo prepričali. Vem, da raji bi verjeli kakor poskusili, oko bi to morali. Vse to obnašanje pa njim gotovo ne bodo hasnilo, nam pa gotovo je v korist, da se pri enakih prilikah bodemo vedeli obnašati. Ne bodo nas zatrli I
Wu <,oniijsUr^ii 17. jan. [Izv. dopis.] Nesramne agitacije necih bričev je sedaj po večjem konec, a razburjenost mej ljudstvom jo vedno večja, ljudstvo se je začelo zavedati, kako grdo je bilo od teh bričev sleparjeno; našim bričem preti še marsikatera grenka. Okrajni glavar Klančič, tako ljudje govore, je bil obljubil vsakemu briču od vsakega ujetega volilca na nemčur-sko stran en „groš". — Ako je to res, sramota bi bila do konca, da je konštitucijo-nalno društvo tako opešalo, da uže samo po „groši" bričem za ujete podpise plačnje.
Omeniti se mi vredno zdi, kar sem pred par dnevi doživel. Pridem s svojim prijateljem po opravilu v Mengeš, ter grede memo šole tudi v vežo polukam, a glej ! kaj vgle-dam, nad šolskimi vratim vidim napis z zve-ličalno nemščino „1. < 'lasno-' — polukam še enmalo naprej, vidim zopet napis „11. ClaBse", kar strmim iu gledam, ali sem res uže v nemškem rajhu. — Itakel sem svojemu prijatelju: „Bog daj norcem pamet, pijancem denarjev in Mengiškim učiteljem spoznanje, kje da so".
JLz 14.11111 iti I« t* 13. jan. [Izv. dop.] Ker Še nij poročal nikdo o zadnjem občnem zboru čitalnice, kateri se je vršil 6. t. m. v
prši se hitro izpred očij lepe okrutmee, is-kajoč drugde plesalke.
— Oprostite milostljiva gospa! osvesti se Lovro, poklonivši se nekoliko nespretno. Zla  sreča  vrgla ms je prod vas, in mesto zanimivega  kola   mlade  gospode   evo tu meno, da vas svojoj nevešiiiuoj dolgočasim. No jaz temu nisem kriv.   s mi > som nesrečen ipiid pro (iuo, ki ga je vaš gospod soprog izvolil postaviti semkaj, da straži vaš o migreno.   Odpustite  uiojej nespratuosti, nij še dolgo tega, kar sem prišel iz somiuiš ča, pa tak mlad  svetnik  ne zna za gospodsk i običaj.
— Sedite k mani gospod Livro! pregovori zbadajočo Malvina, lopkajoč pahlja-čeui po svilenoj obleki, sedite k mani ; ne pomaga nikak izgovor, gospod stražar mojo migrene. Moj mož poveril nio je vam. Vršite svojo dolžnost. Ples, kakor vidim, vas sla bo
zauinia. Apropos! Rekli ste, da ste sa odrekli duhovuištva, al vi ste, verujte, velik jezuvit.
— Jaz?
— Da, vi gospod! Svoj ognjeni duh, svojo živo domišijeuost zakrivate za izmišljeno neveščiuo, samo da me se rešite.
— Varate se, milostljiva gospa! Vi me smatrate za slabega človeka. Tak sem. Evo sel sem do vas.   Zapovedajte !
— Dobro! Povejte mi, kaj delate sedaj ?
— Vzgojitelj sem grofovega sina, odvrne Lovro hladno.
— Vem. Ne prašain vas la vaš potni list, kjer je osoba natanko opisaua. Prašain vas ko človeka umnoga, izobraženega, komur duh nikoli ne miruje: Kaj delate sedaj ?
— Učim se botanike.
— Poznavati rastje in cvetje?
— Da.
— Kako to?
— Velik som prijatelj prirode. Uže davno se pečam rastlinstvom; zbiram trave in cvetje iu prešam jih v knjigo. Zbirka mi je sicer majhna, ali podučna.
— Ali res ?
— Nedavno našel sem vijolico stisneno v tako staro knjigo. O bog kaka premena! Ko sem jo videl prvi krat, cvela je divna, sveža v zelenej travi, a sedaj stisnena, suha brez živenja.
— Čemu ta vrlo navadna rastlinarska opazka ?
— Da vijolica duše nema.
M al vina prebledi, tor zakrije svoje zmoteno lioe za pahljač.   Za  kratek hip povzdigne glavo,  ko da je zbrala nove moči« (Da\jo prih.)
Čitalničnih prostorih, hočem jaz nekoliko obširneje. Zbralo se je nad 20 domačih dru-štvenikov in zborovalo se je kaj dostojno — parlamentarično. V nagovoru je g. predsednik pondarjal, da naj bi se ne le vsi odborniki, marveč vsak posamezni društveni k po svoji moči trudil, da ostane čitalnica, — buditeljica narodne zavesti — tudi naprej tako krepka, kakor pretečenih sedem let, kljnbu hudemu pritiskanju od njenih nasprotnikov. Ako se tudi kak vetrnjak da. pregovoriti, da izstopi, naj le, saj tak nij na hasek, marveč na kvar društvu. Značajen mož se pa ne bode enak petelinu na strehi sukal iu ne menjal svojega mišljenja. Dalje je omenjal predsednik nerednostij zavoljo nekdanjega pevovodje in nekaterih delavnih udov, ki so si prisvojiti hoteli muzikalična, čitalnična orodja, katera so se morala po tožbi nazaj dobiti in se bodo deloma še morala, ker jih nekateri še sedaj nečejo oddati.
G. tajnik je poročal o delovanji v pre-tečenem letu: odbor je imel 19 sej, katere so bile proti koncu leta zarad nerodnostij z pevovodjo in drugimi, za društvo jako zanimive. Besed in veselic je bilo 12, mej njimi 9 z predstavljanjem iger. Društveni kov je izstopilo 20, pristopilo pa 11. Z začetkom letošnjega leta jih je 88 domačih in vnanjili, in 5 čaBtnih; vedno še lepo število pri sedanjih razmerah, ko je vsacemu v greh šteto in ga pisano gledajo, ako je društvenik.
Gosp. blagajnik nam je povedal, da je imela čitalnica dohodkov G50 gold. 11 kr. stroškov pa G62 gold. 98 kr., kaže se torej primanjkljaj 12 gold. 87 kr.; ta primanjkljaj je pa le navidezni, ker so vsi časopisi za pol leta naprej naročeni, mesečni doneski pa se pobirajo za nazaj; torej še naše društvo stoji kljnbu kričanju nasprotnikov, da se ne more več vzdržati, trdno v vsacem oziru. Inventiranega premoženja ima čitalnica nad 1350 gold. vrednosti, mej drugim tudi krasno zastavo, s katero se bodo po sklepu občnega zbora umrli pravi društveniki spremljali na pokopališče.
Oboja poročila, posebno nagovor gosp. predsednika, sprejela 8ta se z zadovoljstvom in odobravanjem. Akopram sta se g. predsednik in blagajnik zahvalila in odpovedati hotela, bila sta oba vsled predlaganja g. F. zopet per aolamationem izvoljena in sta tudi prevzela dotična posla.
Odbor za tekoče leto je toraj: gosp. J. Murnik, predsednik; g. A. Janežič, podpredsednik; g. J. Orel, blagajnik; g. Fr. Slabajna tajnik; drugi odborniki: gg. Fr. P.ohinar, Fr. Hajek, J. Hode, A. Stadler in gospod A. Medved.
Beseda v nedeljo 10. t. m., na korist neumornega igralca gospoda Slabajna je bila prav dobro obiskana, tudi nekaj gostov nas je počastilo. Točke programa so se sprejele z pohvalo, bosebno pa je vzbudila burkasta igra „Strah v kuhinji" veliko smeha. Naloge so bile v dobrih rokah. G. beuciicijaut je popolnem domač na odru in jo z navadno spretnostjo dovršil nalogo svojo j gospodičina M. Prohinarjeva, — stara naša igralka — je bila kaj ljubeznjiva perica in je v sceni ko se našemi z moško obleko, prav srčno obnašala se; g. Franjo Ozbič, je kot krojaški učenec nekaterim jako dopadel, ker je bil v svojem elementn.
Ples je bil jako živahen in mej plesom
so se vrstile napitnice in petje. Pozno v I utr<> uže razšli so se veseli rajalci domov.
Iz  (.ornjcifii »ruda 15. jan. [Izv. dopis.)    Kavno  kar   smo   imeli tukaj posvetovanje   zarad   nameščenja nčiteljske službo v Mozirji.   Tukajšnji  okrajni šolski svet posvetoval se je o konipetentih in vnela se je huda debata mej narodnimi in vladno nemškutarskimi udi, katere debate  konec je bil, da je večina okrajnega šolskega sveta nasvetovala  za  službo  mozirskega nadnči-tolja g. Agroža, dozdaj učitelja v Braslovčah. Gosp. Agrež bil jo  protegć nemškutar-ske stranke, na  katere čoln stoji naš uči-tolj Cerv; narodna stranka delala in govorila je za gosp. Cizelj a  iz  šent  Ila, pa žalibog ostala je v manjšini, ker se je njej odtegnil dozdajni mozirski učitelj gosp. Pre-šern,  ki se za učitelja v Celovec poda, in po katerem  se  nihče  solzil  ne bode. To nasvetovanje naši dolini  ne dela  časti in prepričani smo si, da  bodo značajni mozirski rodoljubi  vse   žile  napeli, da  se Prešerna  nakana našega Cerva odvrne,   in da dobodo  Mozirjani   narodnega in izobraženega  nčitelja, ne pa človeka, ki pri starih graščakinjih protekcije išče.
Da je g. Červ bil proti g. Cizelju, značajnomu, narodnemu pa tudi jako izobraženemu možu je uzrok posebno ta, ker se g. Cerv, ki se zdaj kot paša med našimi učitelji vode, boji, da bi mu postal v gosp. Cizeljnn nevarni tekmec, ki bi zual nov duh vzbuditi mej našimi učitelji in ki bi njega gledč izobraženosti veliko presegal, kateremu pa tudi no bi bila volja se birokratom klanjati.
Mi spoštujemu g. Čorva kot nčitelja, pa njegovo nemŠkutarstvo nam preseda in npamo, da bode tudi njemu v kratkem odločilna ura zapela. Mozirjane pa opominjamo, da si ne puste, od tacega moža, učitelja usiljevati, oni bodo znali pot v Gradec pritožiti se proti takemu nasilju; g. Agrežu pa svetujemo, da sam na mesto učitelja v Mozirji rezignira, ker, kolikor smo mi denes imeli priliko se prepričati, Mozirjani o njem nič kaj posebno navdušeno ne govorč. Vsekako pa ostane denašnja seja, okrajnega učiteljskega sveta opomin za vse ude, da se sveto in redno udeležijo vsi udje teh sej, ker je drugače mogoče, da naše Šolstvo zarad tega škodo trpi.
Mozirski krajni šolski svet je enoglasno priporočal g. Cizelj-a ; naš „paša" pa jim zdaj če militi zastarelega bolj na nemšku-tarsko stran ukajočega Agreža, ša enkrat izgovarjamo upanje, da kaj tacega Mizirjaui ne smejo in ne bodejo trpeli, Če jim je količkaj mar narodno odgojevanjo njihovo mladino. Pozor tedaj Mozirjani, ki sto do zdaj stali na čelu gornjesavinskih narodnjakov.
■ z Tr»ttl 14. jau. [Izv. dop.] V tržaško mestuo starešinsvo se bodita v kratkem volila dva poslanca, da se dopolai število v zboru. l.Jže se je začelo pridno ag tirati od obeh strank, od ultra lakonskoga „Progresso" in J od zmerno liberalnega „patijotičnega društva tržaškega". Upati je, da zmagajo kandidatje marljivega domorodnega društva, kajti, zadobilo je to družtvo v vseh poštenih in inteligentnih krogih velik upljiv, ker ne gleda preko Adrijo v zedinjono Italijo, nego pospešuje v pravem pomenu korist Trsta in ujegove okolico, a ne hodi po potu razupitega društva „il Progresso" katerega namou jo
le zatiranje neitalijanskih elementov v Trstu in v okolici. Da je društvo „11 Progresso" res jalovo, to se razvidi uže iz tega, da razpada njegova stranka vidno dan na dan, kakor društvo samo na sebi, tako tudi časnik istega imena, organ, ki je uže pred pol leta na sušici poginil, za katerim je šla v večnost tudi pred dvema mesecema v najem vzeta „Gazzeta de Triesto".
Z veseljem morem uže denes konstatirati, da bode Čedalje bolj in bolj tržaški deželni zbor svoj obraz spremenil, in izgubili se bodo iz njega hudi sovražniki Slovauov, kakor je Ilermet in drugi, kateri živijo v frazah onega lažiliberalstva ki hoče in pravi: „vse za nas za druge nič".
Crez dolgih G let se je zopet odprla kupčija z žitom, da dohaja iz Ogerskega in Banata, kajti 6 let nas je Busija previde-vala po morji z žitom, da nijso avstrijsko dežele lakote trpele, po dolgem pretrganji prometa je sedaj zopet vse živo ob morji in železnici.
Domače stvari.
— (Včerajšnji „Slovenski Narod") je bil zopet konfisciran zarad dveh dopisov, „izpod Krima pri Ljubljani" in „iz kamniške okolice", ki poročata, kako se je pri volitvah v obrtu, odsek godilo.
— (Deželni glavar gosp. K alte n-egger) nam je bil za včerajšnji list poslal „popravek", da nij res, ka bi bil „deželni odbor" telegram poslal na Banhansa, kar smo v včerajšnjem listu tudi natisnili. Pomota naša je le formalna, kajti, kar je deželni odbornik dr. B. o teh volitvah rekel, je misel veČine dež. odbora. Če g. Kaltecegger misli, da s tem „popravkom" utaji nopostav-nosti, ki nam jih je njegova stranka delala, opomnimo ga, da se nas drž. pravdništvo zarad dotičnega političnega članka ne npa pred porotnike dejati, ker bi mi resnico dokazali.   Kaj hočeto več?
— (Ministru) Banhansu so v Ljubljani bivajoči slovenski deželni poslanci, dr. Zarnik, Poklukar iu llorak poslali v soboto telegram, kateri trditev DožmanSaferjevo, da je v deželi zadovoljnost zarad obrt. volitev, na laž postavlja.
— (Volitve.) Kakor drugače nij bilo pričakovati pri tacom postopanji, „zmagali1' so vladni kandidatje tudi v obrtniškem oddelku z nekoliko črez 4000 glasovi proti našim, ki so imeli blizu 3000 glasov. Kaj bodo z našimi protesti in preklici, o tem šo ne vemo izvestuega. Deželni načelnik \\ id man, je dr. Bieivveisu obljubil uvažiti jih in ministerstvu v presojo predložiti. V imenu domovine in pravične stvari naše izkrekamo vsem onim vrlim možem, ki so se trudili, da je naša manjšina tako častna, srčno zahvalo. Naj bodo z nami vred ene misli: no udajmo se, in ne bodo nas I
— („Tagblatt") poroča, da je c. kr. namestnik Vidin ui psoval Bleivvesa, rekši mu, daje „ein alter uuverbesserlicker S tanker uud Volk s ve rh et zor" itd. Kado vedni smo, če jo stari B., kot poslanec slovenskoga naroda, te nemške surovosti zares sprejel, ali pa morda „L. T." laže?
— („Laib. Tagblatt" ) jo prinesel v soboto članek poln su ovih in ordinarnih psovk na našo strauko iu posamezue narodnjake.   Ali nij surovo, če „Tagbl." narod-
nega uradnika g-. M. K. s tem zasmehuje, da očita obrazna znamenja kosave bolezni!
— A nij bil konfisciran, kakor smo mi, kadar s fakti osvetljujemo nepostavno ravnanje nadih birokracijancev in sovražnikov slovenskega naroda. Kar pa vse ne zavira, da smo v Avstriji vsi enakopravni.
— (Včerajšnja „L a i b. Ztg.u) prinaša ljubljanske dež. sodnije izpoznanje, ki potrjuje konfiskacijo 8. in 10. št. ,Slov. Nar." Proti konfiskaciji 8. štev. bomo imeli javno obravnavanje.
— (Ples jn ris to v.) 20. t. m. napravijo ljubljanski juristi v kazinskej dvorani „venček" h kateremu je povabljeno elegantno občinstvo vseli krogov. Oziroma na t* „ven-ček" priobčujenuo tu po odboru izrečeno željo, da naj blagovolijo gospodje, katerim so prišle morebiti po naključji pomen j kiji vo urejena povabila v roke, obrniti se do kakega izmej odbornikov, da se pomota popravi. Po istem potu naj se izjavijo oni ki do sedaj po pogrešku nijso prejeli povabila, ki pak smejo terjati tako. Ob enem se naznanja, da naj blagovolijo gostje prinesti soboj vabila, v ogib mogočih, neljubih zmotujav.
— (O farnih administratorjih) katerim deželna vlada nij hitela odločiti letne plače, češ, da jih jo škofijstvo proti postavi od 7. maja 1874 postavilo brez njenega dovoljenja, je — kakor   „SI." poroča
— minister Srremajor po pritožbi ikofljatva deželni vladi zaukazal, da se dotičn m administratorjem letna plača ne sme pridrževati, ker ima škofijstvo pravico nestalne admiuistratirjo postavljati po lastni volji.
— (C. kr. notar Mu loj v Vrhniki) je pisal županom v tamošnji okolici sledeče klasično pismo, katerega original imamo v roci: „Dragi Zupan! Vas prosim do Štiui-zettelne zarou prečai kos eniga saneŽliviga človeka dons ali jutri name požlejo ; ok pa kateri neče po ta istih jemenah glasvati, toku je pa boli, da noč naglasuje jen Čegelc ras-terga. Vas posravim Mullev Vrhnika 12/1". Vse drugo na stran: a!i zasluži mož, ki tak barbarski jezik piše, mesto c. kr. notarja?
— (Iz Gorice) so nam p»še: Tudi koncert za uboge dijake je bil izvrsten; vse točke so bile z živahnim ploskanjem sprejete. Slovenski zbor je pel „Sta čutiš", bili so pevci z navdušenim aplavsom zopet na oder poklicani i morali so ponavljati, a peli so v drngiČ „Cigane" tudi dobro. Gledališče jo bilo prepolno poslušalcev. — Prvi ples goriške Čitalnice je bil bril j anten. Krasne dame v bogatej toaleti so bile dobro zastopane, kadriIjo jo plesalo okolo 30 parov.
— (Iz Trnovega) smo priobčili v St. 12. našega dopisa, ki nij pisan od našega rednega dopisnika, temuč ga ta v pismu do nas kot nesmiselnega odbija, vsled ČeHar se bomo v prihodnje varovali.
Razne vesti.
* (Umor jena nnna.) Dunajska „D. Z " ima neki dopis od 2. tega meseca iz dalmatinskega otoka Arbe, ki se glasi : „Arbe je majhen, dalmatinski otok s 3500
Srebivalci; v mestu hh.....m je le 900 duš. a otoku so trije samostani in 15 cerkev. V nte-tu samem 8ta dva samostana, ki se soveta sv. Anton in sv. Andrej. V prvem je 0 nun, ki tinto nič ve delujejo v blagor otoka. — Na leto plačujejo 500 goldinarjev davka, ter imajo  premoženja 80.000 gold.
samo v njivah in polji, a vendar jim je minolo leto cesar Ferdinand nakazal 100 gld., ker so nboge! Hčero najpremožnejših rodbin na otoku so v onih samostanih. V samostanu sv. Andreja je pak 7 nun, ki so isto tako bogate, kot prve. V samostanu sv. Antona tedaj, čegar zidov je okolo obdaja morje in skalovje, živela je nuna Marija Doleneo iz Postojne na Kranjskem. Samostanska dekla jej 1. januarja t. 1. ob 7. zvečer prinese v njen » izbico večerjo, katere pak nuna Dolenec nij hotela. Eno uro pozne,e je pak kar iz sajnostana iz-ginola in nij je bilo moč najti. Se le drugo jutro so ljudje zvedeli, da pogrešajo nuno D., zakaj so tedaj nune molčale o tem celih 12 ur? — Takoj o 8 u i zjutraj privesla ohčinska komisija okolo samostana, ter zapazi pod samoHtauskim strauiščem , prav zraven izbice Dolenčeve, ležati njeuo trnplo in sicer z glavo in desno roko v morji, obe noči in levica ste bili p-.k na suhem. Vsled tega je komisija izrekla, da je bila Marija Dolenec umorjena v njene j izbici in sem nalašč prenesena, ker se na njej uijso zapa-žile nobene rane, satna pak tudi nij mogla skočiti skozi okim, ker je le 14 palcev široko in 21 visoko, visočiua, na morsko skalovje pak iznaša 48 črovljcv, tedaj bi se bila razbila.
* (Cin blaznega človeka.) Krojač J. Tomašovič na Duuaji se je spri z svojo ženo. Žena je na vsak način hotela imeti poslednjo besedo, kakor je to navadno. Moža zgrabi taka jezu, da popade na mr/.i ležeče kladivo, ter ženo tako silno udari po glavi, da se takoj mrtva zgrudi na tla. — Polasti se ga obup, zbeži, ter skoči v Donavo. K sreči so ga potegnili še živega iz reke.
Odprto pismo
g. J. U obleku, dahovnikn na Otoku, fara Mnšne ua Gorenjskem.
Vi t>te na letošnjega novega leta dan mene v cerkvi s prižnice brez vsega uzroka obrekovali in na moji časti žalili in me z imenom in domom zaznamovali.
Jaz Vas pozivljcm, da v štirinajstih dneh vse svojo obrekovalue in meue žaleče besede v ravno tisti farni cerkvi na tistem mestu pred zbrauuui furmani nazaj vzamete iu svoje obžalovanje izrečete, da ste se tako spozabili.
Ga ne, sem primoran Vas pri c. kr. so-dniji tožiti.
V Poljčah 17. jan. 1875.
V. S turna.
Javna zahvala.
Ljutomerski gospodje in gospo ho pri priliki (lruStvene igre za ubogo otroke tukajšnjo Sole dam-vali 20 gld. 12 kr., za kateri lopi dar bo podpisani v imenu šolske mladine prisrčno zahvaljuje.
V Ljutomeru 16, januarja 1875.
J. Lapajne, narodni učitelj.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Revalesciere in Barrr
28 let uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna brana, pri odraščenih i otrocib brez mediein iu stroškov; zdravi vse bolezni v Želodcu, na živcih, daljo prsne, i na jetrab; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepro-bavljciije, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, sileuje krvi v glavo, Sumonjc v ušesih, slabosti in blevanjo pri nosečih, Otožnost, diabet, trganje, shujsanje, hledičico in pro-klajonje: posebno se priporoča za dojeneo inje boljo, nego dojničino mleko. — Izkaz iz moj 80.000 spriču-val zdravilnih, brez vsako medicine, moj njimi spričevala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega Bvetnika Dr. Angelateina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dčde, Dr. Ure, grofinje Caatle-stuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih OBob, bo razpošiljava na posebno zahtevanjo zastonj.
Kratki izkaz iz 80.000 sprifevalov. Spričevalo zdravilnega svčtnika Dr. Wu rze rj a,
Bonn , 10. jul. 1852. Revalesciere Dn Ra^rjr v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri riristi in griži, daljo pri Bcsalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri kamnju, pri prisadljisem a bolelmem draženji v icalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obi stih in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbobo in in neprecenljivo srodstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu (L. S.) Rud. Wurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih drnžtev.
VVinchester, Angleško, 3. decembra 1812. Vaša izvrstna Revalesciere jo ozdravila večletne i nevarnostne  prikazni,  trebušnih   bolezni, zaprtja, bolno čiitnico in vodenico. Prepričal som so sam gledd vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James S h o r elan d, ranocelnik, 9B. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Bero lin, G. maja 185«. Ponavljajo izrekam glede Revalescičre du Bany vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. A n g e 1 s t o i n , taj n i sanit. svetovalec. Spričevalo št. 70.021. Obergiinpern, (Radensko), 22 aprila 1872. Moj pntient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter,  ter ničesar použiti nij mogel, jo vslod rabo Vaše Revalescičre du Barry po-polnama zdrav.
Viljem Burka rt, ranocelnik.
M o nt o na, Istra, Učinki Revalesciere du Barij' so izvrstni. Ferd. C l a u s b e r ge r, c. kr. okr. zdravnik.
ot. 80.410. Gosp. F. V. Beneka, pravi profesor
medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „B e r 1 i n e r K 1 i n i s c h e VV o c h o n s c h r 111" od 8. aprila 187^ to le: „Nikdar ne zabim, da jo ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kcvalciita Ara-hica" (Revalesciere). Dete jo v 4. meseci vedno več in več hujšalo, ter vedno bij uvalo, kar vsa zdravila oiJBo bila v stanu odpraviti; toda Revalesciere gaje oidrarila popolnoma v G tednih.
8t. »»4.210. Markizo do Brehan, bolehajo sedem let, na nespauji, trosliei na vseh udih, sliujšanji in hipohondriji.
St. 75I.H10. GOBpO vdovo Kleiniimvo, Diisseldorf, na dolgoletnem holehanji glave iti davljenji.
8t. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. voj .fik. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji »hišnika, omotici i tiščunji v prsih.
Št. 75.t)7o. Gospoda Gabrtela Toinerja, slušatelja višjo javne trgovinske akademije dunajske, na skoro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic.
Št. 65.716. Gospodični do Montlouis na nepro-bavljeiiji, nespauji iu hujšanji.
Št 75.928. Barona Sigmo 10letne hramote na rokah in nogah i t, d.
Revalesciere je 4 krat tečneja, nego meso, tor se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrano.
V plehastih pušicah po pol funta 1 gol<1. 50 kr., . m n'. 2 gold 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 liin-ov 10 gold.. 12 fontov 20 gold., 24 fantov 36 gold.,
— Revaleacioro-BiBcmten v pušicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold 50 kr. — RovaleBoiero-Chocolateo v praha 'n v ploščicah zh 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tan 2 gold. iO kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas 1.0 gold , ta 283 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold.
— Prodaje: Barry du Barry A Cotnp, na Du-<ta|l, Wa<<"tlsehK»9se št. 8, v LJubljani Ed. ftithr, v Oradd bratje Oborauzntoyr, v !«■-
n Dioohtl A Frank, v Olovci P. Birn-»achor.v Lonci Ludvig M li 1 1 e, r, v Mariboru M. M uric, v Herano J. B Uockhauaon, v Kngrebu v lekarni ci usmiljenih sester, v f'er-uovlculi pri N. Šnirhu, v Oseku pri Jul. Davidu, lekarju, v <.in«leu pri bratih Oberranz-mevr, v Toni« »»aru pri .los. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v V»rn*-ilinu pri lekarju dr. A. 11 al ter ju, kakor v vseh u.,si'b pri dohiti revirjih ln spi-.ierijiikih trgovcih; tudi razpošilja rtu'.aim ht5a na vso kraje po poštnih iakazuio&h ali povcetjih
■Jnarll ▼ IJtilJianl
od 12. do 1H. jan.:
Vladimir Zabtikovcc, dete računskega preglo-dovalca, 4 leta. na vnotici grla — Marija Strckol, kuharica, 64 let, na pljučnici. — Lucija Vovk, delavska soproga, 74 et, na prsnoj vodenici. — Jan. Zimi, okr šolskemu nadzorniku, tet« Ionskega spola, na prezgodnjem porodu. — Ana Hustaričova, zasob-nica, 60 let, na jotiki. — M. Mrauaorova, zasebnica, 50 let, na pijemiji. — V. Lundor, deto kovaškega pomočnika, 5l/j let, na vnetici grla. — Reza Delati orda, delavato dete, 2 meseca, ua osepnicah. — Još. Mravlje, deto črovljars'tega pomočnika, 11 tednov, na krču. G. Kraš ivec, delavoc, 55 1., na pre-hlajenji. M. Mihe iČeva, zasebnica, 70 1, V. Marolt, iltiin.tr, 3tt 1,, M. Reharjeva. c. kr uradnika soproga 72 I,, na oalab'jenji M Mrharjeva, babica, M 1., na ledvičnem raku. Hoaa Skalarjova, šivilja, 20 1., na jotiki. F. di Lenardo, sin trgovko, 10 I., na kozah. II. Vidinarjova, k jžarjovo dete, lil moa., na osepnicah. Ant. Petročuik, zasebnik, 4!) 1., na pljučnici. M. Schifferer, zasebnica, 65 1., na mrtudii. Anton Lundor. k važevo dete, 3 I., ua vnetiei grla. Mat. Kastelic, delavsko doto, 2 I., na škarlatici. M. Dor-nik, delavec, 50 1., na sušici.
Tržne cene
v Ljubljani IU. januarja t. i.
Menica f) gld. 10 kr.; —  r.-?. U g!d. 70 kr.;
— ječmen .'> g!d. — kr.; — Oftm -' gM. -JO kr.; — ajda I gld 90 kr.; — prosO •*» riti — kr.; — kmuza 8 goNI. :,{) kr.; Ur.nipir 8 g'd. 40 kr.; — Hol 5 gld. 60 kr.; uias'a luni - gid. U kr.; — uia.it — gld. f>0 kr.; — šp h trišeu —gld. ;{4 kr.; — Špeli povojen
— gold. 19 kr.; jajce po A kr; — mleka bokal 10 kr.; govedu,ne funt 99 ki.; — MlotaiM funt 96 kr.; svinjsko meso, funt <}."> kr. — sena cont 1 gld. 35 kr.; — slame rent 1 gold.— kr.; —drva trda 7 gld.
— kr.; — mehka B gld. — kr.
i*«»|i<>3 liti
špecerijska uprava
jo po ceni na prodaj. „Slov. Nar..da".
Natančneje  v administraciji (11-4)
Itazpis
učiteljske službe.
Služba učitelja etior:i/re«Ine šolo v Brezovici v (»ličini Materija v  Istri s slovenskim učnim jezikom
je ispražnjena,
I*o postavi od 3. novembra 1874, s katero so za Istro nove določbe o uredbi pravnih rasmei uči teljstva na javnih ljudskih šolah izdane bile, so s to službo združeni sledeei \>.itki: a) letna plača 100 gold.,
L) letni opravllski prikladek iFunetions Zulage) 30 goldinarjev,
c) prosto stanovanje,
d) pravica na zakonite doklade z 10u/o letno plače tujisteniu, Ui kot B takti učitelj u/.e d setaliveč let služi.
Vžitki a) b) d) se izplačujejo iz deželnega zaloga v mesečnih obročih naprej pri c. kr. dnvkarskem uradu v Novemgradu.
Ako bo učitelj tudi službo organista župne cerkve v Brezovici prevzel, bo za to službo iz cerkvene blagajnice posebno nagrado prejemal.
Prošnje za to učiteljsko službo z dotičnimi dokazi sposobnosti naj se podajo podpisani šolski gosposki do 'JO. februarja t. 1.
I '/.e služeči prositeljt imajo vlagati svoje prošnje DO predstojeći okrajni šolski oblasti.
Od o. kr. okrajnega šolskega svetovalstva.
Voloska, dne 10. januarja 1875. (14—2)
Loterij ne »ročke. V Trstu 16. jau.:    74. 51. 88. 71. 44. V  Gradcu 9. jan.:  30.   3. 59. 28. 60. Na Dunaj i 9. jan. :   72. 85.   4. 12. 14
o 500 »:   Kil £
j P-1=1. p- E
&*» 1   t |-
o £ o
s; g" c
S o s
*r h- ... -i s»
ca, O
p « xr pt,
O « f o rt
& Cn oo £ j£
Okrožnica.
Ker imo slcnločo apccllallteto po pr»T ni/.ki'j i-.Mii nakupili, ju ti-iliij murriiio tmli 1« po prav nizkuj coni OOi—13)
? 'azprodavati.
S poHuImim ipoitovitiijcm
Dunajsko 1 isko-lovarniška zaloga na katun,
Minil,   Itiipiriii^pliil/   Nr. 3.
1 tui.it li.itit.tmli rutic otroških z burvonim okra* Jeni H5 kr. _ "__
1 tucut butistnili rutio diiklUkili /. barvonim okrajem in obrobljeno ffl. 1.
1 tucat li.iiii-tinli rutic • 1:111 v .i k 111 i barvenim Okrajem iu  . .1.1 . i 1.1 ji IM . gl. 1.J0.
1 tucut jiuoiut-rut i c liitniNkili x burvoiiiiii okrajem
gl. 1.80.
1 tucut ž.cjiuili rutic KiisiioiU) /. barvenim »krajem in obrobU.no gl. 2.6o. Huvno iuti prvo aorto in . • 1. v.'.. i k 1111 gl. s.
1 jeiiina liuniHku rutici«, prvo aorto butUt-clair c ru/.l ICllillll in. m. i .mi ] i 'L. iv-ltu m. n. i .1. loj HO kr.
1 tucut liulo-plutuuiiili rutic gl. J. t  tucut ;i n gb t-l.i. /il i .i\11 lil. imtiriiili rutic  gl. J,
pripruviicju m huljo, nogo goba. 1 tucut nuni. ]iu|iii' din 1...1I11 v gl. fr.
1  tucut lil   t.. K'. 1 ■ 1' 1111 11  nI.....>l.■ v gl. V.
t par (2| ptque-oiloj uu puutoljo, -t raznovrstnimi
poiluliuiui iu barvami gl. ti. 1  ln.ln-i 11   1.1 .n, .■ burvo in it i lini ;: i blugu zu prod-
pontolju «1 11.00. 1 koberec m proilpoitoljo, večji gl. 3.00. 1   -silii.it. ruta darnska za okulo vratu gl. 1. 1 Bviiiiatu ruta ilauiaku vocji iu iz elegantnu robo
Hi. um.
1 in ml   volu, vrutuu ruta zu , • gl. t.
1 burul. volu. vrutuu rutu iz elegantno robo gl. 1.60.
1 bvilu. vrutuu ruta za goapodo gl. 'J.
1 avilu. vratna ruta iz ologuntno robo gl. 8—4.
1 garnitura mi.....       uupruvu tliri obuuu; zu U oaub
tfl. *.60.
1 i^.i n. it nt,i mimo napruvo zu 12 oaub gl. 0.
JN*u poHubiio zalitovaiiju razpoHiljuuui tuili popolni conik zulogo naao, duljn zugutovljautu, da pouiljaiuo lo ilniini blago, tor končno iikrouo prl-1'ui m .uu,! ii.ii.ii tu um m zavod.
Wiener Cattun-Druck - Fabriks - Niederlage,
Stadt, Kii|m'ei hKjilat/. Sv. it,
iu « >il. vi jo,   in»|>i.ni KukrlftllJ«.
I 'l.i oouik ii.i.i ho blagovoli ibrauiti, kor io lo rini kn priobuuj..
V najem
se da o - v t trm Juiji Krenia m pro-<l«ijtiliiico iu \»c /r..viii pitiebne reČ», tudi i.ekai u 11 v. \ >c ua piuv pri-jetnen iu dobrem kraji poleg farne Cerkve in Hodni je na Dolenjskem.
Natančneje   pove   iz pijaznosti oprav uistvo „8lov. Narodau. (19—1)
: s
Oznanilo.
(17—2)
Pri  zidanji nove dole v Seiiožeeali
hc bo več del raznih rokodelstev po dražbi dne 8. svečana 1. 1. v zvrSevanje oddalo. — Kateri misli knko delo prevzeti, naj se navedeni dan pri županiji v Senožečah oglasi.
Krajni šolski svet v Senožečah,
dne 12. januarja 1875. Karel Demšar, predsednik.
Učiteljska služba.
Na onrazrednej do'avskej soli v Itrunu je od 1. .ipi i a, oziroma od 1. marcija t. I. izpraznjena učiteljska služba I letno plačo 600 gl., prostim stanovanjem in kurjavo.
l'ii odličnoj porabi se poveljuje učitelju petkratni kvinkvenealni pridavek v znesku 60 gl.
Znanje kacega slovanskega jezika in začasno ncoženjeno stanje — so zahteva. Gletlo onacih zmol-nostij so pak dajo onim prosilcem prednost, ki bi udi proti pr.mernej nagradi podučovali temejito na glasoviru. — (li-2)
Prosilci za to službo, naj blagovolo vposlatt svojo prošnjo s priloženimi spričevali glodo zuiožnoti o učiteljsko službo do 15. februnrja I. I. rudniškemu ravnate jstvu v VVitB, posta VVies na Štirskem; ob enem se še omenja, da morejo tudi podučitelji vložiti svoje prošnjo, ako imajo crelostni izpit.
1'iajcl.
18. j a n u a r j a: Kiehtcr iz Trsta. — Novak iz Pisino.
Mt iger iz Dunaja.
Pri Nionu
— Grat iz Ihan.
Pri .tlatllel: llolzingcr iz Dunaja. — Mtllor iz Gradca. — VVročko iz Maribora. — Glirtnor iz Dunaja.
i'i i /.amoml i Gapclon iz Prodila. — Dolence iz škofje Loko. Pri Viritutu : lluter iz Litijo. — Corasuk iz Milana.
Za bolnike, ki holehajo na pljučah, srčnih in živčnih boleznih jako važno.
Libig'ov Kumi-izleCek.
Prosim Vas, da mi pošljete 'M flaoonov Vašega Kuuii-izhčka kar najprej mogoče, ker se ju zdravje pri mojej ličori oeiviilno prav dobro premenilo in to po devet-dnevnej rabi, kor hočemo too/.drav-lionje |e nadaljevati. Bploino vsaki dan, posebno zvočen nastajočo oslabenjo je popolnoma zginilo, ter bolnica oČ t vi dno užo bolje i zgleda.
Jos. Eisenkolb,
nadučito j.
Ker so jo VaS mnogoČislani izlečok tudi pri meni po '.i k ratnoj rabi omenjenih llaeonov izkazal, kot izvrstno zdravilo, prosim tedaj šo o pusiljatev, (se pošilja).
Katinka Stude.
Vsled poskusa toh Štirih llaeonov morem le toliko omeniti, da jo kašelj nekoliko uže prestal, lagjo dalje tudi sopem in čutim lii d i večje nagne nje k spanji vsled Vašega trjenja itd.
___H. Mtiller.
Knjižica »r. W e i 1 a o tem predmetu lue/.piaeno ali 1'ianco.
Cena enega flacona, oziroina zaviljo velja 1 gld. a. v., obalo ali zaboji no manje, nego 4 llaeonov pošilja
Glavna zaloga Libigovega Kumi-izlečka,
Eerolin, Fricdrich-Strasso 196. Znesek naj so pri naiočenji takoj blagovoli vposlati,  ker za Avstro-Ogersko ne pošiljamo poštnim povzetjem. NH.  Zdravniki Meega /a\oda mi vsaki hip pripravljeni, po uimi-slanej zdiuvNtvenej  preiskavi ileti.nini bolniku in zdraviliško nasvetovuti um kI««I*' uu kakovo iia^riKlo. (314—G) '
V prOSpeh občinstva samega smo pripravljeni, dobro Znanim lirmam izročili razprodajo.
.izdajatelj in urednik Josip Jurčič.
Prva občna zavarovalna banka
v Ljubljani.
— i
P. 1\ delničarjem banke „Slovenije''!
Z naznanilom od 16. novembra 1874 je bil odločen zadnji obrok za prvo 15 odstotno vplačilo od občnega zbora določenega delniškega doplačila.   Več delničarjev pa še nij doplačalo.
Opravilni svet je sicer po §. 7 pravil in vsled §. 221 k. p. opravičen tem delničarjem nj h udclcžtluo pravico ko zapadeno naznaniti, vendar pa sc ne Šteje k temu zavezanega ; torej ,ie bilo v seji 3. tega meseca skleneno, da nuj sc tem delničarjem končni obrok za prvo vplačilo še pridaljša
do Konca fe 1> rn a r. j a tega leto.
s piintavkom pa, da po trm preteklem sklepnem obroku s bode brez j»i /.MiaHi.iija zapadenjc pravico izreklo t i-t. m, kateri ne bodo doplačali.
Za tiste delničarje, ki ko prvi oddelek po 15 gold. na medčasni delnični list izplačali, za drugi 20. decembra 1874 il tekli obrok v enakem znesku, pa so s plačilom zast li, se primeroma §. 221 k. p. dtugi obrok za vplačauje določi
do I. februarja i<iia leta.
Vskd sklepa opravilnega sveta 3. januarja t. 1. se 1. januarja t. 1. izplaČljivi kupon uc izplačuje.
V Ljubljani, 4. januarja 1875. (18—1)
Za opravilni svet prve občne zavarovalne banke „SLOVENIJE":
Vodstvo.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne44.