|rnoi. rr*Rci v s r h b r z r r. z D R Torek, 24. novembra 1964 št. 46, leto XXII, 10. NOVA GORICA 11. GROSUPLJE 12. MURSKA SOBOTA 13. PTUJ 14. TREBNJE 15. METLIKA 16. RADOVLJICA 17. RAVNE 18. ŽALEC 19. ŠKOFJA LOKA 20. SLOVENSKA BISTRICA 81. DOMŽALE 22. SLOVENJ GRADEC 23. VRHNIKA 24. LAŠKO 25. SLOVENSKE KONJICE 26. ŠMARJE PRI JELŠAH 27. POSTOJNA 28. ČRNOMELJ 29. ŠENTJUR 30. TOLMIN 31. CERKNICA 32. RIBNICA 33. MARIBOR — CENTER 34. BREŽICE 35. KOPER 36. TRBOVLJE 37. ILIRSKA BISTRICA 38. IZOLA 39. MARIBOR — TABOR 40. HRASTNIK 41. MARIBOR — TEZNO 42. CELJE 43. ZAGORJE 44. PIRAN 45. DRAVOGRAD 16. LENDAVA 47. KOČEVJE 48. MOZIRJE srce Slovenije •■-: ? n pili II H (i J* ... POBUDA, KI JO JE DALA DELAVSKA ENOTNOST, DA V PRIČUJOČI ŠTEVILKI PREDSTAVI ŠIRŠI JAVNOSTI ŽIVLJENJE IN DELO DELOVNIH ORGANIZACIJ OBČINE LJUBLJANA-CENTER, JE BILA S STRANI OBČINSKE SKUPŠČINE, OBČINSKEGA ODBORA SZDL IN SINDIKALNEGA SVETA POZITIVNO SPREJETA. SKUPNO Z DRUŽBENO PdLITlCNIMI ORGANIZACIJAMI SMO SE ODLOČILI, DA PRIKAZ DOPOLNIMO S PRISPEVKI S PODROČJA DRUŽBENIH SLUŽB IN BI CELOTNO PUBLIKACIJO POSREDOVALI V TAKŠNI OBLIKI, DA SEZNANIMO VSE OBČANE IN ČLANE DELOVNIH KOLEKTIVOV Z DOSEŽKI PRI IZPOLNJEVANJU DRUŽBENEGA PLANA, S TEŽAVAMI IN NEPOSREDNIMI NALOGAMI, KI JIH IMAJO DELOVNE ORGANIZACIJE NA PODROČJU GOSPODARSTVA IN DRUŽBENIH SLUŽB. NAMEN TE ŠTEVILKE GLASILA PA NI SAMO INFORMIRATI ŠIRŠO JAVNOST, PREDVSEM VOLIVCE NAŠE OBČINE; TEMVEČ BO NJEN SMOTER DOSEŽEN, V KOLIKOR BO PRI VOLIVCIH — OBČANIH VZBUDILA TUDI ŠIRŠO RAZPRAVO V SMISLU PREDLOGOV ZA UTRJEVANJE IN NADALJNJI RAZVOJ SAMOUPRAVE V KOMUNI. VEČJI BEL MATERIALA SO PRISPEVALE DELOVNE ORGANIZACIJE PREDVSEM Z GOSPODARSKEGA PODROČJA — ZATO TUDI NISO FREDOCENE VSE DELOVNE ORGANIZACIJE. ZAJETE ORGANIZACIJE PO OBSEGU MOGOČE NE PREDSTAVLJAJO NAJVAŽNEJŠEGA RAZVOJNEGA POTENCIALA OBČINE, VSEBINA PA PRIKAZUJE PREDVSEM DELO IN NALOGE TEH DELOVNIH ORGANIZACIJ. Čeprav je običaj, da v takšnih in podobnih uvodnikih skušamo opozarjati na osnovne karakteristike družbeno politične skupnosti glede dosedanjega in še bolj bodočega razvoja, kakor tudi opisovati težave, s katerimi se srečujemo, se na tem mestu ne bomo ustavljali ob takih vprašanjih tudi iz. razloga, ker smatramo, da je to bilo storjeno v preteklosti že nekajkrat. Zaradi tega želimo v tem uvodniku posredovati predvsem nekaj misli o samoupravi v občini kot temeljni družbeno politični skupnosti. Z novo ustavo so občinske skupščine in vsi njeni samoupravni organizmi začeli novo fazo v svojem delu in razvijanju svoje družbene vloge. V bistvu niti ne gre za nikakršno načelno novo vlogo skupščine, ampak bolj za logično nadaljevanje dosedanjega razvoja našega družbeno političnega sistema, za zavestno usmerjanje nadaljnje demokratizacije samouprave in iskanje najustreznejših oblik dela občinske skupščine. Vloga občinske skupščine postaja v sedanjih razmerah deetatiziranega samoupravljanja in izpopolnjenega gospodarskega sistema, skratka v pogojih, ko se vse bolj krepi samouprava delovnih organizacij z ustrezno materialno osnovo, kvalitativno bogatejša, lahko bi rekli, da prehaja kvalitativno na višji nivo samoupravljanja. V takšnih pogojih bo občinska skupščina razpolagala, oziroma, že sedaj razpolaga z vedno manjšimi sredstvi, namenjenimi za razširjeno reprodukcijo, za izravnavo pogojev gospodarjenja posameznih vej gospodarstva kot tudi z vedno manjšimi sredstvi za subvencioniranje družbene potrošnje; s tem se tudi njene pristojnosti izvršnega, upravnega in oblastvenega značaja vedno bolj zmanjšujejo, vse bolj pa prihaja do veljave njena družbeno politična samoupravna funkcija, kot skupnost svobodnih proizvajalcev in občanov. Gledano na komunalno samoupravo iz takšnega aspekta pa postaja sodelovanje med samoupravnimi organi delovnih, organizacij in občinsko skupščino vse bolj pomembno in lahko rečemo, da je temeljna osnova našega dr-užbenega sistema nasploh. Že v dosedanji praksi se pri reševanju nekaterih družbenih in gospodarskih nalog v komuni večkrat, srečujemo z vprašanjem, kakšna je še vloga skupščine, ko pa vendar nima dovoljne materialne osnove, da- bi usmerjevalno in odločilno vplivala na reševanje aktualnih nalog in to tudi na tistih področjih družbene dejavnosti, ki so bila v preteklosti izključna pristojnost občinske skupščine. Obratno pa srečamo pri samoupravnih organih delovnih organizacij mnenje, da niso poklicani sodelovati pri razvijanju nekaterih družbenih nalog, saj so le-te javne dolžnosti občine, in večkrat smatrajo družbe-no-usmerjevalno vlogo skupščine preko raznih priporočil in podobno kot vmešavanje v njihove samoupravne pravice. Delo občinske skupščine, njenih organov in odbornika se v takih pogojih ne more začeti niti končati na seji skupščine ali zboru volivcev, temveč postaja v sedanjih pogojih družbenega življenja nepretrgana družbena aktivnost na vsakem mestu in v vsaki samoupravni inštituciji, kjer se srečuje s svojimi volivci in občani nasploh. Aktivnosti občinske skupščine ni mogoče meriti več po tem, koliko sredstev je uspela plasirati na neko področje gospodarstva ali. družbenih služb, niti samo po tem, kako je z družbenimi sredstvi vplivala na hitrejšo rast ene ali druge dejavnosti, temveč vedno bolj po tem, kako je kot komunalni samoupravni organ druž-beno-ekonomsko pravilno usmerjala razvoj družbeno politične skupnosti. Obratno bodo delovni uspehi, produktivnost dela in temu ustrezajoči osebni dohodki v delovnih organizacijah in standard toliko hitreje naraščali, kolikor prej se bodo njihovi samoupravni organi aktivno vključevali tudi v hitrejše razvijanje skupnih družbenih služb v okviru občine in jih smatrali kot integralni del intenzivnega gospodarstva. OBČINSKA SKUPŠČINA OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET \ Planska predvidevanja in uresničitve gospodarskega in družbenega razvoja občine Ljubljana-Center v letu 1964 Predlog občinskega družbenega plana za leto 1964 je predvidel nadaljnjo krepitev socialističnih družbenih odnosov na vseh področjih razvoja komun. Statuti delovnih organizacij krajevnih skupnosti, komune in mesta so pomenili pomemben nadaljnji korak pri Razvoj gospodarstva Na temelju obstoječih in novih proizvodnih kapacitet ter materialnih in. družbenih pogojev, ki vplivajo na rast proizvodnje, naj bi se po družbenem planu občine za leto 1964 v primerjavi s prejšnjim letom družbeni bruto proizvod povečal za 16,4 %, družbeni pro-izvoz za 17,6, celotni narodni dohodek Kakšne naloge so imela posamezna podjetja in stroke v občinskem družbenem planu za leto 1964? krepitvi samoupravljanja v delovnih kolektivih in družbenih skupnosti občanov. Zlasti so se v tem letu utrdila samoupravna načela v delovnih kolektivih družbenih služb ob ustrezni ureditvi odnosov med njimi in družbo. za 17,1 % in narodni dohodek na prebivalca za 16,8 % ter bi tako dosegel 1,337.000 dinarjev. Obravnava rezultatov poslovanja gospodarskih organizacij v 9 mesecih letošnjega leta je. pokazala, da lahko pričakujemo, da bodo ob koncu leta predvidevanja plana po obsegu proizvodnje in storitev celo presežena. e TOVARNA OPTIČNEGA STEKLA je predvidevala z dopolnitvijo strojne opreme in izpopolnjevanjem proizvodnih postopkov porast svoje proizvodnje za 42 %. 9 TOVARNA ROG je napovedala 130.000 izdelanih koles, kar je za 18 % več kot lani in povečan izvoz za 11 %. ® TOVARNA ZMAJ je . imela v planu povečanje proizvodnje za 25 %. izvoz pa celo za 80 %. ® KARTONAŽNA TOVARNA je imela v planu za leto 1964 19 % večjo proizvodnjo, in sicer na podlagi lani izvršene rekonstrukcije tovarne, razen tega pa, da bo v tem letu postavila nov obrat za proizvodnjo embalaže iz valovitega kartona. « TOVARNE PLETENINA, VOL-NENKA in ANGORA so imele v letošnjem družbenem planu medsebojno poslovno sodelovanje in skupno programiranje ter na podlagi tega povečanje obsega proizvodnje za 9 %, poleg kvalitetnejših izdelkov. » TOVARNA MESNIH IZDEEkOV je napovedala ustrezne organizacijske ukrepe v dosedanji proizvodnji, s čimer bo zadostila potrebam prehrambenega obrata in vse potrebne priprave za gradnjo novega obrata za industrijsko pripravo hrane. e TOVARNA SUMI je imela v planu po združitvi z GORENJKO iz Lesc prehod na specializacijo proizvodnje in povečanje proizvodnje za 19 %. • GRAFIČNA PODJETJA, ki zavzemajo v obsegu proizvodnje v občini pomembno mesto, so predvidela porast izvoza za 133 %. V planu izvoza je zavzemala najpomembnejše mesto EMKA S 54 % vsega izvoza grafične industrije. e Največji porast proizvodnje pa je predvidela FiLMSKA INDUSTRIJA, ki je na osnovi analize zunanjega tržišča ter sklenjenih pogodb predvidela povečanje družbenega bruto produkta za 128 9e> ih povečanje izvoza za 161 %, © GRADBENA PODJETJA so predvidela za leto 1964 5 % večjo vrednost gradbenih del. produktivnost dela za 16 % večjo ob istočasnem 5 % zmanjšanju števila zaposlenih. 0 ŽELEZNIŠKO TRANSPORTNO PODJETJE je planiralo za letos 8 milijard dinarjev investicij za elektrifikacijo proge Ljubljana—Jesenice ter za modernizacijo varnostnih in telekomunikacijskih naprav ob tej progi. Razen tega je podjetje predvidelo razširitev in modernizacijo ranžirne postaje v Zalogu, da bi s tem omogočilo hitrejše sestavljanje motornih vlakov in boljše koriščenje vagonov. 9 Plan je predvidel, da bo v POSTNI PROMET letos predvidoma vloženo 3 milijarde dinarjev, da bo največ investicijskih sredstev porabljenih za polaganje koaksialnega kabla na odsekih Zagreb—Ljubljana—Koper in Ljubljana—Maribor. • • V zvezi s predvidenim porastom proizvodnje in potrošnje je predvidel letošnji družbeni plan občine POVEČA- NJE BLAGOVNEGA PROMETA za 13 %, in sicer obseg neposredne prodaje potrošniku za 13 %, promet na debelo za 8 %, promet zunanjetrgovinskih organizacij pa za 15 %. V modernizacijo trgovine in gradhjo novih prodajnih prostorov pa bo predvidoma investirano 7 milijard in pol dinarjev. S temi sredstvi bo zagotovljena razširitev oziroma DOGRADITEV NAME, GRADNJA TRGOVSKE HIŠE NA TRGU REVOLUCIJE, SAMOPOSTREŽNE TRGOVINE NA AJDOVŠČINI, NA PRULAH IN V ILIRSKI ULICI, TRGOVSKIH LOKALOV POD ARKADAMI NA TITOVI CESTI IN DRUGOD. V planu je bila tudi DOGRADITEV POSLOVNIH STAVB METALKE, AGROTEHNIKE, TEKSTILA in KOTEKS-TOBUSA. • TURISTIČNI PROMET je bil predviden, da se bo letos povečal za 70 %, in sicer pri številu domačih gostov za 23.5 %, tujih gostov pa za 130,3 %. Na porast turističnega prometa, da bo v znatni meri vplivala DOGRADITEV HOTELA LEV, ki pomeni tudi povečanje prenočitvenih kapacitet za 86 % v primerjavi z lanskim letom. e TURISTIČNO PODJETJE KOMPAS je obljubilo, da bo v letošnjem letu doseglo 9 milijard 100 milijonov celotnega dohodka, kar je za 21,6 % več kot lani. © Po družbenem planu za leto 1964 bi morala imeti GOSTINSKA PODJETJA 12.496 sedežev, kar je 12 % več kot lani, 323 sob za prenočevanje (96 % več kot lani) in 949 ležišč (86 % več kot lani). Zaradi premajhnega števila gostišč sredi Ljubljane za javno pre- ® V MESTNI PLINARNI (predelava premoga) se bo proizvodnja povečala iznad planskih predvidevanj. Oskrba s plinom se je količinsko- in kakovostno izboljšala, o čemer dokazujejo rezultati stalne kakovostne kontrole. • TOVARNA OPTIČNIH IN STE-KLOPIHAŠKIH IZDELKOV (predelava nekovin) je povečala v tričetrt leta obseg proizvodnje nasproti istemu razdobju lani za več kot 55 %. Kljub takemu uspehu bo tovarna zagradi zaostanka v dopolnjevanju strojne opreme iz uvoza le težko izpolnila svoj plan. Iz istih razlogov zaostaja podjetje v izvozu; v prvih devetih mesecih je izvoz nasproti istemu razdobju lani sicer povečan za 134 %, kar pa predstavlja izvršitev plana samo za 38,4 %. Razmerje bo popravilo povečanje izvoza v zadnjem tromesečju. • KOVINSKA INDUSTRIJA (podjetje Rog in Tribuna) povečuje obseg proizvodnje iznad predvidevanj; v prvih devetih mesecih znaša porast proizvodnje 28.1 %. V zaostanku je kovinska industrija pri izvozu. Obseg izvoza v prvih devetih mesecih je izpod ob- hrano JE BILA PREDVIDENA GRADNJA NOVE SAMOPOSTREŽNE RESTAVRACIJE V ULICI MOSA PIJA-DE. Družbeni plan je predvideval, DA SE BO POVEČALO ŠTEVILO GOSTINSKIH OBRATOV IN BIFEJEV V NE-GOSTINSKIH ORGANIZACIJAH. • V planu so bile predvidene tudi ADAPTACIJE NEKATERIH OBSTOJEČIH LOKALOV KOT NA PRIMER: GOSTILNA KOLOVRAT, HOTEL SLON (klubski prostori in kavarna), EKSPRES BIFE, BIFE VITEZ, RESTAVRACIJA URŠKA ter BIFE JADRAN. • Nadalje je občinski družbeni plan za letos predvideval DOGRADITEV GOSTINSKEGA OBJEKTA ROTOVŽ, ki ga bo prevzelo gostinsko podjetje hotel Turist, TRGOVSKO GOSTINSKA HIŠA NA TRGU REVOLUCIJE pa bo v toliko dokončana, da bo začela poslovati leta 1965. • Plan je tudi predvideval, DA SE BO LETOS PRIČELA ADAPTACIJA LJUBLJANSKEGA GRADU, in sicer, da bo del grajskih prostorov namenjen gostinstvu, del pa muzeju. • Predlog družbenega plana za leto 1964 je tudi predvideval PORAST DRUŽBENEGA RAZVOJA V VSEJ OBRTI ZA 12 %. Največji porast proizvodnje in storitev je bil predviden v gradbeni, tekstilni in usnjarski stroki ter v obrti osebnih storitev. sega v istem razdobju lani in bo treba zamujeno nadoknaditi v zadnjih mesecih leta. • V ELEKTROINDUSTRIJI (tovarna Zmaj) po podatkih za tričetrt leta obseg proizvodnje ne dosega niti lanskoletnega obsega, izvoz pa niti ne polovice obsega izvoza v istem razdobju lani. Zaostajanje v proizvodnji je povzročila delna rekonstrukcija oziroma uvajanje strojne opreme ter pomanjkanje reprodukcijskega materiala, zaostajanje v izvozu pa predvsem boljši pogoji notranjega trga, pri čemer gre za nerazumevanje pomena vključevanja v mednarodno .delitev dela. • Obseg proizvodnje v PREDELAVI PAPIRJA (Kartonažna tovarna) je v tričetrt leta večji (24 %) kot je predvideval plan (19 %); izvršen bo tudi plan izvoza, ki je 59 % višji od izvoza prejšnjega leta, e V TEKSTILNI INDUSTRIJI (Pletenina, Volnenka, Angora) se je v devetih mesecih obseg proizvodnje povečal samo za 6,3 % in se ocenjuje, da bodo podjetja dosegla predviden porast z rezultati zadnjega tromesečja. Plan izvo- za bo presežen; pri tem, da so podjetja v treh tromesečjih izvozila 86 % več kot v istem razdobju lani, so v tem času izpolnila svojo obveznost v višini skyo 95 °Io. e ŽIVILSKA INDUSTRIJA je v prvih devetih mesecih obseg proizvod-ijje povečala vsega za 4,6 %, TOVARNA MESNIH IZDELKOV je v zaostajanju zaradi znanega položaja na tržišču živine in mesa. TOVARNA ŠUMI pa je v zaostajanju zaradi splošnih proizvodnih in tržnih pogojev ter zaradi zaostanka v izpopolnjevanju strojne opreme. Iz istih razlogov ti dve podjetji ne bosta realizirali predvidenega izvoza. # PODJETJA GRAFIČNE STROKE so v prvih devetih mesecih povečala obseg proizvodnje za 19,2 %, kar je znatno nad predvidevanji plana. Izvoz je sicer povečan v primerjavi z istim razdobjem lani za 115 °Jc, kar pa še vseeno predstavlja komaj 43,2 % izvršitve plana 1964. • V FILMSKI DEJAVNOSTI planska predvidevanja ne bodo dosežena. predvsem zaradi finančnih težav FILM-SERVISA, ki so posledica poslovanja v prejšnjih letih. Programi razvoja proizvodnje v industriji so po planu sloneli predvsem na uspešnejšem izkoriščanju obstoječih proizvodnih zmogljivosti in na potrebnem izpopolnjevanju strojne opreme. S tem v skladu so bili tudi mvesticijski programi industrijskih podjetij, ki bodo v pretežni meri tudi realizirani. Zaradi ukrepov na področju kreditiranja investicij ne bodo izvršene predvsem predvidene investicije v grafični industriji. » V GRADBENIŠTVU je plan predvideval 12 % povečanje obsega gradbenih storitev, pri čemer naj bi celokupna vrednost izvršenih del porasla samo za 5 %. Temu ustrezno naj bi se gibalo naraščanje produktivnosti v gradbeništvu ob istočasnem zmanjševanju števila zaposlenih, izboljšanju organizacije dela, izpopolnjevanju tehnologije, izpopolnjevanju sistema nagrajevanja itd. Celokupna predvidevanja družbenega plana so torej nalagala umiritev gibanj na področju investicij in na področju gradbeništva. Širjenje investicijske fronte na širšem področju, ne samo na podpičju naše občine, pa je še nadalje pospeševalo konjunkturo v gradbeništvu. Pri takih pogojih se niso mogle uveljaviti dane smernice in je šel razvoj gradbene dejavnosti še nadalje v ekstenzivni smeri: povečevanje vrednostne realizacije iznad predvidevanj, povečevanje zaposlenosti, višji finančni rezultati in drugo. Plan je predvideval znatna vlaganja v gradbeno mehanizacijo, za kar so bila prvotno zagotovljena tudi sredstva. Ob splošnih kreditnih ukrepih so omejena tudi sredstva za ta namen, tako da predvidevanja plana glede investicij v gradbeništvo ne bodo dosežena. • Dosedanje ocene kažejo, da bo obseg železniških in poštnih prometnih storitev dosegel povišanje, kot je predvideval družbeni plan. Zaradi pravočasne zagotovitve zadostnih sredstev bo omogočena tudi izvršitev investicijskih programov v železniškem prometu: elektrifikacija pro- ge in modernizacija prometa Ljubija/-na—Jesenice. V poštnem prometu pa predvsem razširitev in modernizacija telefonskih kapacitet in omrežja. • V prvem polletju se je nasproti istemu razdobju lani skupni blagovni promet povečal za 47 %, pri tem promet v trgovini na debelo za 53 odstotkov, v trgovini na drobno za 32 % in promet zunanjetrgovinskih podjetij za 45 %. Že polletni , rezultati kažejo, da bodo predvidevanja plana visoko presežena! Take rezultate omogoča visoka konjunktura kot posledica splošnih gibanj v jugoslovanskem gospodarstvu. Ti podatki pa nadalje dokazujejo, da se Ljubljana pospešeno razvija v gospodarski in trgovski center s čedalje širšim zaledjem. Vlaganja v modernizacijo in razširitev prodajnih prostorov in drugih zmogljivosti ter v poslovne stavbe trgovskih podjetij se gibljejo v skladu s predvidevanji plana: NOVI SUPERMARKET PREHRANE NA AJDOVŠČINI JE ODPRT, PRAV TAKO JE DOKONČANA NOVA SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA NA PRULAH; OTVORITEV NOVEGA OBJEKTA NA-MA PRIČAKUJEMO V ZAČETKU NASLEDNJEGA LETA; DEL LOKALOV POD ARKADAMI NA TITOVI CESTI JE USPOSOBLJEN; DOKONČANJE DELA ARKAD, KI SPADAJO V SKLOP IZGRADNJE TRGA REVOLUCIJE PA JE V ZAOSTANKU. POSLOVNI STAVBI METALKE IN TEKSTILA STA DOKONČANI, PRED DOGRADITVIJO PA SO POSLOVNE STAVBE PODJETIJ AGROTEHNIKA, SLOVENIJA-CESTE IN KOTEKS TOBUS. Ukrepi bank in spremembe predpisov o investicijah narekujejo ustavitev gradnje teh poslovnih stavb. V zvezi z ustavitvijo gradnje drugih objektov na Trgu revolucije, se odpira tudi vprašanje dokončne odločitve glede trgovsko gostinske hiše na tem trgu. • V TURISTIČNEM PROMETU so bile od pomembnejših investicij, predvidenih v planu realizirane ali so v realizaciji naslednje: HOTEL LEV, ADAPTACIJE V HOTELU SLON, RAZŠIRITEV BIFEJA HOTELA UNION, RAZŠIRITEV IN ADAPTACIJA LOKALA JADRAN, ADAPTACIJA IN RAZŠIRITEV RESTAVRACIJE URŠKA, ADAPTACIJA GOSTILNE SOKOL, GOSTINSKI OBRAT ROTOVŽ ZARADI ZAOSTAJANJA V CELOKUPNI REKONSTRUKCIJI DO KONCA LETA NE BO USPOSOBLJEN. PRAV TAKO NE BO DOGRAJEN V PREDVIDENEM ROKU GOSTINSKI OBRAT V TRGOVSKO-GOSTINSKI HIŠI NA TRGU REVOLUCIJE ZARADI USTAVITVE GRADBENIH DEL NA TEM TRGU. Samo na podlagi podatkov o številu gostov in Aočitev je težko dajali oceno o napredku turizma in doseganju predvidevanj družbenega plana. Vendarle kažejo podatki za tričetrt leta, da se je skupno število gostov v tem razdobju znatno povečalo nasproti istemu razdobju lani. • Dosedanji podatki o uspehih poslovanja gospodarskih organizacij s področja obrti kažejo, da bodo predvidevanja glede celotnega dohodka, družbenega proizvoda in narodnega dohodka presežena. Družbeni plan je predvideval na primer porast družbenega proizvoda za 12 %, dočim je znašal ta porast v prvem polletju, vzporedno s porastom realizacije in celotnega dohodka 27 Zaradi splošnih pogojev poslovanja in delitve ustvarjenih sredstev, zaradi organizacijskega stanja v tej stroki (ki je 'bila v družbenem planu izrecno poudarjena), ki ga spremlja razdrobljenost proizvodnih, pa tudi drugih celotnih sredstev teh organizacij in zaradi nujnosti povečevanja sredstev za osebne dohodke, zaostaja relativno porast sredstev za sklade v tej stroki. Zaradi tega je skupščina sredi leta, tako kot v gostinstvu, tudi pri storitveni obrti ukinila obračunavanje pavšalnih družbenih obveznosti z namenom, da se povečajo lastna sredstva podjetij za razširjeno reprodukcijo. Primeri dosedaj izvršenih združitev v močnejše gospodarske organizacije kažejo dobre rezultate. In bo treba v tem pogledu še nadalje upoštevati ustrezne smernice občinskega družbenega piana. Cim učinkovitejše rešitve v tem smislu bo treba najti .tudi ob reorganizaciji dosedanjih servisov stanovanjskih skupnosti. METOD BRAJER Realizacija družbenih obveznosti, sprejetih s planom za leto 1964 Osnovna šola dr. Jožeta Potrča; pri malici v popoldanskem času, ko so naloge že narejene Shema predstavniškega in politično izvršilnih organov skupščine občine Ljubljana-Center Predsednik skupščine: Ing. Drago Lipič Podpredsednik: Brajer Metod Podpredsednik: Žigon Rozika Tajnik: Potisek France Predsednik: Dovjak Dane predsednik: Dovjak Janez STALNE 0ZBORNIŠKE KOMISIJE Komisija za zadeve borcev NOV Komisija za zadeve krajevnih skupnosti Komisija za družbeno nadzorstvo ____,____,__ . ... Predsednik: Strle Franc Sauta Vika Žigon Rozika Zidarič dr. Boris predsednik: predsednik: Bajc Stojan Lipi5 iQg# Drago Svet za storitveno obrt Svet-za Svet za urbanizem in gradbene zade Svet za komunalne zadeve delo Preds.: Preds.: Preds.: Preds.: Preds.: Tuma Ostoj Grmek Vojsk Drago Dolfe Preds.: Preds.: Preds.: Preds-.: Bračič Tanko Sodnik Danilo Zvonimir ing.Dušan Preds.: Gaspari""" Štempihar ŠmicbergerKrlstančič Dolinšek ............. .ing.Boris dr.Franjo Vehovar ing.Miloš Pelc Mara Devičnik Andrej Djuro Majda Janko Svet za gostinstvo Svet za turizem Svet za trgovino Svet za družbeni plan in finance Mandatno imunitetna komisija Mandatno imunitetna komisija Svet za proizvodnjo in promet Komisija za narodno obrambo Komisija za vloge in pritožbe Komisija za volitve, imenovanja in kadr.zadeve predsednik: Brajer Metod Svet za telesno kulturo In rekr. Svet za občo upravo in notr zadeve Svet za stanovanj ske zadeve Svet za zdravstvo Svet za socialno politiko Svet za vzgojo in izo- 3vet za ad Cutd čd > XJ cti '—1 N t> O >N D d Td Pt 03 Predsednik zbora: Hafner Pavle OBČINSKI ZBOR ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI predsednik zbora: Zidarič dr.Boris Cfl fcO UPRAVNO PRAVNI ODDELEK Zupančičeva 6 — soba 40-III Vodi upravni postopek v zadevah s področja: blagovnega prometa, gostinstva in turizma, industrije obrti, prometa, gradbeništva in samostojnih zavodov ter izdaja odločbe: — o ustanavljanju in prenehanju podjetij in obrtov; — o razširitvi ali omejitvi predmeta poslovanja; — o izločitvi poslovne enote v samostojno podjetje: — o uvedbi ali ukinitvi prisilne uprave ln — o spremembi sedeža firme. Izdaja dovoljenja za opravljanje obrti samostojnim obrtnikom, odločbe o prenehanju obrti in dovoljenja za začasno ustavitev. Služba za delovna razmerja Zupančičeva 6 — soba 32-33-III Vodi u nravni postopek: — o priznanju delovne in posebne dobe; — o kategorizaciji delovnih mest in — glede razveljavitve ali podaljšanja učne pogodbe. 31-III Izdaja delovne knjižice in vanje vpisuje podatke o priznani dobi, o strokovni izobrazbi in vnaša spremembe. 29 in 30-III Nudi pravno pomoč delavcem, daje uradna mnenja in pojasnila za uporabo zakona o delovnih razmerjih. 30-III Zbira, pripravlja, obdeluje in daje mnenja za prehod delovnih organizacij na 42-ur-ni delovni teden ter zbira in obdeluje statute delovnih organizacij. Služba za zadeve invalidov in borcev NOV Resljeva c. 18 — soba 20, 21 in 22-1 Vodi unravni postopek: o prvem priznanju svojstva VV in mirovnih invalidov, o zdravstveni zaščiti, o ortopedskih pripomočkih, o priznavalninah in družbenih pomočeh, o enkratni zimski pomoči, o prevedbi osebnih invalidnin, oskrbnin za časa rednega šolanja VVI, o poseb- nem invalidskem dodatku za otroke padlih borcev in splošni invalidski dodatek. Izdaja objave za brezplačno vožnjo invalidskim upravičencem, podaljšuje knjižice in sprovaja vsa nakazila invalidnin in dodatkov. Premoženjsko pravna služba Zupančičeva 6 — soba 56-58-IV Rešuje premoženjsko pravne zadeve in izdaja odločbe: — o dodelitvi zemljišč; — o nacionalizaciji zgradb in gradbenih zemljišč in — o odškodnini nacionaliziranih zgradb in zemljišč. Urejuje premoženjsko pravna razmerja nepremičnin v družbenem sektorju. Vodi evidenco nepremičnin v družbeni lastnini in vsklajuje nesoglasja med zemljiško knjigo in katastrom. Služba za urb., gradb. in komunalne zadeve Zupančičeva 6 — soba 35-III Vodi postopek v zadevah s področja urbanizma, gradbeništva, komunale, cest in prometa. Izdaja odločbe in dovoljenja: o » lokacijah, o graditvi, o tehničnem prevzemu, uporabna dovoljenja, o ureditvi gradilišč. o funkcionalnosti zemljišč, o rušitvah, o parkirnih prostorih, o dodelitvi lokacije za prireditve, o uporabi mestnega sveta, o določitvi tarife za odvoz smeti, o vodnogospodarskih zadevah, o prekopih ulic, pločnikov in cestnega sveta, o urejanju prometa, o postavitvi ter odstranitvi kioskov ter dovoli0*'1 i izvedbo svetlobnih in rentnih napisov.- stanovanjska služba Župančičeva 6 — soba 39 in 38-III Vodi postopek o stanovanjskih zadevah in izdaja odločbe: o določitvi stanarine, o namembnosti poslovnih prostorov, o nakazilu in oddaji sta4 novanj, o ugotovitvi nosilca stanovanjske pravice, o izpraznitvi stanovanj, o dovolitvi zamenjave, o izselitvi ter izdaja dovoljenja za opravljanje poslovne dejavnosti v stanovanjskih hišah. Ugotaadja sostanovalski status. ODDELEK ZA FINANCE Župančičeva 6 Uprava za dohodke vodi postopek v zadevah: — odmere prometnega davka 7-1 — odmere dohodnine in obrti 7-1 10-1 — enkratne obdavčitve in takse ll-I — odmere davka od osebnega dohodka 11-1 — odmere proračunskega prispevka od zasebnikov 10-1 — odmere od zgradb in zemlje 10-1 — opravlja davčno knjigovodstvo 9-1 — opravlja registracijo računo-v 8-1 — opravlja vse ' izterjatve 4-1 ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE Beethovnova 3 Izdaja individualne in kolektivne potne liste. Podaljšuje bivanje prehodnim, začasnim in stalnim tujcem. Izdaja izkaznice stalnim tujcem. Sprejema prijave in odjave začasnega ter stalnega bivališča tujcev. Opravlja vse zadeve s področja požarne varnosti. Odsek za javni red in mir Beethovnova 3 Opravlja registracijo društev. Izdaja orožne liste, dovoljenja za nabavo orožja, streliva in razstreliva. Podaljšuje veljavnost orožnih listov. Vodi postopek v zadevah opravljanja verskih obredov in nabiranja prostovoljnih prispevkov društev. Sprejema prijave za prireditve in vloge za izdajo potrdil o nekaznovanju. Vpisuje volivce v volilni imenik in izdaja strankam tozadevna potrdila in osebne izkaznice. Vodi register stalneea prebivalstva, izdaia ootrdila o stalnem bivanju in overovlja knjige gostov. Vodi posle v zvezi z osebnim stanjem državljanov. Prometna služba Beethovnova 3 Opravlja registracijo voznikov in motornih vozil. Izdaja prometna dovoljenja, evidenčne tablice in opravlja vse spremembe lastništva. Povšetova 5 Sprejema vloge za opravljanje izpitov za voznike motornih vozil, ugotavlja sposobnost kandidatov in izdaja potrdila o opravljenih izpitih. Matična Služba Beethovnova 3 Vodi evidenco o vseh matičnih dejstvih in izdaja: — državljanske izkaznice in potrdila o domovinstvu; — rojstne liste; — samske in poročne liste; — smrtovnice in — pooblastila za poroko v tujem kraju. Vodi postopek za priznanje očetovstva in pozakonitve. INŠPEKCIJSKE SLUŽBE Resljeva c. št. 18 Inšpekcijske službe opravljajo inšpekcijske preglede in ukrepajo zoper kršitelje, in sicer: — inšpekcija dela v gospodarskih organizacijah, kjer ugotavlja delovne pogoje, zaščito delavcev pred obratnimi nezgodami in proučuje vzroke nesreč pri delu; — tržna inšpekcija na področju blagovnega prometa, gostinstva, trgovine in obrti; — sanitarna inšpekcija nadzira obrtno proizvodnjo in promet z živili, sanitarne razmere v delovnih prostorih, ustanovah, lokalih itd. Skrbi za preprečevanje in zatiranje nalezljivih bolezni ter opravlja nadzor nad objekti, ki bi lahko ogrožali zdravje občanov; — komunalna inšpekcija pri rekonstrukciji in gradnji cest, ureditvi parkirnih prostorov, na področju javne razsvetljave, parkov, nasadov, snage, pleskarstva in drugih komunalnih mestnih naprav': — veterinarska inšpekcija nad klavnimi živalmi, nad distribucijo in prometom z živili živalskega izvora in — gradbena inšpekcija nadzira gradnje na območju občine. Sodeluje v komisiji za tehnični prevzem objektov in za izdajo uporabnih dovoljenj. STROKOVNE SLUŽBE ZA ANALIZE IN NA- ČRTOVANJE Zupančičeva 6 — soba 54 in 55/IV Skupina za prouč. in svet. na področju gospodarstva Proučuje, spremlja, analizira in daje predloge za dejavnost: industrije, blagovnega prometa, obrti, gostinstva, turizma, gradbeništva, prometa, komunalne dejavnosti in servisov krajevnih skupnosti ter spremlja delitvene odnose v gospodarskih organizacijah. Skrbi za izvrševanje priporočil skupščine in njenih organov ter pomaga delovnim organizacijam pri uresničevanju le-teh. Skupina za prouč. in svet. na področju družb, služb Resljeva c. 18 Proučuje, spremlja, daje predloge in analizira dejavnost s področja: vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture in rekreacije, zdravstva in socialnega varstva. Sestavlja razna poročila in skrbi za izvrševanje sklepov svetov: za zdravstvo, za soc. oolitiko, za vzgojo in izobraževanje, za kulturo, za tedesno kulturo in rekreacijo. SLUŽBE ZA PROŠNJE IN PRITOŽBE Župančičeva — soba 23-1 Rešuje prošnje in pritožbe občanov in opozarja pristojne organe ter delovne organizacije na ugotovljene nepravilnosti. ADMINISTRATIVNO TEHNIČNE SLUŽBE informativna in sprejemna pisarna Zupančičeva —• soba 14-1 Sprejema vloge, daje strankam pojasnila in jih usmerja k pristojnim referentom in službam. Opravlja overitve podpisov in prepisov. Izdaja razna potrdila in živinske potne liste. Nudi občanom razne obrazce in jim pomaga pri izpolnjevanju le-teh. DRUŽBENE SLUŽBE Družbene službe in življenjski standard občanov so v tesni medsebojni odvisnosti. Kaj pomaga družini, če ima še tako visoke dohodke in moderno opremljeno gospodinjstvo, pa v družbi nima zagotovljenih pogojev za varstvo otrok in ostarelih članov družine, za učinkovito zdravstveno varstvo ter za kulturno izživljanje in rekreacijo. Priznati je treba, da smo v našem dosedanjem družbeno-gospodarskem razvoju znatno bolj skrbeli za razvoj gospodarskih panog kot pa za razvoj družbenih služb. Gotovo bi danes našli za tak neenakomeren razvoj upravičene vzroke. Toda naj .bodo ti vzroki še tako upravičeni, posledice so enako težke in se zlasti v nekaterih komunah že kažejo kot resna ovira gospodarskemu razvoju. Pomanjkljivo organizirane družbene službe so vzrok za previsoko število izostankov z dela in onemogočajo organizacijo takega delovnega časa, ki bi dajal možnosti za večjo delovno storilnost. Zaostalost družbenih služb v primerjavi s potrebami občanov — prodzva-. jalcev terja v današnji fazi toliko več pozornosti, narekuje sistematično pro” učevanje. perspektivne programe razvoja :-.n trdnejšo materialno osnovo. V občini Ljubljana-Center je že prejšnji občinski ljudski odbor v letnih družbenih planih zavestno in ob podpori občanov na zborih volivcev posvetil razvoju družbenih služb posebno pozornost. Svet za socialno politiko je izdelal temeljito analizo o varstvu otrok, o njihovi prehrani in zdravstve- nem stanju. Na osnovi te analize je prišlo do zasnove perspektivnega plana vsestranskega družbenega varstva otrok. Ta perspektivni program predvideva organizacijo varstva vseh otrok, letni plani na področju varstva otrok postopoma realizirajo ta program in ga vsebinsko prilagajajo specifičnim razmeram in potrebam. Tudi svet ža šolstvo je predložil tak program razvoja osnovnega šolstva, ki zagotavlja ob koncu _ sedemletnega plana eno izmeno v vseh osnovnih šolah, s tem pa tudi pogoje za varstvo vseh osnovnošolskih otrok. Svet za socialno politiko pripravlja tudi program organiziranega vsestranskega varstva starejših občanov, svčt za zdravstvo pa je pristopil k izdelavi programa splošnega zdravstvenega varstva občanov vseh starostnih slojev. Ravno tako svet za telesno kulturo in rekreacijo izdeluje študijo o ureditvi rekreacijskih parkovnih prostorov za mlatimo in s-: plansko prizadeva za čim množičnejšo udeležbo občanov, zlasti šolske mladine, v športnih dejavnostih. V lanskem letu so družbene službe prejele za svojo dejavnost in za realizacijo programbv skoraj polovico vseh sredstev, s katerimi je razpolagala občina. V letošnjem letu se je udeležba družbenih služb na občinskih sredstvih povzpela na 65 %. S temi sredstvi gospodarijo upravni odbori skladov družbenih služb po smernicah ustreznih svetov. V občini obstajajo naslednji skladi družbenih služb: za vzgojo in izobraževanje, za socialno varstvo, za zdravstvo, za investicije v zdravstvo, za kulturo ter za telesno kulturo in rekreacijo. Ura biologije v biološkem kabinetu osnovne šole dr. Jožeta Potrča na Vodmatu Vzgoja in izobraževanje Občina Ljubljana-Center ima poleg posebne šole za defektne otroke še deset osnovnih šol s približno 6000 učenci. Vsako leto se kapacitete osnovnih šol razširijo ža toliko, kolikor znašajo kapacitete ene šole. To seveda ne pomeni, da gradimo vsako leto novo šolo. Pri izvrševanju programa se je pokazalo, da je včasih ustrezneje nadzidati obstoječo šolo ali ji prizidati novo krilo ter s tem povečati zmogljivosti v enaki meri, kot če bi gradili novo šolo. Tak način širjenja šolskih kapacitet narekujejo urbanistični razlogi, pedagoški motivi in ne nazadnje tudi manjši stroški. Razen gradnji novih šolskih prostorov je moral sklad nameniti znatna sredstva tudi za rekonstrukcijo in modernizacijo starih šol ter za nabavo novih učil in opreme. V letošnjem investicijskem planu sklada za vzgojo in izobraževanje je predvidenih približno 700 milijonov dinarjev. S temi sredstvi je treba zagotoviti nadzidavo šole na Ledini, dokončanje prizidkov pri šoli Toneta Tomšiča, adaptacijo kletnih prostorov pri šoli Frana Levstika, dozidavo in adaptacijo pri šoli na, Prulah, dokončanje šole Jožeta Potrča in ureditev njene okolice, priprave za gradnjo zimskega šolskega plavalnega bazena in pomoč pri gradnji obmorske baze, ki je izven počitniške sezone namenjena za šolo v naravi. Vsa ta planirana dela potekajo brez zamud. Tako je šola Jožeta Potrča že dokončana, dozidana je šola na Prulah, prizidek pri šoli Toneta Tomšiča je pred dovršitvijo, dozidava šole na Ledini je v polnem teku, adaptacija kletnih prostorov pri šoli Frana Levstika je končana, baza v Savudriji bo dokončana do maja prihodnjega leta, načrti za plavalni bazen so v izdelavi in še v letošnjem letu bodo opravljena pripravljalna dela. Vestno izpolnjevanje investicijskega plana je omogočilo, da so šole z letošnjim šolskim letom znatno povečale število varstvenih oddelkov. V teh oddelkih je danes šestina vseh šolskih otrok. Sole, ki imajo boljše pogoje glede na število prostorov, so letos že formirale varstvene oddelke po razredih kar omogoča znatno učinkovitejšo dodatno pomoč pri učenju,x boljšo organizacijo izvenšolske dejavnosti otrok ena ke starosti in utrjevanje razredne skupnosti učencev. Take varstvene oddelke — razredne skupnosti imata šoli Jožeta Potrča in Frana Levstika. Celodnevno bivanje otrok v šoli je terjalo tudi ureditev prehrane otrok. Vsi otroci prejemajo brezplačno po dva decilitra mleka dnevno. Dodatek k mlečni pijači plačajo starši. Če tega ne zmorejo zaradi nizkih dohodkov aili večjega števila otrok, poravna občina delno ali v celoti tudi ta strošek. Otroci, ki ostajajo po končanem obveznem pouku v varstvenih oddelkih, prejemajo v šoli tudi kosilo. Pri plačevanju kosil veljajo enaka načela, kot pri plačevanju dodatka k mlečni pijači. Organizacija prehrane šolskih otrok pa še vedno ni zadovoljivo rešena. Prav gotovo bi bilo nesmotrno graditi kuhinje pri šolah. Za dobro ureditev otroške prehrane bo treba osnovna vprašanja rešiti v okviru vsega mesta. Med osnovna vprašanja pa sodi v prvi vrsti izdelava temeljito pripravljenega načrta za izgradnjo ustreznih prehrambenih obratov za šolsko mladino. Celodnevno bivanje otrok v šoli terja od družbe, da posveti tudi posebno pozornost njihovemu zdravju. Svet za zdravstvo je že pristopil k izdelavi perspektivnega programa razvoja splošnega zdrastvenega varstva. Ta program bo zajel tudi sistematično zdravstveno varstvo šolske mladine. Varstveni oddelki pri šolah pa niso edina nova oblika vzgoje in izobraževanja otrok. V lanskem in letošnjem šolskem letu so šo-le uvedle tudi pouk v naravi kot obvezen sestavni del pouka določene starostne stopnje otrok. Pri uvajanju teh novih oblik šolskega dela je šolam nudila vso pomoč strokovna pedagoška služba. Uveljavili sta se dve vrsti šol v naravi, in sicer zimska ter pclotna. Zimske šole v naravi zajemajo učence šestih razredov osnovnih šol Namenjene so predvsem pouku smučanja kot sestavnemu delu telesno-vzgoj-nega pouka na šoli. Lansko zimo-je 771 učencev bivalo po en teden v Gorjah pri Bledu, kjer so se učili smučanja. Poletne šole v naravi so namenjene otrokom tretjih in četrtih razredov osnovnih šol. Otroci bivajo po deset dni v Gorjah ali v Savudriji. Pouk poteka po posebnem učnem programu, ki ga je izdelala pedagoška služba. Plavanja, ki naj bi tako kot smučanje postalo sestavni del telesne vzgoje na osnovni šoli, se seveda učijo le tisti otroci, ki pridejo v Savudrijo, pa še to le ob ugodnem vremenu. S sistematičnim poukom plavanja bomo lahko pričeli šele takrat, ko bo dokončan zimski plavalni bazen Vse kaže, da bomo to zamisel lahko uresničili že s prihodnjim šolskim letom. V bodoče bo moral vsak otrok, ki bo dokončal osemletko, znati smučati in plavati. Svet za vzgojo in izobraževanje pa se ni ukvarjal samo z zboljšanjem delovnih pogojev na šolah in z uvajanjem novih oblik vzgoje in izobraževanja. Izredno skrb je posvetil tudi vrednotenju dela šolskih kolektivov. Dal je Izdelati osnutek novih meril za nagrajevanje šol, o katerem zdaj razpravljajo prosvetni delavci v svojih kolektivih. Nova merila, ki naj bi pričela veljati že prihodnje leto, že v prvem predlogu nakazujejo objektivnejše pokazatelje za vrednost vloženega dela. Poleg tega sta svet in upravni odbor sklada zlasti v zadnji polovici letošnjega leta resno obravnavala višino osebnih dohodkov prosvetnih delavcev. Z letnim planom je bilo predvideno,, naj bi se v teku leta osebni dohodki prosvetnih delavcev povečali za 6 odstotkov. Ta ostotek je bil lokaj nizko planiran, zato sta svet in upravni odbor odobrila povišanje sredstev šolam za osebne dohodke za nadaljnjih 6 odstotkov. Razen tega sta odobrila, šolam še dodatn^ sredstva v višini 3000 dinarjev mesečno na zaposlenega s priporočilom, naj vsak član kolektiva prejme iz teh sredstev 1500 din kot nadomestilo za zvišanje nekaterih cen, ostala sredstva pa naj kolektivi razdelijo po lastnih kriterijih za nagrajevanje. Pred koncem tega leta bodo šolski kolektivi prejeli za zvišanje osebnih dohodkov še dodatno 5 odstotkov od celotne vsote, ki jo letno prejemajo za osebne dohodke, sredstva v enaki višini pa je sklad namenil za nagrade prosvetnim delavcem po oceni vloženega dela ob koncu, prvega polletja. Z vsemi temi ukrepi se bodo povprečni osebni dohodki prosvetnih delavcev povzpeli znatno nad povprečje osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu. Ta primerjava sicer ni najbolj objektivna, saj je kvalifikacijska struktura šolskih kolektivov na znatno višji ravni kot v gospodarstvu. Kljub temu pomenijo ti ukrepi velik napredek v družbenem vrednotenju dela pedagoških delavcev. Vzporedno z zviševanjem sredstev za osnovno dejavnost šol pa bi morali šolski kolektivi posvetiti večjo skrb notranji delitvi sredstev. Samoupravni organi na šolah so se doslej vse premalo trudili, da bi v okviru kolekti- Stara Ljubljana — kulturni spomenik njene preteklosti vov prišli do objektivnejših meril pri nagrajevanju. Pri notranji delitvi sredstev se še vse preveč poznajo stara zakonska določila, ki že zdavnaj več ne ustrezajo. Da so samoupravni organi posvetili temu vprašanju premalo pozornosti, vidimo tudi po tem, ker so razlike med osebnimi dohodki prosvetnih delavcev različnih šol zelo velike in prav gotovo neopravičljive. Zdravstveno varstvo Na območju občine deluje 26 zdravstvenih zavodov raznih strokovnih usmeritev in stopenj specializacije. Se vedno nam ni uspelo, da bi dosegli najustreznejšo organizacijo zdravstvene službe na osnovi boljše organizacije dela, -smotrnejše uporabe zdravstvenih pripomočkov in opreme, boljše razporeditve strokovnih zdravstvenih kadrov in izdelanih meril za ocenjevanje zdravstvenih storitev. K smotrnejšemu trošenju sredstev za financiranje zdravstvenega varstva je v znatni meri pripomogla predlani ustanovljena komunalna skupnost zavarovancev. Tudi občinski sklad za zdravstvo je uvedel ustreznejši način financiranja zdravstvenih delovnih organizacij na osnovi pogodb in delovnih programov. Svet za zdravstvo je v svojem letnem delovnem programu posvetil največ pozornosti preventivni zdravstveni dejavnosti in usklajevanju svojega programa s programom komunalne skupnosti zaradi čim racionalnejšega izkoriščanja sredstev. Sodelovanje med svetom za zdravstvo in komunalno skupnostjo je privedlo do dobrih rezultatov na tem področju. Kažejo se predvsem v obojestranskem prevzemanju obveznosti za uresničevanje določenih preventivnih akcij. Komunalna skupnost prevzema v celoti finančne obveznosti za vsa obvezna cepljenja, besežiranje in fluoriza-oijo zobovja. Program patronažne službe, babiške službe In zdravstvenega varstva šolskih in predšolskih otrok financirata sklad za zdravstvo in komunalna skupnost v enaki .višini. Notranjost sodobno urejene Delavske knjižnice v Delavskem domu *— bralec v je samo svetovalec ncj.u... .'.nem stiku s kr „"30, knj1*hičsr V svojem posebnem programu pa predvideva komunalna skupnost še soudeležbo pri financiranju nekaterih drugih dejavnosti preventivno-zdravstvene-ga značaja, kot so n. pr. šolske mlečne malice in zdravstveno letovanje otrok, zdravstveno varstvo dojenčkov itd. Upravni odbor sklada za zdravstveno varstvo je pri planu trošenja sredstev v letošnjem letu upošteval predvsem sistematične preglede otrok v centralnem otroškem dispanzerju, preventiv-no-zdravstveno varstvo mladine, sistematične preglede in preventivno zdravstveno varstvo šolske mladine pri šolski polikliniki, preglede mladincev športnikov, patronažno in babiško službo, fluorografiranje, pomoč občanom, ki se prehranjujejo v zdravstveni menzi, čakalnico za matere in otroke na železniški postaji in zdravstveno letovanje otrok. Za te dejavnosti je sklad porabil 50 milijonov dinarjev. Poleg omenjenih dejavnosti sta svet za zdravstvo in upravni odbor sklada podprla izvajanje programa otroškega varstva s tem, da sta prispevala del sredstev za odpiranje novih prostorov za varstvo dojenčkov ter za gradnjo zdravstvenih prostorov pri počitniški bazi v Savudriji. V delovni program sveta za zdravstvo spada tudi skrb za gradnjo stanovanj tuberkuloznim bolnikom. V letu 1962 je dal sklad za zdravstvo 22 milijonov dinarjev za nakup 5 dvosobnih stanovanj. Lani je za 24 milijonov kupil za tuberkulozne bolnike 2 trosobni, 4 dvo in poisobna in 2 dvosobni stanovanji ter eno garsonjero. V letošnjem proračunu sklada je bilo za ta namen določenih skoraj 39 milijonov. Ta sredstva bodo omogočila nakup 5 enosobnih,1 6 dvosobnih in 1 trosobnega stanovanja. Ker je sklad za zdrastveno varstvo lani in letos sklepal s stanovanjskim skladom občine pogodbe za 50-odstotno udeležbo pri gradnji, znaša polna vrednost kupljenih stanovanj, ki bodo zgrajena letos in prihodnje leto, 125,600.000 dinarjev. V zadnjem času je svet za zdravstveno varstvo pristopil k izdelavi programa razvoja splošnega varstva občanov vseh starostnih kategorij. Pri izdelavi tega programa sodelujejo družbeni, socialni in zdrastveni delavci. Program naj bi na osnovi potreb občanov nakazal najučinkovitejšo smer razvoja splošne zdravstvene službe v občini. Svet za zdravstvo je pristopil k programiranju predvsem zato, ker občinski zdrastveni dom deluje v izredno težkih pogojih in ker je zdravstveno varstvo občanov kljub številnim zdravstvenim zavodom v občini izredno pomanjkljivo. Zdravstveni dom je zaradi težkih delovnih pogojev (neprimerni, za silo adaptirani vostori) predlagal gradnjo novega poslopja. Svet za zdravstveno varstvo se ni mogel odločiti za tako rešitev brez temeljite analize potreb, organizacije in "-ebine zdrastvene službe. Program zdravstvenega varstva bo izdelan do maja prihodnjega leta. O tem programu bodo razpravljati tudi zbori voliv-'«v in od dokončn:h odločitev v programu je odvisna tudi gradnja novega zdrav si. e«ega doma. VARSTVO OTROK V varstveni ustanovi krajevne skupnosti Ajdovščina, kjer je bil letos odprt varstveni oddelek tudi za dojenčke Program razvoja varstva otrok v občini Ljubljana-Center je tesno povezan s 1 perspektivnimi programi razvoja . ostalih družbenih služb, kjer taki programi že obstajajo. Siser pa je praktično uresničevanje varstva otrok usklajeno z letnimi plani vseh družbenih dejavnosti, ki program otroškega varstva razširjajo in ga izpopolnjujejo. Program varstva otrok izvaja svet za socialno politiko. V program pa se vključujejo tudi dejavnosti svetov za vzgojo in izobraževanje, zdravstveno varstvo, telesno kulturo in rekreacijo, mnoge strokovne službe v občini pa tudi družbene organizacije in društva. Potrebe po urejenem otroškem varstvu so v občini Ljubljana-Center znatno večje kot v večini ostalih občin. Matere so v pretežni večini zaposlene, saj je med ženskami komaj nekaj sto nezaposlenih. Poleg visokega števila zaposlenih staršev narekujejo potrebo' po otroškem varstvu še mnogi drugi vzroki, kot so način življenja v prometnem mestnem središču, slabe stanovanjske razmere mnogih družin z otroki, večje število nepopolnih družin z ozirom na večjo gostdto prebivalstva itd. V oktobru 1962 je bila izdelana anketa, ki* je pokazala, da je v občini 15 odstotkov otrok, starih do 15 let, brez urejenega varstva, četrtina vseh otrok te starosti pa brez urejene prehrane. Odstotek otrok brez urejenega varstva sicer ni tako visok, vendar anketa ni dala podatkov o težavah, ki jih imajo zaposlenih starši z zagotavljanjem verstva svojim otrokom. V programu varstva otrok so se z ozirom na specifične potrebe in razmere v občini uveljavila nekatera načela. Kot prvo in najpomembnejše je načelo, naj se varstvo šolskih otrok odvija v okviru šolskih in razrednih skupnosti, varstvo predšolskih otrok pa okrog centralnih varstvenih ustanov za i predšolske otroke s široko mrežo manjših ustanov po stanovanjskih blokih. Taka smer razvoja otroškega varstva se ni uveljavila samo zaradi štednje s sredstvi, temveč predvsem zato, ker smatramo, da ima varstvo otroka pri šoli izredne prednosti za njegovo družbeno vzgojo. To ne more biti ovira za zbliževanje šolskih otrok s predšolskimi, saj je za tako zbliževanje nešteto možnosti preko najrazličnejših interesnih dejavnosti in skupnih manifestacij. Šolsko varstvo pa lahko zagotavlja načrtno skrb za njegov učni uspeh, po- 1 klicno usmerjenost in vzgojo v tovariškem duhu, ki je pri skupnem delu najbolj pomembna. Šolsko varstvo ima tudi znatne prednosti na področju organizirane prehrane, ki mora biti usklajeni s starostjo in zdravstvenim stanjem otrok. Po programu naj bi vsaka krajevna skupnost imela centralno varstveno ustanovo, na območju krajevne skup-nosti pa naj bi delovale še manjše ustanove. Tak način varstva predšolskih otrok je pokazal že vrsto dobrih uspehov. Vzgojitelji v manjših ustanovah in vzgojitelji centralne ustanove sestavljajo enoten kolektiv in skupaj izmenjujejo izkušnje pri -delu. Take centralne varstvene ustanove za predšol" ske otroke imajo že krajevne skupnosti Ajdovščina, Prule, Kolodvor, Stara Ljubljana, Gradišče in Poljane, V prihod- Več kot petina občanov v občini Ljubljana-Center je starejših kot 55 let. Že samo ta podatek pove, da so pred občino postavljene izredno obširne in odgovorne naloge na področju skrbi za starejše občane. Res se iz leta v leto zmanjšuje število občanov, ki nimajo zakonite pravice do pokojnine, ali pa je njihova pokojnina nepopolna zaradi kratke delovne dobe. Toda to seveda nikakor ne pomeni, da se zmanjšujejo obveznosti družbe do varstva starajočih se občanov, saj je denarna pomoč družbe posameznim občanom le ena izmed oblik v celotni organizaciji skrbi za odrasle. Res je, da za področje varstva odraslih občanov še nimamo izdelanih trdnejših programov, ki bi detajlno obravnavali, nakazovali in povezovali vse oblike te dejavnosti v trden sistem. Priprave za izdelavo takega programa pa so že v teku. Do konca letošnjega leta bo center za socialno delo izdelal analizo varstva odraslih v naši občini, ki bo prikazala, v kakšnih pogojih žive naši starejši občani in kakšne vrste pomoči pričakujejo od družbe. Ta analiz‘a bo služila za osnovo pri izdelavi perspektivnega programa varstva odraslih občanov. Kljub pomanjkanju trdnejšega programa pa so se v dosedanjem delu že pokazale nekatere rešitve kot izredno ustrezne za naše pogoje in bodo prav gotovo našle svoje mesto v perspektivnem programu. Na osnovi teh posameznih rešitev se že oblikuje jasnejša predstava o bodočih oblikah dejavnosti na tem področju. Gradnja ustreznih stanovanj je postala ena izmed poglavitnih nalog na področju varstva odraslih. Številni so vzroki, ki, narekujejo to nalogo. Predvsem si mnogi starejši, zlasti osameli občani, želijo stanovati v takem okolju, ki jim zagotavlja vsestransko pomoč Tudi med tistimi starejšimi občani, ki žive v krogu svojih družin, je mnogo takih, ki bi iz različnih vzrokov radi zamenjali svoje stanovanjsko okolje in življenjske pogoje: zaposleni otroci jim ae morejo nuditi v polni meri pomoči, ki jo potrebujejo; mnogokrat se ne morejo prilagoditi načinu življenja, ki ga livijo otroci in vnuki; nemalokrat pri- njem letu bo treba proučiti potrebe po gradnji takih ustanov še v ostalih dveh krajevnih skupnostih. V krajevni skupnosti Vodmat, ki nima centralne varstvene ustanove za predšolske otroke, temveč se postopoma odpirajo manjši varstveni prostori, se je v program varstva predšolskih otrok s polnim razumevanjem vključil kolektiv novozgrajene šole dr. Jožeta Potrča. S tem postaja šola na območju krajevne skupnosti žarišče vzgoje otrok. Žal je pri tem načinu varstva izostala aktivnejša pomoč krajevne skupnosti. V letošnjem letu je svet za socialno politiko posvetil posebno skrb širjenju kapacitet za varstvo dojenčkov. Odprta sta oddelka za varstvo dojenčkov dveh starostnih skupin pri varstveni ustanovi na Ajdovščini in na Prulah. Varstvo dojenčkov bodo uvedli tudi v krajevni skupnosti Poljane in v krajevni skupnosti Gradišče. Možnosti za varstvo naf-mlajših otrok pa so tudi na Vodmatu, treba je le še proučiti potrebe staršev, ki stanujejo na tem območju. Težimo za tem, da bi bilo varstvo dojenčkov organizirano v neposredni bližini stanovanj. V sedemletnem perspektivnem pro- gramu razvoja občine bo treba smelo zastaviti nadaljnje, obveznosti do otroškega varstva v okviru edino možne perspektive: nuditi družbeno varstvo vsakemu otroku! To pomeni, da je treba za najmanj štirikrat povečati kapacitete varstvenih^ustanov za predšolske otroke. Tak perspektivni program varstva predšolskih otrok bi skupaj s perspektivnim programom šolstva zagotovil družbeno varstvo vsem otrokom do 14. leta. Varstvo v ustanovah pa ni edina oblika varstva otrok v občini. Pomembno vlogo v splošni skrbi za varstvo otrok imajo tudi dnevna in večtedenska letovanja. Zato se gradnje počitniških baz v Savudriji in Gorjah pri Ri^du udeležuje s svojimi sredstvi tudi sklad za socialno varstvo. Ti dve bazi. ki sta v šolskem času namenjeni šoli v naravi, služita med počitnicami za letovanje predšolskih in šolskih otrok. S tem smo dosegli smotrno izkoriščenost obeh baz skozi vse leto. Dnevna letovanja v bližnji okolici Ljubljane omognčaio celodnevno varstvo otrok med R in 14 letom Roza 751 dnevna letovanj a bi lahko snreiela vej je število otrok, kot smo sa zabeležili letos. Ker pa dajemo tej obliki letovanja šele 7. letošniim letom trdnejšo osnovo, smo prepričani, da bo zanimanje otrok in st.aršev postajalo iz leta v leto večje. Financiranje varstva otrok ie urejeno tako, da je varstvo tako za šolske kot za predšolske otroke in dojenčke ocenjeno na osnovi dejanskih stroškov. Pri poravnavi teh stroškov sodelujejo starši. sklad za vzgojo in izobraževanje ter sklad za socialno varstvo. Starši prispevajo predvsem sredstva za prehrano otrok. Sredstva za osnovno dejavnost na področju varstva prispeva sklad za vzgojo in izobraževanje. Sklad za socialno varstvo poravnava prispevek staršev v celoti ali delno za tiste otroke, katerih starši tega prispevka ne zmorejo. Na enak način prispeva sklad za socialno varstvo tudi sredstva za letovanje otrok, njihovo prehrano v šoli in za rejnine. ha ja v družini med dvema generacijama do neprijetnih nesporazumov. Živeti v prijetnem okolju, kjer ni trčba skrbeti za kurjavo, prehrano, vzdrževanje stanovanja in druge nujne reči pa biti kljub temu, v takšni bližini svojih domačih, da se stiki z njimi ne pretrgajo, to je želja mnogih naših občanov. Gradnjo stanovanj za ostarele občane narekuje tudi stanovanjska stiska v naši občini. Starejši občarii, najemniki večjih stanovanj, sproščajo svoja Med občani občine Ljubljana-Center je izredno veliko število udeležencev . narodnoosvobodilne vojne. Žal za vse še danes ni rešeno ne stanovanjsko in ne njihovo materialno vprašanje v zadovoljivi meri. Mnoge delovne organizacije, kjer so borci zaposleni, so premalo storile za rešitev njihovega stanovanjskega problema, ki je med borci - najtežji. Občina je z gradnjo stanovanj za borce NOB v znatni meri omilila stanovanjske probleme upokojenih borcev. V zadnjih treh letih je za 310 milijonov dinarjev nakupila 69 stanovanj za upokojene borce. Ker pa vsako leto prihaja v pokoj novo število borcev, ki jim delovne organizacije niso nudile stanovanj, ostaja to vprašanje stalno nerešeno. Od lanskega oktobra do zdaj je komisija za zadeve borcev pri občinski skupščini prejela več kot 150 novih prošenj za stanovanja z navedbami prosilcev, da so njihova stanovanja neprimerna, premajhna ali kako drugače neustrezna. V občinskem statutu so določila, ki narekujejo občini posebno skrb za vsestransko pomoč borcem. Po določilih statuta je imenovana tudi posebna komisija za zadeve borcev, v kateri kot člani delujejo aktivni udeleženci narodnoosvobodilne vojne. Da občina zavestno in s polnim razumevanjem uresničuje ta določila statuta, dokazuje veliko število stanovanj, ki jih je zagotovila borcem. Ugotavljamo pa, da bodo stanovanja za družine z otroki, kii potrebujejo več prostora, ali pa s svojo preselitvijo dajejo mlajši generaciji v tesnem stanovanju, kjer živijo dva ali trije rodovi, boljše stanovanjske pogoje. Prva stanovanjska hiša za strejše občane je že v gradnji in bo'prihodnje leto sprejela 120 stanovalcev. Prvotni osnutek sedemletnega plana je predvidel nadaljnjo gradnjo takih stanovanjskih hiš in prav gotovo bo tako določilo ostalo tudi v dokončnem besedilu sedemletnega planq. Vendar naj bi gradnja velikih stanovanjskih hiš ne postala edina oblika gradnje stanovanj za starejše občane. Prav gotovo bo prišlo tudi do gradnje garsonjer v posameznih etažah stanovanjskih hiš za družine. Tako bi tisti starejši ljudje, ki želijo ostati v najbližji bližini mladih, imeli možnost, da so še naprej vključeni v ritem življenja, ki ga diha taka stanovanjska hiša z otroki in, zaposlenim starši. Ob prvi stanovanjski hiši za starejše občane se bodo pričele razvijati najrazličnejše oblike pomoči starejšim občanom, hiša pa bo s svojimi prostranimi in lepo opremljenimi prostori povezovala domače stanovalce z zunanjimi in, lepo opremljenimi prostori povezovala domače stanovalce z zunanjim svetom. Kolektivu in vodstvu te prve v bodoči seriji sorodnih hiš bo poverjena naloga, da razprede vse vrste dejavnosti v korist ostarelih občanov — nego bolnih na njihovih domovih, skrb za oskrbo ostarelih in osamelih bodisi na področju prehrane, gospodinjske pomoči in podobno. Pri izvrševanju te naloge bodo morale kolektivu pomagati vse ustrezne strokovne službe, kot so zdravstveni dom, center za socialno delo in druge, pa tudi krajevne skupnosti s svojimi komisijami. V lanskem letu je svet za socialno politiko zasnoval letovanje občanov, ki nimajo dovolj lastnih sredstev, da bi preživeli počitnice izven Ljubljane. Mnogi izmed njih so prvič letovali ob morju, ali pa sploh prvič preživeli počitnice izven svojega doma. Ta oblika pomoči starejšim občanom je postala stalna. Med koristniki je naletela na izredno zadovoljstvo zaradi pozornosti občine pa tudi zaradi izredno ugodnega zdravstvenega vpliva počitnic. Sklad za socialno varstvo daje znatna sredstva za plačevanje delnih ali celotnih oskrbnin v zdravstvenih in so-cilanih domovih za tiste občane, ki nimajo lastnih sredstev ali pravice do zdravstvenega zavarovanja. Število .zdravstveno nezavarovanih občanov pa je vedno manjše. Predvojna generacija obrtnikov, trgovcev in drugih zasebnih poklicev, ki si niso pridobili pravic do zdravstvenega zavarovanja, odmira. Zato pa je še vedno veliko število upokojencev z nizkimi osebnimi ali družin- morale delovne organizacije ravno tako hitreje reševati stanovanjske probleme borcev. Samoupravni organi delovnih organizacij bi- morali ravno z gradnjo stanovanj dokazovati hvaležnost borcem-starim članorrt kolektiva, ki so požrtvovalno vlagali svoje delovne sile za razvoj delovne organizacije v najtežjih povojnih letih. Prejemki upokojenih borcev, ki jih je v naši občini približno 1500, so izredno nizki. Večina jih je upokojena po VI. zavarovalnem razredu, kar znaša skimi pokojninami, ki ne zadostujejo niti za kritje oskrbnine v domu, kaj šele, da bi jim od pokojnine ostajalo nekaj za lastne stroške. V letošnjem letu sta svet in upravni odbor sklada za socialno varstvo povišala stalne mesečne pomoči za tri tisoč dinarjev. Povprečna višina" stalnih pomoči je še vedno dokaj nizka, saj znaša komaj devet tisoč dinarjev. Toda povprečje v znatni meri znižujejo stalne pomoči v višini nekaj tisoč dinarjev, ki jih občani prejemajo bolj zaradi zdravstvenega zavarovanja, kot zaradi pomanjkanja denarnih sredstev za življenje. Družbena pomoč občanom, ki nimajo lastnih sredstev za preživljanje je s posebnim odlokom občinske skupščine postala njihova družbena pravica in je izgubila značaj klasične »občinske podpore revežem«. za borce pred 9. 9. 1943 komaj med 18 in 26.000 dinarjev. Udeleženci NOB po 9. 9. 1943 pa prejemajo še znatno manjše pokojnine. Občinska skupščina je letos odobrila za priznavalnine, družbeno pomoč, zdravljenje ter za enkratne in zimske pomoči štirinajst milijonov dinarjev. Družbeno pomoč prejema 47 borcev, najnižja pomoč znaša 6500, najvišja pa 30.000 dinarjev,- Borcem, ki nimajo drugih dohodkov, kot družbeno pomoč, ki jo prejemajo iz sklada za socialno varstvo, je za letošnje drugo polletje odobril upravni odbor sklada za socialno varstvo mesečno povišanje za 6000 dinarjev. KULTURA Našim občanom je na razpolago veliko število kulturnih ustanov, ki so skoraj vse osredotočene na območju občine Ljubljana-Center. Mnoge med temi kulturnimi ustanovami so nacionalnega pomena, vendar je mnogo tudi takih, ki so namenjene predvsem prebivalcem našega mesta. O izrazito 'občinskih kulturnih ustanovah bi pravzaprav težko govorili, saj prihajajo v središče mesta tudi občani iz vseh ostalih štirih ljubljanskih občin. Tako jih v velikem številu srečujemo v Mestnem gledališču ljubljanskem, v knjižnicah, Mestnem muzeju, Mestni galeriji, Šentjakobskem gledališču itd. Način financiranja kulturne dejavnosti v občini in mestu je prav gotovo neustrezen. Zato se tudi dogaja, da dajejo nekatere mestne občine za kulturno dejavnost le po nekaj milijonov iz svojih proračunov, medtem ko mora občina Ljubljana-Center namenjati samo za osnovno dejavnost po nekaj sto milijonov dinarjev letno. Kljub tako visokim sredstvom ugotavljamo, da so osebni dohodki kulturnih delavcev izredno nizki in neusklajeni z dohodki na pod-' ročjih ostalih dejavnosti v občini. V letošnjem letu bo sklad za kulturo občine Ljubljana-Center ob 6,5 % udeležbi na proračunskih sredstvih razpolagal s približno 300 milijoni dinarjev. Samo za financiranje dejavnosti na osnovi delovnih dogovorov, sklenjenih z delovnimi organizacijami s področja kulturne dejavnosti, bo sklad pptrošil približno 230 milijonov dinarjev. Toda s temi sredstvi krije samo osnovne potrebe za funkcionalno dejavnost tistih kulturnih ustanov, do katerih ima ustanoviteljske dolžnosti. Jo so predvserh Mestno gledališče ljubljansko, Mestna ljudska knjižnica, Delavska knjižnica# Slovanska knjižnica, Mestni muzej, Zavod za ureditev stare Ljubljane itd. O nerazumevanju občine Ljubljana-Center za kulturo je bila v javnosti izrečena ali napisana že marsikatera pi- kra in ostra beseda. Kot odgovor bi navedli le nekaj številk; v lanskem letu so vse občine ljubljanskega okraja prispevale za kulturno dejavnost 571 milijonov dinarjev, občina Ljubljana-Center pa od te vsote 245 milijonov; na občana je za kulturno dejavnost prispevala občina Ljubljana-Center (v lanskem letu) 7239 dinarjev, ostale občine pa: Ljubljana-Bežigrad 801,2 din, Ljubljana-Siška 707,3 din, Ljubljana-Vič 523,3 din. Ugotavljamo, da je prispevek naše občine za kulturno dejavnost na število prebivalcev višji, kot npr. v Miinchnu ali na Dunaju. S tem seveda nikakor nočemo dokazovati, da so sredstva, ki jih za svojo dejavnost prejemajo kulturne ustanove ali skupine zadostna. Smatramo pa, da bi morali na področju kulture najti pravičnejša merila za družbeno financiranje in ustreznejšo razmejitev obveznosti med vsemi ljubljanskimi občinami in republiko. Predvsem pa bodo morale vse ljubljanske mestne občine na osnovi medobčinskega sodelovanja ali v okviru Mestnega sveta v najkrajšem času najti skupno rešitev pri zagotavljanju investicijskih sredstev, ki so nujno potrebna za zboljšanje delovnih pogojev v nekaterih kulturnih ustanovah. Predvsem je treba najti rešitev za dozidavo Mestnega gledališča ljubljanskega. Delovni kolektiv dela v izredno težkih pogojih, saj njegova stavba v svoji prvotni zasnovi sploh ni bila namenjena za poklicno gledališče in dodatne poznejše adaptacije tudi niso mo-(Nadaljevanje na 6. strani) I Na igrišču otroškega planinskega letovišča v Gorjah pri Bledu VARSTVO ODRASLIH »Zmedena glava« Jeana Anouiiha na odru Mestnega gledališča ljubljanskega — Vladimir Skrbinšek kot general in njegova hči Nada Bavdežcva Varstvo borcev NOB 6 '' " w HM " Tl . ,. ■ *■ ■ Komunalne dejavnosti Praktični pouk smučanja v planinskem letovišču Gorje pri Bledu, ki nudi učencem šestih razredov osnovnih šol tudi obilo razvedrila sredi zimskih mesecev štev dejavnost teh društev preko občinske zveze za telesno kulturo. V ta namen je Občinska zveza za telesno kulturo prejela letos 14 milijonov dinarjev, kar pa še Zdaleč ne zadošča za kritje vseh potreb društev. Mnoga društva so se zato zatekla po pomoč k raznim delovnim in družbenim organizacijam ali pa so delala po okrnjenem programu. Svet za telesno kulturo je Občinski zvezi za telesno kulturo zaupal organizacijo oz. izdelavo prograr.va Jugoslovanskih športnih iger, v katere naj bi se čim bolj množično vključevali občani vseh starostnih obdobij in vseh poklicev, predvsem preko.šolskih in študentovskih športnih društev ter preko mladinskih in sindikalnih organizacij. Kljub temu, da je svet za telesno kulturo s sredstvi in ‘priporočili podprl množičnost pri udeležbi občanov vseh starostnih obdobij, pa je posebno skrb \ posvetil množični udeležbi šolske mladine v športu, zavedajoč se, da je uva- šolske mladine, plavalnih tečajev v šoli v naravi in dejavnost šolskih športnih društev. Podprl je organizacijo.smučarskih tečajev za šolsko mladino, ki so jih organizirali TVD Partizan, TVD Narodni dom, SK Kovinar, Enotnost in Zveza prijateljev mladine. Upravni odbor sklada krije tudi del stroškov za najem prostorov na Gospodarskem razstavišču, ki služijo športnikom za vaje in prireditve. Sklad za telesno kulturo je znaten del sredstev namenil tudi za gradnjo telesno-kulturnih objektov. Več, kot 40 milijonov dinarjev je namenjenih za gradnjo športnega bentra na Poljanah ter za igrišča in telovadišča v krajevnih skupnostih Ajdovščina in Stara Ljubljana. Športni center za mladino na Poljanah je že v gradnji, za športno igrišče na Ajdovščini in v Stari Ljubljani pa so izdelani prvi osnutki. Svet za telesno kulturo se je s sredstvi in aktivno pomočjo vključil v skupni program vseh svetov družbenih služb, Za razvoj komunalne dejavnosti skrbe komunalne delovne organizacije, zavodi, skladi ter občinski in mestni družbeni — samoupravni organi. S pogodbami med občino in komunalnimi delovnimi organizacijami zagotavljamo zadovoljevanje kolektivne komunalne potrošnje, za kar je občinski proračun za leto 1964 namenil 278,600.000 din. V ta namen je občina tudi letos odločila skleniti pogodbe s komunalnim podjetjem »Javna razsvetljava« za vzdrževanje javne razsvetljave, s Cestnim podljetjem Ljubljana za vzdrževanje mestnih ulic in cestno-prometne signa- lizacije, s Cestnim podjetjem Ljubljana ter s komunalnima podjetjema »Snaga« in »Rast« za čiščenje snega z ulic in cest, s podjetjem »Rast« za vzdrževanje nasadov, z Zavodom za izmero in kataster zemljišč za izdelavo katastra komunalnih naprav, s podjetjem »Snaga« pa za čiščenje ulic, za vzdrževanje javnih stranišč ter za čiščenje in vzdrževanje makadamskih cest. Iz proračunskih sredstev znaša od 1. jan. 1964 do 30. sept. 1964 plačana realizacija 168,562.305 din, tj. 60,5 % porabljenih sredstev za komunalno dejavnost. Po posameznih postavkah je poraba proračunskih sredstev naslednja: Plan 1964 Plačana realizacija - % porab- 1. Vzdrževanje javne razsvetljave din 40,000.000 do 30. 9.1964' din 19,973.197 lj enih sredstev 49,9 % 2. Mestne ulice a) Vzdrževanje in popravila ulic 60,000.000 41,876.984 69,8 % b) Vzdrževanje cestno-prometne signalizacije 4,000.000 154.52? 3,9 % c) Čiščenije ulic 80,000.000 57,627.868 ' 72,4 % č) Zimska služba 30,000.000 13,092.931 43,6 % 3. Parki in nasadi 38,000.000 19,584.137 51,6 % 4. Izdelava katastra komunal, naprav 12,000.000 5,000.000 41,7 % 5. Prispevek Zavodu za izmero in kataster zemljišč 4,000.000 2,000.000 50,0 % 6. Prispevek Mestnemu vodovodu za / potočenb vodo 6,500.000 4,598.269 70,8 % 7. Prispevek za vodno skupnost 200.000 140.741 70,4 % s: Regres kopališču »Stari Vodmat« 900.000 — 9. Vzdrževanje javnih stranišč 3,000.000 1,321.514 44,1 % 2 % za Skopje — 3,191.962 — Skupaj 278,600.000 168,562.305 60,5 % Prešernov trg v zimskem večeru — semaforizirani prehodi zagotavljajo varnost pešcev in voznikov Zaradi številnih pripomb na zborih volivcev h kvaliteti komunalnih storitev je svet za komunalne zadeve zelo zaostril pogoje pri sklepanju pogodb. V pogodbah so predvideni ostri penali za nepravočasno ali nestrokovno opravljeno delo. Pri izvrševanju nalog iz tega področja se vedno ostreje kažejo problemi,„• ki zahtevajo ustrezne rešitve. Ne gre pri tem samo za zagotovitev finančnih sredstev, ampak za iskamje primernejšega načina v sami organizaciji teh del in načinu gospodarjenja s sredstvi §kupne komunalne potrošnje, kot so na primer javne cestne površine, javna razsvetljava, zelenice in parki itd. Na-ročninski odnos občine do komunalnih delovnih organizacij in osthlih delovnih Organizacij (Cestno podjetje) ni najbolj ustrezna rešitev. Razvoj naše družbe in zlasti sistem samoupravljanja zahteva nove rešitve tudi na podredju komunalnega gospodarstva. Odprto je vprašanje vzdrževanja mestnih ulic in zimske službe, ker je vzdrževanje teh ulic le sekundarna dejavnost Cestnega podjetja. Organizirati kaže službo, ki bi kontinuirano .vzdrževala mestne ulice in opravljala* tudi zimsko službo. Prvi korak v tej smeri je ta, da je podjetje' »Snaga« prevzelo vzdrževanje makadamskih cest. Da pa bi to podjetje lahko prevzelo tudi vzdrževanje asfaltnih ter ostalih tlakovanih cest in ulic, mora priti do potrebne me- hanizacije in strokovnega kadra. Najustreznejši način gospodarjenja bi bil tak, da bi imele ustrezne komunalne organizacije vključene komunalne naprave v sVoja osnovna sredstva. Finanč-* na sredstva bi bilo treba zagotoviti na osnovi normativnih kazalcev in predvidene kvalitete storitev s pristojbinami, ki bi jih predpisovali z odloki. V ta namen je treba organizirati in vzdrževati kataster komunalnih naprav. Zavod za izmero in kataster zemljišč bo letos sestavil elaborat za občino. Na osnovi tega elaborata bo treba sestaviti kategorizacijo in valorizacijo vseh komunalnih naprav in izračunati pristojbine za količinske enoje. ,Dokler ta osnovna dokumentacija ni pripravljena, je treba še vedno sklepati pogodbe med občinsko skupščino in ustreznimi komunalnimi organizacijami. " Zbori volivcev so zahtevali večjo javno čistočo, zato je svet za komunalne zadeve sklenil, da bo kategoriziral vse ulice in točno določil intenziteto čiščenja. Poskrbeli smo za skrbnejše izpiranje ulic in za mehanizacijo, ki je za to potrebna. Pogodba s »Snago« določa ostre penale za nekvalitetno opravljena dela. Ob analizi delovanja zimske službe ugotavljamo, da bo morala občinska skupščina v prihodjem letu v ta namen zagotoviti več sredstev. Tako bi bilo moč ob boljši organizaciji dela in izkoriščanju notranjih rezerv doseči še zadovoljivejše uspehe. Letos bi morala »Snaga« usposobiti grupo, ki bi bila sposobna kvalitetno vzdrževati vse mest--ne ulice in tudi zimsko službo. Zato mora podjetje nabaviti ustrezno mehanizacijo, za zimsko službo pa tudi! stroj, ki sproti topi sneg in ga odvaja v kanale. Svet je obravnaval poslovna poročila komunalnih podjetij za leto 1963 in le-tem priporočil, naj namenijo več pozornosti uvajanju mehanizacije in naj ne skušajo povečati svoje dejavnosti le z večjim številom zaposlenih. Občani so zahtevali ustreznejše poslovanje glavnega živilskega trga. Svet za komunalne zadeve je zato pripravil osnutek odloka o tržnem redu, ki naj bi zadostil zahtevam po podaljšanju delovnega časa trga tudi na popoldanske ure, pa tudi zahtevam glede javne higiene in čistoče na trgu. Osnutek odloka o tržnem redu - je že odobrila občinska skupščina in je bil poslan Mestnemu svetu s predlogom, da ‘ga sprejme. Svet je obravnaval tudi pereče vprašanje avtobusne postaje in pripravil osnutek odloka, ki ga bo predložil občinski skupščini. Svet je dvakrat razpravljal o priključitvi Mestne plinarne na velenjski plin, vendar zaradi nepopolnega gradiva EKK Velenje in Mestne plinarne ni prišel do dokončnih zaključkov, kako bi vplival priključek velenjskega plina na osebni standard občanov Ljubljane. Svet zahteva, da Komunalni sklad občine Ljubljana Center pospeši realizacijo družbenega plana zlasti pri rekonstrukciji makadamskih cest Kontrasti na Titovi cesti vprašanju več pozornosti. Treba bo v programu upoštevati 'vrsto društev, ki delujejo na območju občine, zlasti planinska in sorodna društva. Povezati bo moral svojo dejavnost z obstoječimi strokovnimi službami in organizacijami, kot so Zavod za letovanje otrok, Počitniška skupnost itd. V okviru občine bo treba izdelati enoten program rekreacije, ki bo zajel potrebe in interese vseh občanov in na osnovi takega programa izvesti delitev dela med ustreznimi službami in družbenimi organizacijami ter društvi. ROZI ŽIGON (Nadaljevanje s 5. strani) gle zadovoljiti funkcionalnih potreb gledališča. Obstaja predlog, naj bi se sedanja stavba razširila proti frančiškanskemu vrtu. Stroški za dozidavo bi znašali približno tristo milijonov dinarjev. Telesna kultura in rekreacija Svet za telesno kulturo in rekreacijo je v svoj delovni program vnesel kot osnovno nalogo skrb za množično udeležbo občanov v športnih dejavnostih in rekreaciji. Zato je v letošnjem letu prišlo do tesnejšega sodelovanja med svetom in Občinsko zvezo za telesno kulturo, ki združuje v svoji organizaciji dvanajst športnih društev s približno 7500 člani. Sklad za telesno kulturo financira v okviru razpoložljivih sred- janje najmlajših v športne dejavnosti bistvenega pomena za zdrav telesni in duševni razvoj bodočih proizvajalcev, kot tudi osnova za razvoj športa. Da bi množična udeležba šolske mladine v športu prišla že letos do pol-/nejšega izraza, je svet za telesno kulturo skupaj z upravnim odborom sklada za telesno kulturo sodeloval pri izdelavi programov in s sredstvi podprl pričetek obveznih smučarskih tečajev osnovno- ki predvideva, da morajo po letošnjem letu prihajati iz osnovnih šol mladinci, ki bodo znali smučati in plavati. Obstoječa olaninska baza v Gorjah ter izgradila šolskega plavalnega tiazena omogočata ne le osnovni pouk v teh dveh športnih panogah, temveč dajeta tudi možnosti za športna tekmovanja med šolskimi društvi. Z odpiranjem novih telovadnic pri šolah ter z gradnjo športnih igrišč pa so dane možnosti tudi za množično udeležbo šolske mladine v ostalih športnih panogah. Letos je svet za telesno kulturo in rekreacijo posvetil vse sile uveljavljanju pogojev za množično udeležbo mladine v športni dejavnosti, zato se je tudi manj ukvarjal z vprašanji, ki se nanašajo na rekreacijo občanov. Prihodnje leto bo moral posvetiti temu S pomanjkanjem prostorov se srečujemo tudi v knjižnicah, ki bi z ozirom na število razpoložljivih knjig in številom bralcev potrebovale vsaj še približno 1500 m3 koristne površine. Gradnja novih prostorov v tej izmeri bi terjala dodatnih 200 milijonov dinarjev. Razširiti bi bilo treba tudi prostore Mestnega muzeja, katerega dejavnost je ravno tako vsaj mestnega pomena. Ce bi torej želeli zagotoviti v prihodnjem letu najnujnejša sredstva za financiranje osnovne dejavnosti kulturnih ustanov, za društveno dejavnost na področju kulture in vsaj še sredstva za izdelavo potrebnih gradbenih načrtov in nekaj manjših investicijskih izvedb, kot je ureditev klubov, bi potrebovali vsaj pol milijarde dinarjev. Toliko sredstev občina prav gotovo ne bo zmogla spričo perečih potreb na ostalih področ- Pri telovadbi v sodobno opremljeni telovadnici osnovne šole dr. Jožeta Potrča na Vodmatu jih družbene dejavnosti. Pričakujemo, da bo na osnovi medsebojnega Sodelovanja in trezne presoje le mogoče najti skupno rešitev v okviru mesta, saj ugotavljamo, da je med obiskovalci Mest- nega gledališča ljubljanskega komaj 44 % naših občanov, Mestne ljudske knjižnice 52 Delavske knjižnice 36 %, Slovanske knjižnice 34 %, Mestnega muzeja 48 % in Mestne galerije 57 %. UREJANJE URBANISTIČNIH IN KOMUNALNIH PROBLEMOV Na področju urbanistično-zazidalnih in komunalno-ureditvenih del ter nekaterih problemov, ki jih trenutno bodisi že rešujemo bodisi so v presoji oz. pričakujemo dokončnih rešitev ob skupnem sodelovanju svetov in posameznih služb občinske skupščine ter komisij, urbanističnih institucij in komunalnega sklada občine Ljubljana Center, je stanje takšno: Krajevna skupnost »Stari V od m at« Soseska »Stari Vodmat« se urbanistično namensko deli na rezervat medicinskega centra med Smartinsko cesto in Njegioševo ulico, Ljubljanico in novo Jenkovo cesto kot podaljškom Masary-kove ceste ter na rezervat Vojne bolnice, vzhodno od bodoče Jenkove ceste med železnico in novozgrajenim na*-seljem in severno od bodoče Jenkove ceste do proge, kjer nastaja novo naselje. Prometno ureditev Vodmata predstavlja nova štiripasovna Jenkova cesta, na katero se priključujejo os-tale: Zaloška cesta, napajalne ulice za medicinski center in ulice stanovanjskega naselja. Glavni prometni zvezi v smeri sever-jug ob robu soseske Njegoševa ulica — ki bo imela v bodočnosti štiri pasove — in Resljeva cesta ostaneta za zdaj nespremenjeni. Spričo novega doma počitka in predvidenih dveh stolpnic ob Vidovdanski cesti se bodo deli Metelkove ulice in Vidovdanske ceste spremenili v pešpoti. Zazidalni načrt za sosesko je v razpravi. Če bi hoteli realizirati novo zazidavo Tabora, to je rekonstrukcijo soseske zdaj, bi znašali stroški za ureditev zemljišča preko 50 %. V pripravi je presoja v smislu sanacije, to je, ali naj bi gradili še na prostih zemljiščih in na zemljiščih, kjer je sanacija dotrajanega stanovanjskega fonda nujna (del Trubarjeve ulice od Vidovdanske ceste do Rozmanove ulice). Sklad je za letošnje leto planiral in delno opravil naslednja dela: rušenje zaklonišča na "Taboru, asfaltiranje dela Kotnikove ulice, ureditev naselja na Hrvatskem trgu, razširil križišče Rozmanove—Trubarjeve ulice. Krajevna skupnost »Kolodvor« Zazidalni načrt v smislu rekonstrukcije soseske ni naročen, temveč urejamo posamezne mestne kareje urbanistično- Ponioč na domu v krajevni skupnosti Gradišče — dekle iz servisa za nego bolnikov in ostarelih je starim staršem pripravilo malico Nova zazidava Vodmata je v razpravi za izdelavo dokončnega zazidalnega predloga. Severno od Jenkove ceste naj bi se gradil ob Grablovičevi ulici sistem 12 10-etažnih stolpnic in 9-etažni blok ob Domžalski ulici, vzhodno od nove šole. Prostor med Bolgarsko ulico in novo Jenkovo cesto bo zazidalno obravnaval natečaj, ko bo zgrajena Jenkova cesta. Komunalna ureditev naselja kasni zaradi nedokončno razčiščenih zazidalnih konceptov, vendar so za ureditev predela vzhodno od Sketove ulice pripravljeni projekti na osnovi prvotnega zazidalnega načrta in se je z ureditvenimi deli že začelo. V kratkem bo rešena dopolnilna zazidava kompleksa Sketova — Grablovičeva — Domžalska — Močnikova ulica in določena lokacija za stanovanjski blok ob Domžalski ulioi in bo predel vzhodno od Sketove ulice dokončno zazidalno rešen in možna takojšnja ureditev. Letošnji plan Komunalnega sklada predvideva tudi ureditev Grablovičeve ulice kot obvozne ceste naselja od Zaloške ceste do Domžalske ulice. Krajevna skupnost »Tabor« Namensko je soseska stanovanjska z rezervatom za lahko industrijo (TOS-VEGA) in vojašnicami ob Metelkovi ulici. Na severu poteka Masarykova cesta in še bo rekonstruirala kot glavna obodna cesta centra v povezavi s Prešernovo (podvozi) in novo Jenkovo cesto skozi Vodmat. Rekonstrukcija Masarykove ceste, ki bo imela štiri pasove, in sosednjega Trga OF bo postala aktualna takoj po ureditvi nove železniške postaje in avtobusnega terminala. Del Ma-sarykove ceste med Majstrovo ulico in Smartinsko cesto bo verjetno rekonstruiran začasno zaradi predvidenega podvoza v podaljšku Njegoševe ceste. zazidalno parcialno in to: okoli nove pošte, kare sodišča, Tekstil, Emona ter pokriti zimski šolski bazen ob Slomškovi ulici. Predlogi za novo zazidavo ob Trubarjevi ulici obstajajo, vendar je njihova uresničitev kočljiva, ker bi potrebovali mnogo nadomestnih stanovanj. V bližnji prihodnosti predvidevamo pričetek gradnje pri sodišču, poslovno stanovanjskega bloka in poslovne stavbe »Interevropa«-Koper v Ulici Moša Pijade. Ulica Moša Pijade bo ob svoji zahodni gradbeni črti v glavnem zazidana in urejena. Urbanistično-zazidalno je v obdelavi vzhodni rob ulice tako, da bo predstavljala široko alejo mesta. Sklad je uredil okolico stolpnic v Pražakovi ulici in pripravlja zemljišče za gradnjo poslovne stavbe »Inter-evropei in stanovanjsko-poslovnega bloka v Ulici Moša Pijade. Krajevna skupnost »Ajdovščina« Kompleksni urbanistični zazidalni načrt za območje ni izdelan, temveč obravnavamo posamezne mestne kareje natečajno in zazidalno parcialno: Lev, bencinska črpalka Petrol, Slovenija avto, Bavarski dvor, Slovenija ceste in Agrotehnika, Metalka, Trg revolucije. Prometni problem je Prešernova cesta, njena rekonstrukcija oz. izgradnja pasu hitre avtoceste po stari železniški trasi, za kar še ni dokončne odločitve. Druga zelo nujna gradnja je nadaljevanje instalacijskega kolcktorja od pošte do Ajdovščine in dalje do Fra-žakove ulice. Za prvi odsek je sklad pripravil glavni projekt. Stroški za izgradnjo prvega dela instalacijskega ko-lektorja v tunelski izvedbi znašajo 350 milijonov. Komuna Ljubljana-Center f ‘MS lil . v *.'•! ymkž 1 , L.....J Ljubljanski glavni živilski trg z bogato izbiro vseh vrst kmetijskih pridelkov Krajevna skupnost »Poljane« Sklad bo uredil okolje stolpnice Narodne banke v Kidričevi ulici, delno pa okolje poslovnih objektov Slovenije ceste in Agrotehnike, nove trgovske hiše Na-Ma in ostalih objektov, ki bodo letos dokončani. Krajevna skupnost »Gradišče« Na območju krajevne skupnosti je najvažnejše dokončati arkade in lokale na Titovi cesti. Sklad kot investitor rekonstrukcije pravkar končuje dela v arkadah in pripravlja vselitve v nove lokale. Gradbena podjetja so predela ponudbe za prevzem investitorstva in uporabe zemljišč za izgradnjo Ferantovega vrta. Med prvimi deli na tem vrtu se je pričelo z arheološkimi izkopavanji in geomehanskimi raziskavami. Javni natečaj za urbanistično zazidalno rešitev mestnega kareja Gradišče-Šumi je zaključen. V okviru rezultatov natečaja je treba presoditi zazidavo prostih parcel v Gradišču, kjer so stale hiše Gradišče št. 1, 3 in 5 in vogala Gorupova ulica—Aškerčeva cesta. N Zaradi gradnje prizidka in bloka na Vrtači pripravlja sklad plan selitev in rušitev. Letošnji plan predvideva urejanje okolice B-l na Vrtači, ki je v zaključni fazi. Sklad je pogodbeno oddal zemljišče za gradnjo strojne fakultete ob Rimski cesti . Krajevna skupnost »Stara Ljubljana« Za urejanje te soseske skrbi Zavod za ureditev Stare Lju^l^fme. Zelo pereč problem so grajski podporni zidovi. Nujno bi bilo potrebnih 23 milijonov dinarjev. Sklad je zaprosil za posojilo. V kolikor bodo sredstva zagotovljena, bo treba takoj začeti s sanacijskimi deli. Pričelo se je z ureditvijo Salendrove in Križevniške ulice. Pripravljena pa je dokumentacija za tlakovanje Gallusovega nabrežja. V kolikor bodo sredstva zagotovljena, se bo z deli pričelo. Krajevna skupnost »Prule« Komunalne naprave na Prulah so urejene, razen dela kanalizacije v Zvo-narski ulici ter \Wdovoda v Zvonarski in delno v Cimpermanov] ter Prijateljevi ulici. Letos smo dogradili plinovod od Levstikovega trga. Okolice so deloma dokončno urejene, deloma pa je ureditev začasna. Pripravljena je vsa projektna dokumentacija po prvotnem zazidalnem načrtu komunalnih napeljav in ureditev okolice in za potrošniški center. Z ureditvenimi deli in rekonstrukcijo Prijateljeve ulice se je začelo v začetku septembra, prav tako pa tudi z urejanjem Zvonarske in Praprotnikove ulice ter njenega podaljška do Karlovške ceste in Cimpermanove ulice. Hkrati bomo urejali okolice novozgrajenih objektov. Sklad predvideva ureditev soseske do konca 1964. leta. Predračun znaša ca. 120 milijonov dinarjev. Dopolnilna zazidava Prul je v presoji za vadi potrebnih rušenj; faza dopolnilnih gradenj bi prišla v poštev predvsem tam, kjer je nujno sanirati dotrajani stanovanjski fond oziroma na parcelah, ki so še proste. Dopolnilna gradnja v posameznih karejih ne ovira komunalne ureditve soseske. V okviru predvidene rekonstrukcije obširnega območja Poljane je sklad naročil izdelavo zazidalnega načrta za predel med Kopitarjevo ulico in Roško cesto. Vzhodno od Roške ceste so rezervati medicinskega centra (Onkološki inštitut), Trga na debelo, komunalnih služb ter vojaških kompleksov. Sklad je temeljito analiziral stroške, ki bi jih povzročila rekonstrukcija tega predela. Ti stroški bi dosegli 50 % sredstev, potrebnih za novogradnjo. Zazidalni predlog je prav tako v presoji kot ostali predlogi, da bi določili dodatne zazidave tam, kjer bi bili ureditveni stroški najmanjši, kjer gre za sanacijo stanovanjskega fonda, oziroma za gradnjo na parcelah, ki so še proste. Sklad je v letošnjem letu že izvedel naslednje rekonstrukcije makadamskih cestišč in to v Saranovičevi ulici, pločnik v Strossmayerjevi ulici, cesta ob dolenjski železnici, pločnik ob Poljanski cesti in Glonarjevo ulico. V delu pa je asfaltiranje Krekovega trga in dela Poljanskega nasipa. Ureditev okolic je v glavnem končana tudi v Streliškem naselju. Urediti pa je še okolice bloka v Kumanovski ulici, ob Soli trgovskih in gostinskih delavcev ter del ob blokih A in B v Saranovičevi ulici. Razsvetljava v hiši na Ambroževem trgu je urejena. Poleg del, ki jih je financiral Komunalni sklad je Cestni sklad naročil popravilo Gosposvetske ceste, kjer so se pojavile velike poškodbe na avtobusnih postajališčih. Izvršeno je bilo asfaltiranje ploščadi pred Figovcem, na delu cestišča na trgu OF so bile odstranjene kocke in je bilo izvršeno asfaltiranje tega odseka. Z asfaltiranjem cestišča na trgu OF se je izboljšala propustnost tega odseka in je bilo možno aktivirati semaforje na križišču z Miklošičevo cesto. Poleg navedenih del je Cestni sklad financiral tudi asfaltiranje cestišča na Poljanski cesti od Mestne kanalizacije do» prehoda čez dolenjsko železnico, medtem ko je asfaltiranje pločnikov na tej cesti financiral Komunalni sklad. Ing. BORIS KREN Ing. IVAN URH Ljubljanske strehe, ki jih kot zanimivost lahko dandanes opazujemo s številnih • teras v mestu .Komuna Lj ubij ana-CNemter -»Litri; ij @ POTREBNA JE POLEMIKA PRED NOVO SEZONO Odpreti počitniške domove Be m kulturno izrabo prostega časa - Integracija počitniških do mov v teritorialne počitniške skupnosti je vsestransko utemeljena zahteva_ Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Ljubljana-Center je že spomladi leta 1961 ustanovilo počitniško skupnost z namenom, da bi ta nudila delovnim ljudem na svojem področju organiziran in cenen oddih. Glede oddiha je bilo namreč pred tem zelo neurejeno stanje. Pretežna večina delovnih kolektivov s področja ljubljanske občine Center ni imelo svojih domov niti možnosti, da bi si jih v doglednem času zgradilo. Mnogi domovi, ki so jih kolektivi imeli, pa po obsegu poslovanja in kapacitetah niso vzdržali ekonomike in so jih morali ukiniti. Pobuda Občinskega sindikalnega sveta Ljublja-na-Centcr za ustanovitev počitniške skupnosti sicer ni bila nova v okraju in v republiki, bila pa je nekaj novega po svoji vsebini in po obsegu poslov. Navedimo uspehe počitniške skupnosti od ustanovitve do danes. Takoj po ustanovitvi je počitniška skupnost občine Ljubijana-Center najbla domove v Selcah, Kranjski gori in v Krilu pri Splitu s skupno kapaciteto 121 ležišč. Ker je razpolagala s komaj pol milijona finančnih sredstev, in ker je bila sezona že na začetku, kaj več počitniška skupnost prvo leto ni mogla storiti. Toda v sezoni leta 1961 je ski način. Taka proizvodnja zahteva in omogoča upoštevanje in uvajanje najmodernejših tehnoloških postopkov in dosežkov znanosti zlasti v živinoreji, ki je osnovna panoga dejavnosti kombinata. Proizvodi tako organizirane proizvodnje lahko količinsko in kakovostno zadovoljujejo domači in inozemski trg, dobava pa je kontinuirana. Tak način proizvodnje omogoča formiranje novega tipa kmetijskega delavca, ki ni več nekvalificiran težak, temveč oskrbovalec velikega števila dragocenih živali ali pa kmetijski strojnik. Prav tako omogoča tudi formiranje novega lika kmetijskega strokovnjaka, ki ni več pospeševalec proizvodnje izven proizvodne organizacije, temveč specialist, ki proizvodnjo neposredno vodi in zanjo tudi odgovarja. I. januarja 1964 se je Agrokombinatu Ljubljana priključila Mesna industrija Emona — Zalog, podjetje pa se je preimenovalo v Agrokombinat Emona. Za integracijo sta se sporazumela kolektiva po lastni presoji, brez kakršnih koli zunanjih sugestij. Proizvodnja pitanih živali se je razvila namreč do take mere, da sta'bila oba kolektiva življenjsko zainteresirana za skupno gospodarjenje, 1. aprila pa sta se priključili podjetju še Kmetijski zadrugi .Lukovica in Kamnik, 1. julija pa umetna valilnica Št. Vid pri Ljubljani. Nekaj podatkov naj .pokaže, kako se je podjetje razvijalo: Leta 1959 je imelo podjetje skupaj 1681 ha vse zemlje, od tega 1117 ha obdelovalne. Leta 1964 ima podjetje skupaj 3544 ha vse zemlje, od tega 2685 ha obdelovalne. Obdelovalno zemljo smo torej povečali za 1,4-krat. S tem smo omogočili proizvodnjo vse potrebne voluminozne krme (seno, silaža, zelena krma) za govedorejsko proizvodnjo in v letošnjem letu pridelali že preko 300 vagonov krušnih in krmnih žit. V fazi pridobivanja je nadaljnjih ca. 700 ha zemlje, tako da bomo imeli ob koncu leta 4240 ha zemljišč. Zemljišča smo pridobivali z zakupom in arondacijami, krčenjem gozdov, agro in hidromelioracijami. Pri pridobivanju zemljišč je imel Agrokombinat velike težave. Sredstva V obliki kreditov za nakup zemljišč smo sicer dobili, zelo težko pa je dobiti kredite za ureditev zemljišč in za izgradnjo potrebnih skladiščnih objektov. Ob ustanovitvi je imel Agrokombinat Ljubljana osnovnih sredstev v vrednosti 1974 milijonov, od tega zemljišč za 150 milijonov, gradbenih objektov za 552 milijonov, delovnih priprav za 560 milijonov, osnovne črede za 657 milijonov, sadovnjakov za 3 milijone, ter za 50 milijonov ostalih osnovnih sredstev. Sedanji obseg vrednosti osnovnih sredstev brez obratov Mesna industrija in Maloprodaja pa je 6240 milijonov din: zemljišča 116 milijonov, gradbeni objekti 4292 milijonov, delovne priprave 1190 milijonov, dolgoletni nasadi in osnovna čreda 589 milijonov, ostalo 53 milijonov. Poleg tega je še za 1398 milijonov nedovršenih investicij od tega za približno 6000 milijonov din arondiranih zem- ljišč. Torej se je vrednost osnovnih sredstev v tern času povečala približno 3,9 krat, vrednost osnovnih sredstev priključene Mesne industrije pa je zna- šala 2158 milijonov din. Vrsta proizvodnje: 1959 1960 Mleko hi 22:133 36.441 Pitovno govedo q 1.331 5.070 Bekoni a 799 3.328 Brojlerji q 1.754 6.250 Jajca konz. kom. 77.000 77.000 Enodnevni piščanci .— Močna krmila ton Štev. zaposlenih 12.657 24.209 736 Mesma industrija pa bo proizvedla za trg približno 13.000 tori mesa in mesnih izdelkov. Skupaj ima podjetje zaposlenih v tem času 2169 delavcev, torej en zaposleni ustvarja 6,5 milijona celotnega dohodka. Od tega je 49 agronomov, 13 veterinarjev, 5 ekonomistov, 4 živilski inženirji, 4 pravniki ter preko 130 delavcev s srednjo šolsko izobrazbo. Letos bo znašala vrednost proizvodnje podjetja 24 milijard dinarjev, od tega 4,000.000 $ izvoza in to 99 °/o v države s konvertibilno valuto. Prav te dni smo presegli 3,000.000 US dolarjev. Podjetje težav pri izvozu nima. Lahko bi izvažali več, če bi dosegli s tem boljšo dinarsko in devizno realzacijo. Čeprav je inozemsko tržišče ekonomsko za nas, naše razmere in politika na domačem tržišču tega ne dopuščajo. Priča smo torej anomaliji: mnoga industrijska podjetja se borijo za plasma na ttijih tržiščih ali pa nimajo interesa za plasman, ker jim je prodaja na domačem tržišču ekonomsko interesantne j ša. Agrokombinat Emona pa, ki je s svojimi kvalitetnimi izdelki že osvojil inozemsko tržišče, ki je ekonomsko interesantno pa ima izvozne količine omejene, še več: letos smo morali zaradi opisanih razlogov na domačem tržišču odkloniti številne inozemske kupce, ki so se zato preusmerili na druge države. Letošnja resolucija Zvezne ljudske skupščine o razvoju kmetijstva je točno definirala dosedanje težave in vzroke slabe akumulativnosti kmetijstva v Jugoslaviji. Vse ugotovitve resolucije veljajo tudi za Agrokombinat Emono. Če jih kratko posnamemo, so to: neugodni krediti za izgradnjo na kratek odplačilni rok (povprečno 12,5 let), nepravilni odnosi med cenami kmetijskih pridelkov in industrijskih izdelkov ter med cenami rastlinske in živalske proizvodnje posebej. Kot praktična posledica sprejete resolucije je sledila sprememba cen kmetijskih proizvodov, predvsem pa sprostitev nekaterih cen osnovnih kmetijskih proizvodov, podražitev energije, višji OD itd. Trenutno posledice teh ukrepov za podjetje niso ugodne, ker ima podjetje cene mesa maksima-rane še vedno na ravni odkupnih cen živine od maja letos. v Ker prodaja podjetje 44 ”/o (leto 1963 40°/o) vseh proizvedenih količin mesa Po vsem tem poglejmo kako se je v tem času povečala proizvodnja: Za leto 1964 so količine sicer ocenjene, vendar na osnovi tričetrtletne realizacije plana, ki je presežen. 1964 69.850 3 X več kot ob ustanov. 41.650 40 X več kot ob ustanov. 25.000 31 X več kot ob ustanov. 10.150 6 X več kot ob ustanov. 6,900.000 90 X več kot leta 1960 1,459.000 45.000 3,6 X več kot ob ustanov, 1.100 (brez Mesne industrije, Maloprodaje, Gozdarstva, Projekt, biroja ter Kooperacije) na domačem tržišču je razumljivo, da kljub neugodnim ekonomskim rezultatom pri izvozu ne moremo kriti izgub, ki jih ima pri prodaji mesa za domače tržišče. Te izgube bo moralo podjetje kriti iz ostalih svojih dejavnosti, kar mu je v prvem polletju sicer uspelo, v drugem polletju pa je upanje za tako kritje zmanjšano na minimum. Podjetje daje na domače tržišče vso proizvodnjo mleka (15.000—20.000 litrov dnevno), vsa konzumna jajca — trenutno 10.000 do 15.000 jajc dnevno, vsebroj-lerje 3—4 ton dnevno ter dnevno približno 35.000 kg mesa, mesnih izdelkov in konzerv. Kljub začetnim težavam pri usmerjanju sodobne kmetijske proizvodnje smatramo, da je podjetje ob ustanovitvi postavljeni koncept izpolnilo, celo več: z organizacijo nekaterih vrst velikih farm je celo praktično prvič rešilo problem obvladanja intenzivne živinoreje v velikih farmah in s tem proizvodnjo velikih količin tržnih viškov (bekoni, pitano govedo) in preko svojega Projektivnega biroja že projektira vse vrste farm za podjetja po vsej Jugoslaviji in celo za inozemstvo. Mnogi obiski predvsem strokovnjakov iz vseh koncev in krajev našega planeta potrjujejo, da je temu res tako. Podjetje ima danes 14 specializiranih obratov: Poljedelstvo, Mleko, Plemensko govedo, Pitovno govedo, Prašičereja, Perutnina, Močna krmila, Kooperacija, Mesna industrija, Maloprodaja, Družbena prehrana, Gozdarstvo, Projektivni biro, Obrat za gradnje. Obrat je osnovna organizacijska, proizvodna in samoupravna enota. Uprava podjetja je razdeljena v sektorje (skupne službe), kjer so poleg splošnega, finančnega in komercialnega, še socialno-kadrovski, razvoj no-tehnični, kooniinacijskb-proizvodni in plansko-an antski. S tem je zagotovljena delitev in specializacija ter teamsko vodenje podjetja preko sektorskih služb, obratov do ekonomskih enot. Podjetje ima Centralni delavski svet z Upravnim odborom podjetja. Na obratih so obratni delavski sveti. Obrati imajo tudi ekonomske enote s sveti ekonomskih enot. Ekonomske enote so po- gojene ali. lokacijsko ali po fazah dela. Največ EE ima obrat Poljedelstvo in sicer 7. Tako sodeluje v samoupravnih organih podjetja preko 400 delavcev. Za čim boljšo informativnost izdaja CDS glasilo kolektiva AE Vestnik, ki izhaja enkrat mesečno in ga prejemajo brezplačno vsi člani kolektiva. V takem sestavu in organizaciji se odpirajo podjetju nove možnosti za na- daljnji še boljši razvoj in sicer pred« vsem v.poslovno tehničnem sodelovanju z ostalimi podjetji in kooperaciji z individualnimi kmeti na področju priključenih kmetijskih zadrug. Letošnje sicer kratkotrajne izkušnje kažejo, da ima podjetje prav tu možnosti močno razširiti surovinsko področje predvsem za proizvodnjo telet za pitanje, pitanja prašičev v kooperaciji itd. Razpored obratov K obratu »pitano govedo« spada tudi farma v Smledniku. Ureditev farme vzbuja pozornost strokovnjakov vsega sveta » Ji''- '■« Semena, trave, detelje... Čeprav je bilo podjetje »SEMENARNA«, ustanovljeno leta 1946, segajo začetki podjetja nazaj, tja do leta 1909. Podjetje »Semenarna« namreč le nadaljuje s tradicijo bivšega podjetja Sever, ki je bilo že pred drugo svetovno vojno poznano na jugoslovanskem trgu in izven domačih meja. Skratka, vse temelje novega podjetja je in še gradi kolektiv na tradicijah starega podjetja. Zanimivo je namreč, da je v podjetju še vedno zaposlenih nekaj delavcev Jz starejše dejavnosti. Začetek osnovne dejavnosti po letu 1946 je bil «- proizvodnja, prodaja in nakup vsega semenskega blaga. Sele z letom 1950 so prevzeli novo dejavnost — izvoz. Vendar, kot smo že uvodoma poudarili, nadaljevali so le s staro tradicijo. Jasno je, da začetek ni bil najuspešnejši, toda s požrtvovalnim delom celotnega kolektiva, so kaj kmalu izvozno dejavnost razširili, tako da danes v pretežni večini izvažajo razne detelje, grašico, lupino, konopljo, trave (laško in angleško luljko), nekatere vrtnine in v zadnjem času sončnice. Ker pa je od dobre proizvodnje odvisen tudi njihov poslovni uspeh, so delo v proizvodnji semen organizirali tako, da so navezali kooperacijske odnose z mnogimi kmetijskimi zadrugami in posestvi po vsej državi, medtem ko tudi proizvajajo na lastnih posestvih. Skupne lastne in kooperacijske površine obsegajo okrog 3000 hektarjev zemlje, medtem ko obse- gajo lastna posestva okrog 500 hektarjev (v Radljah ob Dravi). V podjetju menijo, da bodo večjo kvaliteto semen (in asortiman) dosegli le z. razširitvijo lastne proizvodnje. Podjetje »SEMENARNA« je danes . eno izmed štirih največjih podjetij te vrste v Jugoslaviji po dejavnosti, prvo pa prav gotovo po obsegu prodaje in asortimana. Že samo po vrstah obsega asortiman okrog 200 vrtnin, več kot 300 vrst cvetlic in preko 60 krmnih vrst. Glede na širok asortiman prav gotovo ni čudno, da je podjetje iz leta v leto dosegalo večje rezultate, na splošno v prometu kot tudi v izvozu. Poglejmo nekaj rezultatov: če vzamemo leta 1957 kot indeks 100, potem bomo ugotovili, da so promet v primerjavi z letom 1957 v letu 1961 povečali za okrog 90 °/o. v primerjavi, z letos 1963 pa za več kot 400 %>. Udeležba izvoza v celotnem prometu se je v zadnjih osmih letih gibala od 25 do 48 %, skratka izvoz je predstavljal več kot eno tretjino celotnega prometa, usmerjen pa je zlasti v Zapadno Nemčijo in Italijo, deloma Francijo in Avstrijo ter Vzhodno Nemčijo, Poljsko, Češko in SSSR. Kaj pa perspektivni razvoj podjetja? »Ta je pogojen z mnogimi faktorji,« pravijo v podjetju. Pri tem imajo v mislih predvsem proizvodnjo in skladiščne zmogljivosti. V prvem primeru sicer nameravajo' razširiti kooperacijske od- nose s kmetijskimi zadrugami in posestvi, medtem ko imajo v načrtu razširiti tudi lastne proizvodne površine. Vendar za popolno realizacijo načrtov potrebujejo tudi skladišča. Tu pa se začenja problem. Sedanja skladišča so že stara in nesodobna. Čeprav so skladišča deloma modernizirali in tudi vse obrate (za to so porabili okrog 170 milijonov dinarjev lastnih sredstev), ti ne bodo zadovoljili potreb naraščajočega prometa. Že sedaj namreč delavci delajo pod sila neprimernimi in neugodnimi delovnimi pogoji. Vendar izgledi za gradnjo novih skladišč so sila slabi. Potrebnih kreditov ne dobijo, ker so pač registrirani kot trgovska organizacija, ki ima povsem druge pogoje od kmetijska (čeprav bi se njihova dejavnost smatrala kot kmetijska). Deloma so rešili problem letos, ko so s pripojitvijo podjetja »Seme« iz Celja in »Semena« Maribor postali Kombinat »Semenarna« in1 dobili nekaj novih in boljših skladišč. Dobro organizirana detajlistična mreža (prodajalne: v Mariboru 2, Celju, Ljubljani 2, Zagrebu in Beogradu), predstavništva v Beogradu, Zagrebu in Titogradu ter obrati v Celju, Mariboru in Kmetijsko posestvo v Radljah ob Dravi, kvalitetna semena vseh vrst, dober strokovni kader (kateremu podjetje posveča vso pozodnost), nedvomno daje kolektivu vse možnosti za doseganje nadaljnjega razvoja in poslovnega uspeha tudi v bodoče. Komuna Lj u bi jan a-Center • POMEMBNA DRUŽBENA VLOGA FILMA LETNO GLEDA FILME V JUGOSLAVIJI 120 MILIJONOV OBISKOVALCEV Zagotoviti kvaliteten 'program filmov, ki bo pomenil delovnemu človeku kulturno dobrino — to je osnovna naloga podjetja »Vesna film«. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1946 z nazivom »Podjetje za razdeljevanje filmov«, ki je takratnemu centralističnemu odkupu in formiranju programa povsem odgovarjal, saj je podjetje dejansko razdeljevalo tiste filme, ki so mu bili dodeljeni za področje Slovenije. Prelomnico v takem načinu dela pomeni leto 1953, ko se je podjetje osamosvojilo. ‘ To se pravi, od tu dalje podjetje samostojno programira odkup filmov in filme posreduje kinematografom na področju cele države. Z decentralizacijo je podjetje prevzelo obsežne naloge, predvsem pa absolutno odgovornost za programiranje filmov. Na drugi strani pa so bile prav z decentralizacijo dane prve osnove in pogoji, ki danes kinematografu omogočajo lastno programsko politiko. Kinematografu filmov ne dodeljujemo, ampak jih vsak posamezni kinematograf za svoje potrebe na osnovi ponudbe izbira. Decentralizacija pomeni tudi ogromen napredek v možnostih izbora tako po nacionalnosti kot po zvrsteh. Podjetje se zaveda, kolikšna je družbena pomembnost filma in zato si vseskozi prizadeva, da posreduje najboljša filmska dela, ki so pestra tako po vsebini kot nacionalnosti iz domačih in svetovnih proizvodenj. Naša programska politika, katere vodilo je kvaliteta, dobiva skozi vrsto & let priznanja javnosti, kritike, največje priznanje pa je dejstvo, da so to politiko kot pravilno potrdili kino obiskovalci, katerim se če sto pripisuje nesposobnost dojemanja filmskih del. Programska lista filmov, ki jih posreduje podjetje v sezoni 1964—65, šteje 25 filmov, izbranih iz 9 držav, in štirih domačih celovečernih in 29 kratkih filmov iz petih proizvodnih hiš Jugoslavije. Od teh filmov je 13 prejelo mednarodne nagrade. Letno posreduje podjetje v merilu države 25.000 programov in če upoštevamo, da predstavljajo ti programi dokajšnje število večkrat nagrajenih del, priznanih od svetovne kritike in javnosti, potem vemo, da so naši napori poplačani. Ker je naša želja, da bi dober film prodrl še dalje, podjetje aktivno sodeluje z raznimi inštitucijami in organizacijami, ki jim je osnovna naloga vzgajati in jim po svojih močeh pomaga. Pomembno vlogo v tgj smeri prevzemajo filmski klubi v šolah in na terenu, filmski tisk ter dejavnost Zveze kulturno prosvetnih organizacij, ki vlaga občutna sredstva prav za delo na področju filmske vzgoje. Napačno bi bilo misliti, da v naši dejavnosti ni problemov. So in v zadnjem letu še celo zelo pomembni, saj grozijo omajati pravo mesto filmu v naši družbi. Prepričani pa smo, da so ti problemi le prehodnega značaja in, da skupnost ne bo dovolila, da bi šli »Vesna film« — stroj za tiskanje filmskih 35-milimetrskih kopij korak nazaj, ki bi ga kasneje zelo težko popravili. Letno gleda v Jugoslaviji filme 120.000.000 obiskovalcev. Ta številka zgovorno zahteva od vseh družbenih činiteljev, da družbeno vlogo, filma obravnavajo brezkompromisno in z vso odgovornostjo. Naši napori bodo usmerjeni tudi v naprej v iskanje in posredovanje novih domačih in tujih kvalitetnih filmskih del, ki bodo kinoobiskovalce vzgajala in osveščala. Uresničenje teh nalog bo hkrati tudi izpolnitev naših obvez do skupnosti. LJUBLJANSKI VODOVOD 1890-1965 V prihodnjem letu, 17. maja, bo poteklo 75 let, odkar je prvič pritekla v Ljubljano voda po novem cevovodu iz vodarne v Klečah. Celotno omrežje z glavnim napajalnim cevovodom 325 mm je merilo 27.326 m za takratnih 30.000 prebivalcev Ljubljane. V vodarni v Klečah so zgradili 4 vodnjake in vgradili parno črpalko zmogljivosti 5000 m3 na dan, na Rožniku pa so zgradili rezervoar vsebine 3000 m3. Na omrežju je bilo vgrajenih 251 požarnih hidrantov in 130 zasunkov ter 606 hišnih priključkov. V mesecu novembru 1890 se je načrpalo 24.466 m3 vode ali povprečno na dan 795 m3, kar znese na dan in osebo 38 1, v katero količino pa je bila všteta' tudi voda za škropljenje cest. V tem mesecu se je črpalo povprečno 4—5 ur na dan. Do I. svetovne vojne se je vodovod načrtno razširjal ter se je položil še en glavni napajalni cevovod premera 400 mm, zgradil še en vodnjak ter vgradila še ena črpalka. Med I. in II. svetovno vojno se je širilo omrežje predvsem na račun manjših profilov in provizorijev. Vgradili sta se še dve parni črpalki v letih J910—1926," s kapaciteto 10.QOO m3 na dan. Leta 1936 pa se je izvedla delna elektrifikacija ter se je vgradila elek-trocentrifugalna črpalka Sulzer kapacitete 2501/s. Med okupacijo se je pričel graditi na Rožniku poleg obstoječega rezervoarja še en rezervoar vsebine 2000 m3, ki pa je bil gotov šele leta 1946, tako da je bilo stanje po osvoboditvi leta 1945 sledeče: Imeli smo dva glavna napajalna cevovoda premera 325 in 400 mm, 167.237 metrov cevovodov raznih profilov, rezervoar na Rožniku vsebine 3000 in 2000 m3 ter v vodarni v Klečah 5 vodnjakov, 2 parni črpalki in 2 električni, izmed katerih je bila ena v rezervi. V letu 1945 se je načrpalo 8.061.933 m3 ter na dan in osebo 230 1 vode. Na omrežju je bilo vgrajenih 6530 hišnih priključkov, 956 požarnih hidrantov in 871 zasunkov. S porastom prebivalstva in industrije po letu 1945 se je pričelo kazati pomanjkanje vode, dokler v letih 1949 in 1950 niso ostala gotova področja povsem brez vode ter so se potrošniki oskrbovali z vodo le ponoči. Da se prebivalstvo in industrija oskrbi z zadostno količino zdrave pitne vode, so se pričela razsežna dela. Pričeli so se graditi novi vodnjaki, nove vodarne, glavni napajalni cevovodi, omrežje, priključki, vgradile so se nove črpalke, tako da je danes stanje sledeče: Vodama v Klečah z 12 vodnjaki in 2 Sulzer črpalkama ter 7 vertikalnimi črpalkami, skupne kapacitete 8601/s, dva vodnjaka pa sta v delu. Vodarna v Hrastju s 3 vodnjaki in 3 vertikalnimi črpalkami skupne kapacitete 1801/s in enim vodnjakom v rezervi. Vodarna v Šentvidu z dvema vodnjakoma skupne kapacitete 1201/s, Omrežje je poraslo na 360.000 m s 5 napajalnimi cevovodi premera od 700 do 200 mm. Na omrežju je vgrajenih 13.712 hišnih priključkov, 2324 požarnih hidrantov in 2135 zasunkov. Omrežeje zajema danes na vzhodu Zalog, Škofljico, na zahodu pa Medno in Tržaško cesto do meje Brezovice. Na severu meji na Savo, na jugu pa na Črno vas. Poleg starega rezervoarja vsebine 5000 m3 se je zgradil in dal v uporabo rezervoar na Škofljici vsebine 500 m3 s prečrpalno napravo. V letu 1963 se je načrpalo 21.368.215 kubičnih metrov vode. Maksimalno načrpana voda 25. VII. 1963 znaša 66.489 kubičnih metrov, minimalno načrpana 1. I. 1963 pa 43.126 m3. Na prebivalca odpade povprečno dnevno pri 155.888 prebivalcih 351,901 vode. Kljub izredno suhi zimi v letu 1963/1964 in sušnemu letu je bila oskr- ba zadovoljiva, kar lahko pripisujemo vertikalnim črpalkam, katere segajo globoko izpod nivoja podtalne vode. Najnižji nivo podtalnice v letu 1964 je bil 26. IX. 1964 27,05 m in se je s padavinami v mesecu oktobru dvignil 23. X. 1964 na 24,00 m. Nadaljnji razvoj Kljub temu, da smo omenili, da je bila oskrba zadovoljiva, pa to velja le brez motenj na električni energiji. Vsa* ka prekinitev električnega toka pa povzroča motnje v preskrbi z vodo in to na račun prešibkih rezervoarjev. V ta namen se bo pričel graditi v letu 1965 rezervoar na Šišenskem hribu nad Vodnikovo cesto, vsebine 8000 m3, katerega cena bo znašala ca 650.000.000 din. Temu rezervoarju bodo sledili še rezervoar na Golovcu vsebuje 10.000 m3, rezervoar v Šentvidu, Urhu in Kašeljskem hribu. Pričela so se že dela za napeljavo napajalnega cevovoda premera 500 mm iz Vodovodne ceste preko Titove ceste do Šmartinske, kjer se bo združil s cevovodom iz Hrastja in bo potekal preko Zelene jame, Ljubljanice, Gruberjevega prekopa do rezervoarja na Golovcu. V gradnji sta tudi odcepa napajalnih cevovodov premera 400 mm ob Celovški cesti za tovarno Iskra in odcep premera 300 mm v Domžalski ulici za potrebe Kliničnih bolnic. V letu 1965 se bo pričelo z gradnjo nove serije vodnjakov na področju Kleč, ki so locirani 600 m severno od dosedanjih vodnjakov. Na tem področju se bodo gradili vodnjaki vse dotlej, po potrebi potrošnje, dokler ne bo urejeno vse za pre- selitev sedanjih vodam na Sorško polje. V ta namen se že vršijo raziskave na Sorškem polju in na vseh področjih, kjer se pričakuje znatne količine vode in bi v prihodnosti lahko služile za oskrbo razširjene Ljubljane. Te raziskave podtalnice bodo v letu 1965 zaključene in se bo pristopilo k izdelavi projekta. Kdaj bo prišlo do realizacije, je težko reči, saj bodo šli stroški v milijarde, vendar pa je potrebno, da se področja raziščejo in zaščitijo. Po vsej verjetnosti bi z gradnjo novih vodnjakov lahko ostali na tem področju še vrsto let, vendar pa nas izpodriva razvijajoča fee Ljubljana s svojimi soseskami, predvsem z industrijo, katera že posega v naše zaščitno področje. Z izgradnjo predvidenih sosesk se bo omrežje znatno razširilo in tudi potrošnja povečala, kar nam bo povzročilo določene težave, saj bomo morali v ta namen v gotovih predelih izmenjati napajalne cevovode, da bomo lahko preskrbeli te predele z zadostno količino vode. Prav tako bo potrebno izmenjati v gotovih predelih mesta konzumne cevovode, ki so bili dimenzionirani za manjši odvzem, pa sta se gostota in odvzem tako povečala, da ti cevovodi nujno potrebujejo povečanje profila. Ti problemi so neodložljivi, če hočemo pravočasno preskrbeti prebivalcem dovolj no količino vode. Zato je nujno potrebno, da se za to preskrbijo sredstva in uredi cena vodi. IVAN LAMPIČ lizacijske dejavnosti. Tako odpade na podjetje tudi del skrbi za programiranje razvoja panoge in proučevanje možnosti za tak razvoj. Stojimo pred imperativom, da je do leta 1967 treba zgraditi čistilno napravo za Ljubljano. Dvomimo, da bi v tem roku lahko računali, da se v tehnologijo čiščenja popolnoma na novo vključi neka novo ustanovljena institucija, s katero bi bilo mogoče navezati tako funkcionalno ugodno, kakor tudi ekonomsko ustrezno sodelovanje do take mere, da se zagotovi kontinuiteta raziskav pri delu za projektiranje čistilne naprave. V diametralnem nasprotju z navedenimi vprašanji je delovna sila. Podjetje je doslej oskrbelo samski dom s 115 ležišči. To je za potrebe podjetja docela nezadostno, saj je nastanjena skoraj polovica fizičnih delavcev v stanovanjskih provizorijih, ki so po eni strani relativno dragi, po drugi pa tako higiensko kot estetsko neustrezni. V najkrajšem času bomo morali povečati kapacitete samskih ležišč do 300 ležišč. Zagotovili bomo tudi pomoč-pri izgradnji oziroma nakupu družinskih .stanovanj, ker ni mogoče računati, da bi se zaposleni pri podjetju drugače dejansko ustalili. Poglavje zase je neurejeno vprašanje tržišča za naše storitve. Iz 100 odstotnega financiranja komunalnih naprav prihajamo postopoma iz investi-torstva politično teritorialnih enot na samofinanciranje. Financiranje s strani politično teritorialnih enot je imelo stalno posledico docela neenakomerno proizvodnjo. Sredstva so dotekala šele po zaključku prvega kvartala s tem, da so večino dotoka koncentrirali običajno na zadnji kvartal leta. To je imelo za posledico neuravnovešeno našo proizvodnjo, koncem leta pa v nekaterih primerih hlastanje za realizacijo plana. Za službo vzdrževanja si je podjetje pred petimi leti priborilo konstantno dotekajoča sredstva, ki se zbirajo na osnovi pobiranja kanalske pristojbine. Ta tarifa; za katero so bili podani osnovni izračuni že pred sedmimi leti, ne ustreza zaradi izredno naglega naraščanja cen in potreb službe vzdrževanja. Obstoji upravičena bojazen, da ne bo mogoče skrbeti na racionalen, in ekonomsko utemeljen način izgradnje kanalizacijskih naprav, če bo financiranje potekalo tako kot doslej. Podjetje bi moralo biti v celoti odgovorno za urejenost kanalizacijskih naprav, družba ugotoviti možnost najemanja kreditov po načinu, ki je običajen na področju stanovanjske izgradnje. Širjepje kanalskih naprav je v pretežni meri posledica zahtev forsiranja stanovanjske izgradnje. Da se zagotovi možnost odplačevanja anuitet, predlaga podjetje ustrezno reguliranje kanalske pristojbine, tako da se pristojbina zvišuje postopoma najprej s faktorjem 4, potem pa s faktorjem 5. V danih pogojih je predlog podjetja edina realna možnost za ureditev kanalizacije. V ilustracijo stanja dejstvo, da v Ljubljanico odteče dnevno cca 20 ton odpadkov iz kanalizacije, pri čemer štejemo čisto sušino 'brez vode, tretjina te količine pa odteka v ljubljanska temeljna tla in počasi ter vztrajno okužuje' edini izvor vode za preskrbo mesta. Obstoji še četrti problem, to je problem sistematične izgradnje mesta. Izgradnja mesta je sedaj glede na to, da je na področju mesta 5 občin in, da se mestnemu teritoriju danes priključuje nov samostojni velepotrošnik, to je industrijska cona Moste izredno decentralizirana. Taka rast mesta v vsej smeri ima seveda za posledico izredno velike potrebe po izgradnji komunalnih naprav, ki pa dosledno niso polno izkoriščene, kar pomeni zelo počasno vračanje vloženih sredstev. ING. JOŽE KOLAR • ŠTIRJE PROBLEMI »KANALIZACIJE« NADALJNJA IZGRADNJA KOMUNALNEGA PODJETJA POMEMBNA ZA LJUBLJANO Stari vodovod v Klečah pri Ljubljani Osnovni problem za uspešno delo podjetja predstavlja slaba tehnična opremljenost in nezadostno 'število primerno usposobljenih strokovnih kadrov, kakor tudi akutno pomanjkanje fizične delovne sile. Podjetje poskuša kompenzirati pomanjkanje delovne sile (fizične) predvsem z uvajanjem ustrezne mehanizacije in z uvajanjem sodobnejših tehnoloških postopkov. Na področju dejanske proizvodnje, to se pravi novogradnje kanalizacijskih naprav, so bili v takem smislu doseženi doslej relativno lepi uspehi, saj se proizvodnost na za--oslenega stalno dviga in predstavlja danes 10-kratno povečanje glede na obdobje 1957-58. Ker podjetje doslej ni dobivalo' ni-jti posojil niti kakršnekoli druge pomoči za izboljšanje svoje opremljenosti in ker je v pogledu dajatev trenutno na slabšem kot npr. povprečno gradbeno podjetje, je že dosedanja opremljenost z mehanizacijo terjala velike žrtve s strani kolektiva. Pri takšnem položaju je gotovo, da so se pri podjetju razvijale predvsem dejavnosti, ki so bile najbolj pereče, to je konkretno novogradnja. Vzdrževanje kanalskega omrežja je kar se tiče opremljenosti v preteklih letih pridobilo relativno mnogo manj in posledica je, da ta sektor v podjetju po produktivnosti zaostaja. Celotni kompleks vprašanja s področja kanalizacije je pri nas razmeroma slabo razvit. Ne razpolagamo niti z ustrezno industrijo, ki bi producirala potrebni pomožni material, kakor tudi ne z organiziranimi institucijami, ki bi načrtno skrbele za razvoj kana- Dela pri urejanju kanalizacije na Trgu revolucije v Ljubljani »METALKA« VČERAJ IN DANES Mnogi še vedno sodijo Metalko po nekaj detajlnih trgovinah, ki jih jma v Ljubljani. Kdor še ni imel prilike vsaj delno spoznati njeno poslovno utripanje, bo s težavo ocenil delo tega, za trgovsko hišo relativno velikega kolektiva. Iz skromnih začetkov tam v letu 1949 pa do danes se je Metalka razvila in se uvrstila med vodilna podjetja svoje stroke v državi in zaposluje že okoli 1000 delavcev. Izbor ‘ftlaga, s katerim Metalka posluje, je širok in raznovrsten. Med 35.000 artikli bomo navedli samo osnovne skupine kovinskega blaga, s katerim se potrošniki lahko oskrbijo pri »Metalki«. S pločevino, žioo, hladno in toplo valjanimi trakovi, paličastinv jeklom, profilnim železom, cevmi, kvalitetnimi jekli oskrbuje Metalka predvsem našo industrijo. V ustreznem oddelku je na razpolago kompletna zbirka polfinalnih izdelkov barvaste me- vajalci teže odločijo za novega izvoznika, kot pa že vpeljanega. Te začetne težave so v Metalkinem izvozu že premagane. Dosedanja!/ prizadevanja in uspehi so trdna osnova za neprekinjen vzpon izvoza v prihodnjih letih. Dragoceni so tudi rezultati, ki jih je Metalka dosegla v izboljšanju strukture svojega izvoza. Z intenzivno in vztrajno obdelavo inozemskih tržišč se je po sre- ■ čilo, poleg stalnega naraščanja izvoza polfinalnih izdelkov barvaste in črne metalurgije, zagotoviti tudi naraščanje izvoza široke izbire . finalnih izdelkov kovinske predelovalne industrije. Nič manj pomembna ni regionalna usmerjenost Metalkinega izvoza. Praktično je celoten izvoz usmerjen na zapadna tržišča in le manjši del v vzhodnoevropske države. Treba pa je omeniti, da se bo v naslednjih .mesecih izvoz tudi v socialistične države močno povečal, ker so že sklenjene pogodbe za izvoz 500 tovornih vagonov. V zadnjem času »Metalka« — mehanizirano razkladanje talurgije. Nadalje oskrbuje Metalka industrijo in obrt s stroji, napravami m opremo. Prav tako pa potrošnik pri Metalki najde široko izbiro orodja, krogličnih in valjčnih ležajev, vijačnega blaga, kovinskih artiklov, instalacijskega materiala in predmetov široke potrošnje. Da bi velike količine raznovrstnega blaga čimbolj poceni iri čim hitreje prišle od proizvajalca do potrošnika, je treba poleg sposobnih in izkušenih kadrov imeti tudi ustrezno organizacijo, preizkušeno v dolgotrajni praksi. Na področju notranje trgovine Metalke deluje sedaj 11 oddelkov, od katerih vsak oddelek nabavlja in prodaja ustrezno blago glede na specializacijo. Predmet zunanjetrgovinske dejavnosti Metalke je približno isti kot na področju notranje trgovine. Tu je delo razdeljeno na uvozni sektor, ki ima 11 oddelkov in izvozni, kateri ima 6 oddelkov. Hitra rast našega gospodarstva, posebno proizvodnje črne in barvaste metalurgije ter kovinsko predelovalne industrije, narekuje ustrezno spremljanje tega gibanja in izpopolnjevanje organizacije Metalke v smislu ožje specializacije. Število oddelkov raste, Istočasno pa se zožuje področje posameznih oddelkov. Vzporedno s tem razvojem, pa se v podjetju dopolnjujejo in ustanavljajo nove pomožne službe. S pravilno politiko je Metalka posebno v zadnjih 5 letih razširila svoje poslovanje na ves teritorij Jugoslavije. Danes ima svoja predstavništva in zastopništva v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Skopju, Subotici, Novem Sadu, Reki, Nišu, Splitu in Puli. Tako razvita mreža omogoča podjetju stalne stike s proizvajalci — dobavitelji in potrošniki kovinskega blaga ne glede na njihov sedež. Na področju uvoza so za Metalko najznačilnejši široki aranžmani z dobavitelji iz socjalističnih držav, ki so največkrat povezani z ugodnimi krediti za industrijska podjetja, ki so zainteresirana za nabavo strojev in opreme za splošno povečanje proizvodnje ali odpravo ozkih grl v svojih obratih. Posebno skrb posveča Metalka izvozu. Čeprav se je s to dejavnostjo pričela b a viti šele pred dobrimi tremi leti, si je že pridobila glas solidnega izvoznika pri domačih proizvajalcih in interesantnega poslovnega partnerja pri Inozemskih kupcih. Dolgoletno uspešno sodelovanje s praktično vsemi jugoslovanskimi proizvajalci kovinskega blaga na področju notranje trgovine, do določene mere pa tudi številne poslovne zveze v inozemstvu po liniji uvoza, so predstavljali dobro osnovo za začetek intenzivnega razvoja izvoza. Razumljivo je, da je poleg splošnih težav v izvozu kovinskega blaga, Metalka bila v primerjavi z drugimi starimi izvozniki v težjem položaju, glede na to, da se proiz- se je Metalka uveljavila /tudi na izven-evropskih tržiščih. Tako je letos izvozila serijo potniških vagonov v Izrael. S tako obsežno in raznovrstno dejavnostjo se j p Metalka razvila v gospodarsko organizacijo, ki poleg posredovanja blaga od proizvodnje do potrošnje, čedalje bolj učinkovito vpliva na proizvodnjo, zlasti na kovinsko predelovalno industrijo. S stalnim spremljanjem potreb tržišča v vsej državi in s poslovnimi zvezami z večino proizvajalcev tega blaga, Metalka vpliva na proizvodne programe posameznih tovarn. Na podlagi njenih predlogov, in zahtev proizvajalci izpopolnjujejo izdelke, ki jih že proizvajajo, uvajajo v svojo proizvodnjo nove artikle, uskla-jajo svojo proizvodnjo s potrebami ria tržišču, razširjajo obrate za proizvodnjo najbolj iskanega blaga itd. V tej zvezi je zelo pomembna vloga izvoza, preko katerega se naša proizvodnja vključuje v mednarodno delitev dela. Ta proces je često povezan z velikimi težavami posebno za proizvajalce izdelkov kovinske predelovalne industrije. Vendar je to edina pot, po kateri bo mogoče priti do storilnosti in kvalitet, ki so jo dosegli proizvajalci v razvitih državah. Samo tako bomo lahko omogočili izvoz svojih izdelkov, ne da bi pri tem imeli izgubo. Ni treba še posebej poudarjati, kako pozitivne so posledice tega tudi za jugoslovanske potrošnike kovinskih izdelkov. V proizvajalnih organizacijah je pri planiranju najtežje predvideti z ustrezno točnostjo realizacijo proizvodnje po količini, zlasti pa po izbiri. Tq v planiranem obdobju lahko moti neprekinjen tek proizvodnje. Veliko grosistično podjetje, kot je Metalka z obsežnimi naročili, ki zajemajo velik del letne proizvodnje mnogih proizvajal- cev, znatno vpliva k realnejšemu planiranju in nemotenemu teku proizvodnje kovinskega blaga. Zaradi razvoja v smeri večje specializacije oddelkov in posameznih strokovnih uslužbencev lahko potrošnik pri Metalki računa s koristno, včasih pa tudi zelo potrebno pomočjo pri izbiri najustreznejšega blaga. Taka pomoč je dragocena pri nabavi domačih ali uvoženih strojev in opreme. Izkušnje pri nabavah strojev in opreme se že vrsto let akumulirajo pri Metalki, v ustreznih oddelkih in pri strokovnih uslužbencih. Zategadelj lahko rečemo, da šo nasveti Metalkinih strokovnih uslužbencev pri izbiri najustreznejših strojev in opreme dobrodošli in zanesljivi. Če upoštevamo vse te odgovorne in zahtevne naloge podjetja v našem gospodarstvu, je lahko razumeti, da jim je lahko kos samo kolektiv z visoko kvalifikacijsko strukturo. Podjetju se je posrečilo rešiti ta problem samo z velikimi napori. Kot rezultat teh prizadevanj ima kolektiv Metalke za naša merila zelo visoko kvalifikacijsko strukturo, saj dela v podjetju preko 100 uslužbencev, ki so 'diplomirali na tehniški, ekonomski ali kaki drugi fakulteti. To je prav gotovo največja prednost Metalke, ki je zagotovila dosedanje uspehe in zaradi katere lahko podjetje računa tudi na nadaljnji razvoj. K zagotovitvi te prednosti je največ prispevalo načelo/ da se najbolj zanesljivo lahko računa s strokovnjaki, ki jih Metalka sama šola. Letos podjetje štipendira 50 študentov na' tehniški, ekonomski in drugih ustreznih fakultetah. Šolanje pa se nadaljuje tudi potem, ko sta diploma ali spričevalo o končani strokovni šoli že v žepu, v raznih tečajih in specializacijah. Izpopolnjevanje organizacije podjetja, stimulativna delitev dohodka po učinku, uvajanje sodobnih metod dela, racionalizacija določenih tehničnih poslov, postopna mehanizacija v skladiščih itd. so zagotovili, da je iz leta v leto ob izredni hitri rasti prometa in števila zaposlenih prav tako naraščala storilnost. V letu 1955 odpade na enega zaposlenega 14,3 milijone prometa, 1. 1963 pa že 78,5 milijona din. Sicer je treba pri tem upoštevati razliko med cenami, ki so veljale v teh letih. Vendar te številke zelo zgovorno govore o dosedanjem razvoju Metalke in nas hkrati utrjujejo v prepričanju, da bo podjetje tudi v prihodnbsti kos vse bolj zahtevnim nalogam, ki mu jih nalaga naše gospodarstvo. 100.08 ftintatiBi may/ Proizvodnja koles nenehno narašča TOVARNA »ROG« je bila kot edino tovrstno podjetje v Sloveniji ustanovljena že leta 1949, vendar je takrat njihova proizvodnja zajemala še proizvodnjo pisalnih strojev. Tak proizvodni program pa je trajal le do leta 1953, ko se je podjetje z Viča preselilo v nove prostore oziroma v prostore bivše tovarne »Indjjs« na Trubarjevi cesti. Skratka, z osvojitvijo proizvodnje koles in z izločitvijo proizvodnje pisalnih strojev je bila v razvoju podjetja zabeležena prva stopnja napredka, kajti že naslednje leto so uspeli upeljati serijsko proizvodnjo ■ koles, medtem ko so se v proizvodnji rezervnih delov že močno približali tržnim potrebam. Leto 1959 predstavlja za podjetje drugo fazo razvoja. V tem času so uspeli deloma modernizirati strojni park, ki so ga dolgo let sestavljali stroji, ki so. bili z reparacijo dodeljeni naši državi. Jasno je, da ti niso povsem odgovarjali potrebam in zahtevam moderne proizvodnje koles, zato so bile vse težave kolektiva usmerjene v nabavo novih in sodobnejših strojev, ki naj v končni fazi omogočijo uspešnejšo proizvodnjo koles in rezervnih delov. Nedvomno, pogoji za dobro in redno proizvodnjo so bili podani. Vendar, Montaža in kontrola dvokoles ker samo stroji še niso dovolj,, saj je za proizvodnjo koles potrebnih dobrih 400 vrst materialov in od tega okrog 200 izdelanih in pomožnih, so proizvodnjo razširili v uspešno kooperiranje z mnogimi podjetji, s tem pa uspeli zmanjšati na minimum nabavljanje nekaterih delov iz inozemstva. Kot prvi večji uspeh kooperiranja z inozemsko tovarno »Puch« so zabeležili v letu 1954. Glede na kooperacijsko povezavo z omenjeno tbvarno pa so uspeli poslati v tovarno »Puch« del tehničnega kadra, ki se je tako prvič lahko dodobra seznanil s serijsko proizvodnjo. koles v eni največjih inozemskih tovarn. Če si torej sedaj nekoliko ogledamo proizvodnjo koles v tovarni »Rog«, potem moramo zapisati, da podjetje danes proizvaja okrog 400 različnih kolesnih elementov, saj ,je na primer samo na običajnem moškem kolesu tipa Tou-ring 566 sestavnih delov in od tega kar 181 različnih, medtem ko .je celotna proizvodnja serijska in 'razdeljena na več kot 4000 delovnih1 operacij. Skratka, podjetje izdeluje samo in deloma v kooperaciji vse sestavne dele za kolesa, le verige, torpeda, praznotečne zobnike in kroglice za ležaje v proizvodnji niso povsem osvojili. Vendar ne proizvajajo samo kolesa in rezervne dele, temveč se prav v zadnjih letih uspešno uveljavljajo na področju proizvodnje transportnih sredstev: trasporter-jev in nič manj v proizvodnji malega kopirnega stroja — ciklografa. Skratka, ob podpori celotnega kolektiva nenehno večajo, širijo in izboljšujejo svojo proizvodnjo. Naj samo napišemo, da so v zadnjih šestih letih proizvodnjo koles povečali za 3,6 krat in lani dosegli največjo absolutno povečanje proizvodnje za okrog 29.000 koles. Tako so na primer lani povečali dnevno proizvodnjo, saj so dnevno izdelali nič manj kot 400 koles. Tudi asortiment so v tem letu spremenili v korist športnih koles, katerih so proizvedli od celotne proizvodnje 39 odst., turnih koles pa so izdelali 61 odst. Leto poprej (1962) je bil asortiment proizvodnje nekoliko'drugačen: izdelali so 28 odst. športnih koles in 72 odst. turnih koles. Nedvomno teh nekaj rezultatov kaže na nenehno večanje proizvodnje, ki niso pozitivni samo za podjetje, temveč tudi v splošnem za jugoslovansko gospodarstvo. Znano je najbreč, da je v Jugoslaviji več tovarn z osnovno dejavnostjo — proizvodnjo koles. Če torej proizvodnjo tovarne »Rog« postavimo v primerjavo s celotno jugoslovansko proizvodnjo, potem ugotovimo, dd je bilo leta 1956. podjetje »Rog« udeleženo v tej skupni proizvodnji s 27 odstotki, nekaj let kasneje,, leta 1960, z 29 odstotki, medtem ko je do leta 1963 napravilo že močan korak’ naprej in doseglo 39 odstotno udeležbo v celotni jugoslovanski proizvodnji. Bolj ali manj lahko upravičeno napišemo, da je podjetje vseskozi uspešno izpolnjevalo družbeno nalogo: dobaviti trgu čim več izdelkov in tako zadovoljiti potrošnika. Vendar z doseganjem te naloge in v želji to nalogo še izboljšati, pa je bil kolektiv postavljen pred nove težave. Pojavila se so namreč ozka grla v proizvodnji, ki preprečujejo nadaljnji razvoj podjetja. Čeprav je podjetje prav v zadnjih letih veliko prispevalo za oblikovanje čim uspešnejših metod dela, vpeljali so sodobne tehnološke postopke, opravili več organizacijskih sprememb: z združevanjem oddelkov, postavljanjem standardnih časov v proizvodnji in podobnim, ostaja še vedno najtežji problem — pomanjkanje delovnih prostorov. Računajo sicer, da bodo z 'lastnimi sredstvi, deloma z najetimi krediti, uspeli do leta 1970 opraviti dokončno rekonstrukcijo podjetji, katere namen je pridobitev novih prostorov. Z nabavo modernejših strojev, ki naj bi prvenstveno zamenjali sedanji že iztrošeni strojni park, računajo na letno povečanje proizvodnje koles (pri popolni rekonstrukciji podjetja) na okrog 250.000 in 800 ton rezervnih delov. Čeprav je videti, da so skrbi kolektiva večidel usmerjene v proizvodnja, temu ni tako. V podjetju posvečajo dobršen- del pozornosti življenjskemu standardu delavcev, zlasti pa njihovemu izobraževanju. Oblike kadrovskega izobraževanja, ki so jih sprejeli že leta 1960, so dokaj uspešne, saj dajejo možnosti nadaljnjega usposabljanja slehernemu delavcu v podjetju, medtem ko novodošlemu že takoj ob nastopu nudijo osnovno znanje. Tečaji, ki jih prirejajo po sektorjih in za katere že imajo pisana skripta (skrinta vsako leto dopolnjujejo in popravljajo), nudijo tako »starim« kot novodošlim delavcem potrebno znanje za posamezno delovno mesto, medtem ko s štipendijami na visokih in sre d n/ih šolah pridobivajo le visokokvalificirani kader. V kolektivu, kjer je sila zanimiva ugotovitev, da zaposluje več kot 50 odstotkov žensk, pa prav tako posvečajo v okviru možnosti vso pozornost gradnji stanovanj, in sicer z dajanjem kreditov za individualno gradnjo, ker smatrajo, da je tak način reševanja stanovanjskega problema ši. najuspešnej- » Koteks - Tobus « za prehod na devizno samofinanciranje Podjetje »KOTEKS-TOBUS posreduje izvoz izdelkov panoge 125, to je usnjarsko predelovalne industrije in hkrati zanjo uvaža potrebne surovine in reprodukcijski material. Poudariti pa je treba, da »KOTEKS-TOBUS« nasproti klavniški industriji ne nastopa zgolj kot kupec kož, marveč kot ku- ' pec odpadkov, ki jih, ustrezno predelane, kot surovino potrebujejo in uporabljajo industrija mila in mešanice močnih krmil (maščobe za mila in kostna ter mesna moka). Potrebe po čim ustreznejšem sortiranju in manipuliranju s kožami domačih in inozemskih provenienc so zato narekovale garditev novega skladišča za kože in druge industrijske surovine ter izdelke v Zalogu, ki ga je podjetje nedavno dogradilo in izročilo svojemu namenu. V novem skladišču s skupno površino 7200 m2 bo mogoče koncentrirati kože in jih namensko pripravljati oziroma sortirati po težnost-nih kategorijah in sortimentih ter jih tako sortirane dobavljati usnjarski industriji. Graditev tega skladišča je bila tembolj utemeljena, ker obstoječih 40 manjših skladišč, raztresenih širom po republiki Sloveniji, ni dopuščalo večje koncentracije kož in ustrezne priprave ter sortiranja, kot to zdaj omogoča novo skladišče v Zalogu. Če navedemo podatek, da se je izvoz usnja in usnjenih ter drugih industrijskih izdelkov, za katerega je specializirano izvozno-uvozno podjetje »KOTEKS-TOBUS« v zadnjih štirih letih povečal od 600.000 na 8 milijonov dolarjev in da je spričo industrijskih potreb občutno porastel tudi obseg dela na notranje-trgovinskem področju, potem menda tudi ni treba posebej dokazovati utemeljenosti graditve novega upravnega poslopja podjetja »KOTEKS- TOBUS« na Miklošičevi cesti v Ljubljani, v katero se bodo lahko preselile strokovne službe, ki so se zaradi nagle širitve obsega dela ustrezno okrepile. Novo upravno poslopje bo omogočilo združitev služb na eni lokaciji, kar bo nedvomno "ugodno vplivalo na izboljšanje operativnosti, zlasti še, ker zdaj te službe poslujejo ločeno na treh mestih v Ljubljani in v prostorih, ki za povečano dejavnost podjetja že zdavnaj niso več primerni. Uvodoma smo navedli; da je ena izpred nadaljnjih dejavnosti podjetja »KOTEKS-TOBUS« odkup klavniških odpadkov, ki so že iz higenskih razlogov v klavnicah in industriji,^pe. srpe-.. jo zadrževati dalj kot^24 ur. Tako je • zanimiv podatek, da je -,ppdjetje.-!>KQ-TEKS-TOBUS« samo v letu 1963 prek svojih poslovalnic zbralo nad 15.000 vagonov klavniških odpadkov, ki jih, predelane v maščobe in dodatek k močnim krmilom, nato kot surovno posreduje industriji mila in industriji močnih krmil. Da bi moglo čim ustrezneje in kvalitetne j e predelati navedene odpadke, uvozno-izvozno podjetje »KOTEKS-TOBUS« v Zalogu iz zveznih sredstev gradi tudi novo kafilerijo, predelovalnico klavniških odpadkov, ki bo predvidoma dograjena leta 1965. Z njo bo podjetje prispevalo k zmanjšanju uvoza močnih krmil. Izvozno uvozno podjetje »KOTEKS-TOBUS« na zunanjih trgih zastopa panogo 125, industrijsko dejavnost s prav specifičnimi pogoji proizvodnje in izvoza. Ena izmed značilnosti usnjarsko predelovalne stroke namreč je, da mora velik del surovin, kož, zaradi nezadostnih domačih surovinskih 'virov uvažati. Od tod tudi najosnovnejši problemi te panoge, za rešitev katerih se najzavzeteje zavzema tudi »KOTEKS-TOBUS« kot izvoznik usnja in usnjenih izdelkov, ki je živo zainteresiran, da bi bil devizni dotok iz tovrstne dejavnosti čim bolj neoviran in učinkovit, tem prej, ker so vsi pogoji za občutno povečanje izvoza usnja in usnjenih izdelkov. Skupaj s proizvajalnimi podjetji, republiškimi organi in Gospodarsko zbornico se KOTEKS-TOBUS namreč zavzema za čim doslednejšo opustitev vseh administrativnih posegov v trg s kožami, usnjem in usnjenimi izdelki ter si prizadeva doseči, da bi s sprostitvijo uvoza surovih kož in ukinitvijo kontrole nad cenami v vseh fazah' predelave, omogočili zdravo konkurenco med proizvajalci, dosegli redno oskrbo s surovinami, umiritev trga s surovimi kožami, znižanje cen in tako ustreznejšo konkurenčnost podjetjem usnjarske industrije v inozemstvu. Ob zagotovitvi ustrezne surovinske osnove iz domačih virov in uvoza bi namreč usnjarsko-predelovalna industrija mogla znatno povečati proizvodnjo za izvoz in namesto enega ali celo dveh dolarjev izvoza v primerjavi z dolarjem uvoza ustvariti še ugodnejše razmerje med vrednostjo uvožene surovine in vrednostjo izvoženih izdelkov. Ker z oplemenitenjem surovine us-njarsko-predelovalna industrija ustvarja vrednost, ki je v tako ugodnem razmerju nasproti uvoženi surovini, je razumljivo, da se usnjarska skupaj z obutveno industrijo trudi doseči ne le nekatere olajšave, ki bi ji izboljšale zdaj dokaj neugoden ekonomski položaj, marveč predvsem pospešiti nadomestitev administrativnega sistema zunanje trgovine, sistem premiranja z mnogo bolj spodbudnim in za gospo- darstvo ter zunanjo menjavo dosti bolj zdravim sistemom deviznega samofi-nanciranja, ki bo temeljil na čim popolnejši vezavi uvoza na izvoz. Prizadevanja panoge 125, da bi pospešila prehod na devizno samofinanciranje, so tem razumljivejša in tem bolj upravičena, če upoštevamo, da bo usnjarsko-predelovalna panoga SFRJ po predvidevanjih v letu 1964 uvozila za 20 milijonov dolarjev surovin in repromateriala, a istočasno izvozila za 40 milijonov dolarjev izdelkov. Usnjarsko-predelovalna industrije Slovenije bo pri tem udeležena z nekaj manj kot 8,5 milijona dolarjev izvoza. To pomeni, da bo letos na 1 dolar uvoza ustvarila okrog 2 dolarja izvoza. Spričo dejstva, da omejitve pri uvozu kož neogibno vodijo k zmanjšanju obsega izvoza, k širjenju administrativnih ukrepov (kontrolirane cene) in k anarhiji na področju strukture cen in sploh na tržišču, usnjarsko predelovalna industrija ob polni podpori re- publiških organov, Gospodarske zbornice in podjetja »KOTEKS-TOBUS« predlaga naslednje ukrepe: — stroko 125 je treba oprostiti plačevanja 15 odst. prispevka in to z veljavnostjo od 1. I. 1964. dalje, ukiniti pa je treba tudi diferencirano stopnjo prometnega davka na obutev ter medfazni davek za tekstil, ki se vgrajuje v obutev. Predlagane olajšave bi panogi 125 zagotovile ustreznejšo materialno osnovo za razširjeno reprodukcijo ter jo glede družbenih dajatev izenačile s položajem drugih strok. Ustreznejša delitev dohodka bo nadalje omogočila bolj stimulativno nagrajevanje v stroki ter boljše pogoje za formiranje lastnih sredstev. .Oprostitev plačila 15 odst. prispevka bi znašala za SRS 1600 milijonov din, v zveznem merilu pa 3520 milijonov din. — Zagotovitev osnovne surovine in uvoza usnjarski stroki na ekonomski osnovi, to je z vezavo uvoza na izvoz, Maketa trietažnega skladišča za surove kože ter dvoetažne kafilerije v Zalogu pri Ljubljani. Investitor je Koteks-Tobus, gradbena dela pa izvaja »Gradis« zlasti še, ker je iz domačih virov mogoče zadovoljiti le 50 % potreb po surovinah. Upoštevati je tudi treba, da obstoječe kapacitete stroke 125 dopuščajo povečanje proizvodnje; da na svetovnih trgih obstoja možnost velikega plasmana; da stroka 125 že zdaj izvaža 2 do 3-kratno vrednost uvožene surovine; da edinole prehod iz deficitarnosti v suficitarnost lahko odločilno vpliva na izboljšanje kvalitete s konkurenčno borbo za vključevanje v svetovne cene in stabilizacijo cen na domačem trgu; da, končno nadaljevanje stanja deficitarnosti surovin vodi k zmanjšanju izvoza oziroma k širjenju administrativnih ukrepov itd. — Ukinitev evidence in kontrole cen, ki je v veljavi za usnje in usnjene izdelke. Ta ukrep je tem nujnejši, ker ob sprostitvi in zvišanju cen surovin nastaja vprašanje, ali je sploh še umestna evidenca in kontrola cen usnja in usnjarskih izdelkov, zlasti še, ker sproščeni režim že povzroča močnejšo diferenciacijo cen kož kot osnovnega kalkulativnega elementa v cenah usnja, medtem ko hkrati naraščajo tudi drugi stroški proizvodnje, vključno stroški za delovno silo. Če se je torej družba odločila za sprostitev trgovanja s kožami, pri čemer je dolžna upoštevati moment pomanjkanja surovih kož ter potrebe po okrepljenem uvozu in ustreznih materialnih rezervah, potem ta odločitev nedvomno terja sprostitev trga v okviru celotne grupacije, torej tudi v vseh fazah predelave, vključno obutveno industrijo. Kapacitete v usnjarstvu in industriji usnjarskih izdelkov so sorazmerno slabo izkoriščene. Boljše izkoriščanje le-teh bi ugodno vplivalo na realnost prodajnih cen. Družba naj_ z vezavo uvoza na izvoz zagotovi na ekonomski osnovi možnost povečanega dotoka surovin, nemudoma naj ukine kontrolo cen in uvede evidenco ter kontrolo cen v konjunkturnem smislu. Takšni so predlogi za izboljšanje ekonomskega stanja panoge 125 in pospešitev ter širitev izvoza njenih izdelkov, predlogi, ki jih zavzdto podpira tudi izvozno-uvozno podjetje »KOTEKS-TOBUS«. NANDE ŽUŽEK Izvoz in storilnost v »Pletenini« TOVARNA TRIKOTAŽNEGA PERILA »PLETENINA« V LJUBLJANI dosega pomembne uspehe predvsem na dveh področjih, v izvozu in uvajanju 42-urnega delovnega tednika. Kar zadeva uvoz, je treba predvsem navesti, da je »Pletenina« začela izvažati tako rekoč šele leta 1962. Šlo je bolj ali manj za poskus, ki pa se je nepričakovano izvrstno obnesel: izvozila je za 20.881 dolarjev blaga. Spričo tega, da prvi — četudi uspeli poskusi niso mogli biti osnova za občutne j še povečanje izvoza v naslednjem 1963 letu, je tovarna to leto sprejela izvozno obveznost v vrednosti 50.000 dolarjev, ki pa jo je do konca leta prekoračila za več kot 132 odstotkov, saj je izvozila za nič manj kot 1)6.300 dolarjev izdelkov trikotaže. Nesporna kvaliteta izdelkov, zlasti ženskih kopalnih oblek iz sintetike (he-lanca), je bila osnovni vzrok za tako presenetljiv izvozni uspeh. V ŠVici je povpraševanje po ženskih kopalnih kostumih znamke »Pletenina« iz leta v leto večje; ženske in otroške dolge hlače, Iz sintetičnih tkanin, izdelane v »Pletenini«, nosijo na Švedskem in v Zahodni Nemčiji, kamor bo tovarna v kratkem začela izvažati tudi kombine-že. Leta 1962 vsega 20.881 dolarjev, a sredi letošnjega avgusta že za 168.000 dolarjev izvoza. Do konca leta pa so še trije meseci, tako da ni nobene bojazni, da »Pletenina« ne bi izpolnila svoje izvozne obveznosti 182. 716 dolarjev. Še več: v tovarni napovedujejo, da bodo letošnji izvoz in plan bržčas znatno presegli, saj sklepajo, da bodo dosegli izvoz v vrednosti okrog 330.000 dolarjev. Kdor pozna izvozne rezultate industrije, ta ve, da je strm vzpon izvoza, ki ga ustvarja »Pletenina«, presenetljiv in razveseljiv spričo tega, da je letos izvoz marsikje hudo zašepal. Kot smo uvodoma navedli, je drug pomemben uspeh tovarne »Pletenina« prehod na 42-urni delovni tednik. »Pletenina« je namreč že lani 1. decembra uvedla skrajšani delovni čas in je odtlej v preizkusni dobi, ki pa jo je kolektiv — kljub temu, da dokončnih rezultatov uvedbe 42-urnega delovnega tednika še ni mogoče podati — res odlično prestal. Izkazalo se je namreč, da je uvedba skrajšanega delovnega časa v »Pletenini« pripomogla k ureditvi nekaterih specifičnih, lahko bi rekli izrazito ženskih socialnih problemov. V »Pletenini« je podobno kot tudi v drugih tekstilnih tovarnah, zaposlenih največ žensk, samskih in poročenih, kar seveda poraja specifične probleme, ki se odražajo neposredno pri delu in produktivnosti. Že pred uvedbo 42-urnega delovnega tednika je bilo namreč opaziti, da je produktivnost žensk, zaposlenih v »Pletenini« upadala zlasti ob sobotah, ko je bilo tudi največ upravičenih in tudi neupravičenih izostankov. Tedaj so namreč izostajale z dela po največ poročene žene. Vzrok; razni opravki in družinske skrbi, ki jih žene niso uspele urediti čez teden. Pomanjkanje servisov in otroških varstvenih ustanov, ki bi lahko razbremenili za- poslene žene in matere — gledano s človeške plati — je izostajanje žensk z dela in upadanje produktivnosti ob sobotah po svoje opravičevalo. Vendar je tu tudi ekonomski račun in rentabilnost proizvodnje, ki takšnih gibanj produktivnosti nikakor ne trpita. Da bi odpomogli tem problemom in v upanju, da produktivnost zaradi tega ne bo nazadovala, marveč celo porasla, so organi delavskega upravljanja že leta 1962. uvedli 6-urno delo ob sobotah. Analize, ki so jih po uvedbi 46-umega tednika izdelale tovarniške strokovne službe, so nato pokazale, da ta ukrep ni bil zgrešen, marveč nasprotno, docela uspešen. Storilnost je ostala na isti ravni, oziroma ^e je celo zvišala, kljub temu, da so bile delavke ob sobotah zaposlene le po šest ur. Ko je uvedla 42-urni delovni tednik je potemtakem »'Pletenina« imela že nekaj izkušenj in hkrati tudi mnogo lažje stališče, saj je bilo treba delovni teden skrajšati le še za štiri ure. Analize, ki so jih tovarniške strokovne službe pripravile ob koncu letošnjega prvega polletja, primerjajoč zbrane podatke z ustreznimi rezultati v istem lanskem obdobju, so pokazale nadaljnji napredek tako v fizičnem obsegu proizvodnje, kot tudi na področju produktivnosti. Izkazalo se je namreč, da je kolektiv v letošnjem prvem polletju proizvedel 3.034.408 koisov pletenin nasproti 2.649.169 kosom v istem lanskem obdobju, ali za 14,5 % več, medtem ko se je število izvršenih delovnih ur — predvsem „ zaradi skrajšanega delovnega časa — zmanjšalo od lanskih 779.128 na letošnjih 765.082 (indeks 98). Hkrati je število zaposlenih poraslo le za 8 °/o, in večjidel v stokovnih službah, ki so okrepljene, nedvomno prispevale k temu, da je bil prehod na 42-u.mi delovni tednik ekonomsko in analitično dobro pripravljen in da' tudi sedaj, v preizkusni dobi, pazljivo spremljajo gibanje produktivnosti in obsega proizvodnje v skladu s sklepom kolektiva, da bodo s skrajšanim delovnim časom prenehali takoj, ko bi se izkazalo, da se produktivnost ne giblje na zaželeni ravni. Navedimo še nekaj podatkov, ki pričajo o uspešnosti prehoda na-^skrajšani delovni čas v »Pletenini«: v letošnjem prvem polletju je zaposleni v tovarni izdelal 3880 kosov pletenin nasproti 3664 kosom v istem lanskem obdobju, ali za 5,8% več, zvišala pa se je tudi storilnost, izražena na delovno uro, saj je lani zaposleni proizvedel 3,40 kosov, medtem ko jih je letos že 3,96 ali za 16,4 % več na uro kot lani. V tovarni sodijo, da je tako zvišano storilnost treba pripisati predvsem psihološkemu momentu: ker so zaposlene ženske, ki jih je v »Pletenini«, kot smo že navedli, največ zdaj, ob sobotah proste, se čez teden potrudijo, da napravijo več. Če še upoštevamo, da večina neporočenih žensk hrano in stanovanje ponavadi odsluži z delom v gospodinjstvih, kjer so nastanjene — to delo pa pa je povečini težko fizično delo — ni nič čudnega, da so dekleta ob ponedeljkih v tovarni takoreko-č počivale in je ponedeljek na krivulji produktivnosti že trajno puščal nenormalna nihanja. S prosto soboto so zdaj neporočene ženske končno prišle do prostega dne, kar se tako pozitivno odraža gibanju na produktivnosti v letošnjem prvem polletju. N. Z. »Pletenina«; v moderni predilnici »Pletenina«; pri predilnem avtomatu ® ZA DRUŽBENI STANDARD LETNO NAD 600 TISOČ DINARJEV NA ZAPOSLENEGA ifl'i J VOZ 35, uvoz iz 26 držav Morda ne bi bilo napačno, če že uvodoma napišemo nekaj podatkov, ki bodo osvetlili in prikazali delo IZVOZ-NO-UVOZNEGA PODJETJA »JUGO-TEKSTIL-IMPEK« LJUBLJANA, ki je vse od ustanovitve leta 1952 do danes dosegel zavidljive uspehe. Če torej primerjamo promet dosežen v let» 1953 s prometom, doseženim v letu 1960, za katerega smatrajo v podjetju, da predstavlja ponovno prelomnico v njihovem vzponu, bomo ugotovili, da se je promet povečal za več kot 300 °lo, saj na primer promet v prvem letu znašal skoraj 9 milijonov, v letu 1960 pa nekaj manj kot 28 milijonov dolarjev, še vidnejši vzpon prometa so dosegli v naslednjih letih, saj $9 skupni promet, izražen v dolarjih leta 1963, povečali za nič manj kot 65 °/o. če k tem pokazateljem dodamo še dosežene rezultate poslovanja v letošnjem letu (do 30. septembra), potem bomo ugotovili, da so skupni promet letos presegli za 24,2 °/o, izvoz za 35 in uvoz za 20 odstotkov. Kot smo že uvodoma napisali, je bilo ustanovljeno leta 1952 z nazivom »Slovenija tekstil« in z nalogo opravljanja vseh izvozno-uvoznih po-s-lov s področja tekstilne industrije. Skratka, naloga novoustanovljenega podjetja je bila izvrševanje uvoza in izvoza tekstilnih surovin, polizdelkov in izdelkov za račun tekstilnih podjetij. Kaj kmalu, še istega leta, pa je bila spremenjena ustanovitvena odločba, ki je vpli- • vala na spremembo poslovanja tako, da je bil od ted,aj naprej glavni predmet poslovanja opravljanje izvoza in uvoza tekstilnih surovin, polizdelkov in izdelkov. Skratka, podjetje ni več Čanje ugleda na svetovnem trgu in dober poslovni rezultat podjetja. Naj bo tako ali drugače, nedvomno je, da nenehno navezovanje oziroma pridobivanje novih poslovnih stikov, daje boljše izvozne in uvozne pogoje. O tem dovolj zgovorno pričajo letošnji doseženi poslovni uspehi. Razširili so izvozne možnosti, saj izvažajo v zahodne države največ bombažnih tkanin vseh kvalitet (od surovih, beljenih, barvanih, tiskanih) lahko in težko konfekcijo, trikotažo, medtem ko uvažajo največ bombaža, volne, sintetičnih vlaken za potrebe naše tekstilne industrije itd. Skratka, čeprav je konkurenca na zunanjem trgu sila močna, zlasti kar se tiče izvoza, tu namreč nastopa kot najmočnejši konkurent Japonska in Hong-Kong, pa tudi nekatere države iz vzhoda, k uspehu prispevajo tudi kvalitetni proizvodi jugoslovanske tekstilne industrije, ki se je v svetu že močno uveljavila. Morda še največ težav povzročajo prav omejitvene kvote, ki jih določijo države za uvoz posameznega blaga, deloma pa še vedno nedoslednost nekaterih naših tekstilnih tovarn, pri izpolnjevanju dobavnih rokov. Jasno je sicer, da ima industrija prav tako težave pri uvozu surovin, kar nedvomno vpliva na izpolnjevanje dobavnih rokov trgovini, vendar naj bo tako ali drugače, ti primeri prav gotovo našo zunanjetrgovinsko dejavnost postavljajo v neprijeten položaj in morda včasih pred določen neuspeh. Vendar, kot vedo povedati v podjetju, so na tem področju prav v zadnjem času zabeleženi znatno boljši rezultati, ki dajejo upati, da je končno tudi jugoslovanska tekstilna industrija našla cilj in boljše oblike za izpolnjevanje pogodbenih rokov, saj je namreč od uspelega izvoza posamezne tovarne odvisen uvoz surovin. Glede na omenjena dejstva, sodi leto 1963 med tista leta, v katerih je bil ponovno vidnejše povečan obseg prometa, zlasti izvoz. Kolektiv v tem prizadevanju ni utrjeval svojih poslovnih zvez samo že na obstoječih, temveč težil za razširitvijo obsega izvoza, tako z uvajanjem novih trgov kot tudi z razširitvijo asortimana blaga v izvozu. Nekaj podatkov: uvoz blaga se je leta 1963 v primerjavi z letom 1962 povečal za 9,8 °/o, medtem ko je zabeležen znatno močnejši porast izvoza za 21,3 °/o. Skratka, udeležba izvoza v celotnem prometu podjetja se je povečala od 26,2 °/o v letu 1962 na 28,1 odstotka v letu 1963. Tudi število držav, v katere izvažajo je večje od števila držav uvoznic. Menijo, da bodo letos število držav, v katere izvažajo še povečali, morda najbolj z državami na afriškem kontinentu. Kolektiv podjetja »Jugotekstil-Im-pex« pa ni pozabil na perspektivni razvoj, ne glede na to, da je razvoj v največji meri odvisen od razvoja tekstilne industrije. Ker torej jugoslovanska tekstilna industrija šeni dosegla stopnje popolnega in dokončnega razvoja, računajo, da bodo na podlagi novih tekstilnih kapacitet v sedemletnem perspektivnem razdobju znatno razširili iz-vozno-uvozno trgovinsko dejavnost, ki se bo leta 1970 odražala v doseganju 100, milijardnega prometa, ob povečanju števila zaposlenih na 320. Ker se v podjetju dobro zavedajo, da bodo predvideni uspeh lahko dosegli le ob pove- čanih kapacitetah tekstilne industrije (kar je seveda predpogoj) in pa s strokovno dobro pripravljenim kadrom, že skozi vrsto let sistematično pripravljajo oziroma izobražujejo in štipendirajo kader na mnogih visokih, višjih in srednjih šolah. Vsako leto namreč štipendirajo od 18 do 25 ljudi, in sicer na ekonomski fakulteti, višji komercialni V konzorciju na Titovi cesti v Ljubljani ima poslovne prostore tudi »Jugotekstil« šoli v Mariboru, filozofski fakulteti (znanje tujih jezikov) in prav tako na tekstilni fakulteti. Kadre izpopolnjujejo tudi z ljudmi iz proizvodnje. »Kadrov za zunanjo trgovino ni mogoče vzgojiti v enem letu, »pravijo v podjetju in nedvomno imajo prav. Pripraviti se je treba v naprej, to je geslo kadrovske službe. Bolj ali manj je k poslovnemu uspehu podjetja prispevala popolna uveljavitev delavskega samoupravljanja in dosledno razumevanje vseh članov samoupravnih organov za izvrševanje nalog. tako političnih kot gospodarsko-poslovnih. Omenili smo že, da je organizacijska sprememba v letu 1962 veliko .prispevala k ponovno močnejšemu gospodarskemu vzponu podjetja. Takrat so namreč komercialna sektorja razširili na pet sektorjev. Istočasno s postavitvijo nove organizacijske strukture pa so bile izvoljene tudi ekonomske enote kot osnovne samoupravne enote, ki so (ustanovljene leta 1962) nedvomno veliko prispevale k nadaljnjemu razvoju in izpopolnitvi sistema samo-, upravljanja.:,v, podjetju. Čeprav-so organizacijsko' obliko podjetja (v letu 1963) spreminjali: iskali so nove možnosti in nove izpopolnitve za razporeditev komercialnih sektorjev, postavljene so bile nove razmejitve delovnih področij, pa so deloma pozabili na izpopolnjevanje ekonomskih enot. Zato so v kolektivu mnenja, da bo moralo biti letošnje leto tudi na področju poglabljanja delavskega samoupravljanja uspešnejše. Spričo ugotavljanja nenehne rasti in vzpona podjetja, pa ne bi bilo prav, če bi pozabili na vpliv, ki ga je imelo nagrajevanje po delu na celotni poslov- ni rezultati Nedvomno se je vrednost nagrajevanja po delu najbolj pokazala v letu 1963. ko je bil sistem nagrajevanja dopolnjen in prilagojen programu ter težnjam nadaljnjega razvoja podjetja. Namen novega pravilnika je bil — vključiti čim večje število zaposlenih oziroma njihovo delo v merilne enote. Uspeh je bil dosežen. Danes morda izplačujejo le še 14 "/o osebnih dohodkov, ki niso obračunani na podlagi konkretiziranih individualnih meril. Pri delitvi osebnih dohodkov oziroma pri sestavljanju in izvajanju pravilnika o delitvi osebnih dohodkov imajo nedvomno pomembno vlogo vse ekonomske enote, ki se poglabljajo v pravilnost notranje delitve, s čimer prevzemajo breme odgovornosti pri usklajevanju razponov glede na dosežen poslovni uspeh njihovih ekonomskih enot. Jasno je torej, da zaradi nenehnega spremljanja in izvajanja delitve po ekonomskih enotah, le te često pripravljajo spremembe in dopolnitve pravilnikov eko- nomskih enot, zlasti z namenom — odpraviti pomanjkljivosti v delitvi, ki naj v končni obliki zagotovi boljšo storilnost delavcev. Prav gotovo pa prizadevanja podjetja oziroma kolektiva, organov delavskega samoupravljanja in političnih organizacij niso samo enostranska, temveč usmerjena v dvig družbenega in življenjskega standarda svojih delavcev. Malo je namreč podjetij, ki bi se na tem področju lahko pohvalila s tako uspešnimi akcijami. Jasno je, da ima na to svoj vpliv poslovni uspeh podjetja (dnevno ustvarijo za 216 milijonov dinarjev prometa, letno dosegajo na zaposlenega 238 milijonov dinarjev), vendar naj zapišemo, da vlagajo izmed vseh podjetij z zunanjetrgovinsko registracijo, največ sredstev za družbeni standard. Tako je na primer leta 1962 odpadlo na člana 281.000 in leta 1963 že 594.000 din iz sredstev sklada skupne porabe. Tolikšna sredstva vlagajo predvsem z namenom — zagotoviti si čim stalnejši in strokovni kader. Skratka, stanovanjskega problema skoraj nimajo, saj-zgradijo letno povprečno 10 stanovanj, od tega gradijo 1 stanovanja za stanovanjski fond podjetja,dalje nudijo kredite preko stanovanjskih skladov občin in za individualno gradnjo. 35 milijonov dinarjev, kolikor so v zadnjih letih povprečno vlagali za izgradnjo stanovanj, je zagotovilo za uspešno reševanje stanovanjskega vprašanja, Z lastnimi sredstvi bodo do konca leta 1967. zgradili nove poslovne prostore, kajti sedanji glede na nenehno večanje prometa (dela) ne omogočajo zadovoljivih delovnih -pogojev, od katerih (kar se kolektiv dobro zaveda) je odvisen dober poslovni uspeh podjetja. M. J. ® POMEMBNA IN ODGOVORNA DEJAVNOST TRGOVSKEGA PODJETJA »KEMOFARMACIJA« Redna, hitra in strokovna preskrba z medikamenti nastopalo kot skupen agent gospodarskih podjetij tekstilne industrije, ki posluje samo za račun tekstilnih podjetij. No, in prav zaradi omenjene spremembe v organizaciji in namenu poslovanja podjetja, predstavlja leto 1953, začetek njihovega dela in vzpona. Jasno je, da je glede na razširitev dejavnosti v naslednjih letih prišlo do spremembe naziva podjetja, ki je leta 1955 tudi prevzelo sedanji naslov »JUGO-TEKSTIL-IMPEK«., Prelomnico v vzponu podjetja zaznamujemo v letih 1960 in 196i. Zakaj? Nove organizacijske bblike, temeljitejša proučitev zunanjega trga, pridobitev novega strokovnega kadra za področje zunanjetrgovinske dejavnosti in pa skupna prizadevanja celotnega kolektiva, so prispevala, da je podjetje razširilo področje izvoza in uvoza še v mnoge druge države na zahodu in vzhodu. Vendar, čeprav se je promet naglo večal, se število zaposlenih ni večalo v istem razmerju. Tako so npr. leta 1960 zaposlovali 102 delavca, naslednje leto 166 in letos zaposlujejo 217 delavcev. Zanimiva pa je ugotovitev, da je danes pretežni del izvoza usmerjen v države na zahodu in le deloma na vzhod. Izvažajo v 35, uvažajo pa iz 26 držav. Od vzhodnih držaf imajo največ poslovnih stikov s Češko, medtem ko je poslovanje z državami na zahodu razširjeno skoraj na celotno Evropo, ZDA in deloma, morda prav v zadnjem času tudi v Afriko. Prav na tem podrečiu računajo še na velike možnosti sklepanja novih trgovinskih aranžmaj ev. Kako ogromna je udeležba podjetja »Jugotekstil-Impeks« v ^kupnem jugoslovanskem uvozu in izvozu, nam povedo naslednji pokazatelji: Podjetje je bilo pri skupnem uvozu lani udeleženo s 25.99 %>, pri izvozu pa z 22.26 odstotka. Čeprav je konkurenca na zunanjem trgu silno močna, tako v pogledu kvalitete kot cene, dosegajo sila zadovoljive aranžmaje, ki povsem potrjujejo strokovnost kadra, dobro 'organizacijo dela in veliko prizadevnost ceV>tn. Tudi podatki o količinski proizvodnji, ki izkazujejo porast za 179 Vo nasproti letu 1960, pričajo o pravilni proizvodni usmeritvi podjetja in o vsestranskih prednostih mehanizacije kot temelja za specializacijo podjetja. Seveda je v skladu s krepitvijo materialne osnove podjetja in njegovimi prizadevanji- za čim doslednejšo specializacijo proizvodnje naraščala tudi produktivnost, saj je celotni dohodek na zaposlenega, ki je v letu 1960 znašal 1,7 milijona din, v letu 1963 porastel že nad 2,76 milijona dinarjev. Proizvodnja, izražena v kilogramih na zaposlenega sicer ne izkazuje tolikšnega porasta kot dohodek, vendar bi bilo iz navedenega povsem zgrešeno sklepati o neustreznem porastu storilnosti, ker je iz finančnih rezultatov, ki smo jih navedli, razvidno, da je delna mehanizacija obratov po- vzročila prav presenetljive uspehe. Povprečna količinska proizvodnja na zaposlenega se bo v skladu s spremembami sortimenta in oženjem specializacije namreč tudi v prihodnje zmanjševan la, ker je na trgu čedalje večje povpraševanje po lažjih pleteninah, kateremu je treba prilagoditi tudi strukturo proizvodnje pletenin. Poudariti je treba, da je kljub dokaj zaostali opremi in tehnologiji »Angora« uspela znaten del proizvodnje usmeriti tudi v izvoz, h kateremu podjetje sili tudi obveznost tekstilne industrije nasploh, da mora 30 °/o vrednosti uvoženih surovin nadomestiti z ustreznim izvozom končnih izdelkov. Po zaslugi kvalitete proizvodov je tako »Angora« prodrla na mnoge evropske trge, tako npr. v Belgijo, CSSR, Zahodno Nemčijo, Švico in deloma tudi v Kanado, kamor izvaža ves svoj sortiment vrhnjih pletenin. Lani je* tovarna »Angora« izvozila za 500.000 dolarjev pletenin, letos pa bo realizacija izvoza še mnogo višja. Pričakovati je, da bo izvoz tudi v letu 1965 še nadalje naraščal, zlasti še, ker je podjetje pred nedavnim že sklenilo pogodbo za izvoz izdelkov v vrednosti 500.000 dolarjev samo v Češkoslovaško, medtem ko bo izvoz na zahodnoevropske trge za spoznanje manjši. Navesti velja, da sedanji centralni prostori »Angore« t na Emonski cesti v Ljubljani zaradi neustreznih in omejenih možnosti širitve ne ustrezajo več zahtevam, zato se bo osrednji obrat z upravo kmalu preselil.v prostore,že obstoječega obrata na. Rakovniku, kjer so že nameščeni mehanizirani stroji in je tam nekakšen zarodek bodoče sodobnejše »Angore«, kakršna se bo razvila po končani drugi fazi rekonstrukcije do leta 1970. V okviru druge faze rekonstrukcije — kolikor bodo pač na razpolago ustrezna investicijska sredstva — bo tovarna nadaljevala mehanizacijo strojne opreme, tako da bi povsem odpravila pletilne stroje na ročni pogon, ki zdaj še znižujejo rentabilnost, proizvodnje in omejujejo konkurenčno sposobnost »Angore« na zunanjih trgih. Tako ima »Angora« v načrtu v skladu z dokončno modernizacijo obratov nabaviti produktivnejše pletilne in konfekcijske stroje iz uvoza, ki bi omogočili povečanje proizvodnje za 70 do 80 ton letno do leta 1970. Dosledna zamenjava zastarelih strojev z novimi ne bi omogočila le povečanje bruto produkta na 3 do 3,5 milijarde din v letu 1970, ampak bi občutno izboljšala tudi delovne pogoje in osebne dohodke zapo- slenih, kar bi vsekakor znatno omililo probleme zaposlovanja in odhajanja delavcev v druge stroke, kar se zdaj še zmerom dogaja predvsem zaradi zastarelosti in primitivnosti proizvodnega procesa. V skladu s porastom življenjskih stroškov, a še zmerom v sorazmerju z gibanjem produktivnosti, je tovarna. »Angora« zvišala raven osebnih dohodkov na povprečje - 38.000 din mesečno, vendar je pričakovati, da bodo osebni dohodki še pred koncem tega leta vnovič porasli. Ker je v »Angori« zaposlena izključno ženska delovna sila, ki je že tako izpostavljena prekomerni delovni preobremenjenosti, bo tovarna v prihodnje — v skladu z danimi možnostmi — skušala zaposlenim ženskam ne le omiliti delovne pogoje z modernizacijo proizvodnje, ampak bo poleg tovarniške menze, v kateri se delavke hranijo po regresirani ceni, v tovarni organizirala tudi pranje perila, tako da bodo članice kolektiva ob odhodu domov odnesle že oprano perilo, ki so ga zjutraj zaupale tovarniški pralnici. Nadalje bo tovarna organizirala otroško varstvo, da bodo matere lahko imele otroke za čas svojega dela v varstvu v tovarni. Posebno je to pereč problem za matere, ki delajo v popoldanski izmeni, zakaj vse ustanove te vrste delajo samo do 18. ure, matere pa morajo delati do 22. ure. Isto tak, kar je veliko počasneje kot narašča promet. Razen tega se število prodajaln v okraju in vsej republiki hitreje veča kot na območju njenega glavnega mesta, medtem, ko izkazuje indeks zaposlenih obrnjeno podobo, ravno tako pa tudi opravljen promet. In končno kažejo analize tudi to, da narašča promet z nfcživilskimi proizvodi veliko hitreje kot z živilskimi. Če v zvezi s tem obravnavamo posebej potrebe podjetja NA-MA, pa je potrebno pripomniti še to, da kaže evidenca kupcev, da v tej trgovini ne kupujejo samo potrošniki iz samega mesta, ampak tudi s širšega gravitacijskega območja — izredno velik promet pa je zajel v tem podjetju tudi nakup na potrošniške kredite. Tako se je saldo na potrošniških kreditih povečal od nekaj nad 182 milijonov dinarjev leta 1960 na preko 764 milijonov lani in dosegel v prvih devetih mesecih letošnjega leta 704 in pol milijona dinarjev. Nedvomno bo kolektiv podjetja NAMA v novem objektu, ki ga gradijo kot podaljšek dosedanjih poslovnih prosto^ rov na glavni trgovski magistrali, pridobil možnost, da dvigne kulturo po-! strežbe in sploh vsega poslovanja na primerno višjo raven, kot mu jo danes omogočajo objektivne okoliščine. V kleti, pritličju. in v štirih nadstropjih bo pridobil skupaj skoraj 4 tisoč kv. me-1 trov prodajnega in malo manj kot 500, kv. metrov skladiščnega prostora. S tem se bodo skupne prodajne zmoglji-j vosti podjetja povečale od sedanjih'; ■1625 kv. metrov na 5587, skladiščni prostori pa na skupaj 2256 kv. metrov.; Trga za blago, ki ga bo prodajalo v, teh razširjenih zmogljivostih, podjetju ne bo treba iskati. Trg že obvlada, razlika pa bo v tem, da ga ne bodo več dušili premajhni prostori. IGOR RAVNIKAR | © »ELEKTRON AB A V A« - SPECIALIZIRANO TRGOVSKO IZVOZNO-UVOZNO podjetje Z ELEKTROTEHNIČNIM MATERIALOM ŠIROK KROG NAJZAHTEVNEJŠIH KUPCEV Za dan nastanka podjetja moramo vsekakor smatrati 1. VI. 1949! leta,'to je dap, ko se je nabavni oddelek generalne direkcije elektrogospodarstva po Pravni obliki osamosvojil in preimenoval'v »ELEKTRONABAVA« PODJETJE ZA NABAVE ELEKTROGOSPODARSTVA SLOVENIJE. Od takrat pa do danes je seveda podjetje zelo razširilo svoj dotedanji obseg poslovanja, kar je na eni strani logična posledica razvijajočega se domačega in tujega trga, na drugi strani Pa sama razvojna pot usmerja podjetje v določeno specializacijo obsega dela. Ta specializacija se v našem podjetju odraža predvsem v asortimanu »tehničnega materiala«, manj pa v asortimanu materiala tako imenovane »široke potrošnje«. V dosedanjem poslovanju je torej podjetje nudilo svoje usluge predvsem zahtevnejšim kupcem — če lahko tako rečemo torej elektrogospodarstvu, industriji itd., manj pa individualnemu potrošniku. Reference našega poslovanja predstavljajo zanesljivo dobavo opreme iz zunanjega in notranjega trga za objekte hidroelektrarn in termoelektrarn "ter vrste ostalih zahtevnejših dobav industrije, RTV ip. Takšna dejavnost postavlja pred kolektiv vse večje naloge, kot so: — zagotovitev potrebnih finančnih sredstev — ustreznih skladišč in poslovnih prostorov — ter vključitev v komercialno službo, predvsem kader z ustrezno teh-ničr^p komercialno izobrazbo. Razširitev gornjih nalog vsekakor ni enostavna, saj pri hitrem razvoju podjetja ni mogoče reševati posamezno nakazane probleme, temveč vzporedno, ter je dokončna rešitev vseh verjetno v praksi mogoča. Kljub tem ali onim problemom pa podjetje od leta do leta dosega vse večje uspehe in to na zunanjem kot na notranjem trgu. Izvozni oddelek je po prvih zaključkih z inozemskimi partnerji v preteklem letu dosegel lep uspeh z izvozom v ČSSR. Avstrijo in Italijo, dočim v tekočem letu najavljeni aranžmani presegajo večkratno lansko devizno realizacijo. Težave, ki nastajajo pri izvozu elektrotehničnega materiala in elektro-opreme. ni potreba posebej omenjati, saj so dovolj poznane, vendar so poleg težav, ki jih povzroča prilagajanje kvalitete naših izdelkov tehničnim pogojem in zahtevam tujih partnerjev, še težave, ki jih povzroča nesolidno poslovanje naših podjetij in pa skromna propaganda za naše izdelke. Iz dosedanje prakse je ugotovljeno, da nimajo niti večji proizvajalci najosnovnejših prospektov in tehnične dokumentacije, ki je potrebna za propagando in aktivi-zacijo v tujini. Vse navedeno je vzrok, da so aranžmani s posameznimi tujimi kupci večkrat samo enkratni. Uvozni oddelek je v svojem dolgoletnem poslovanju uspešno reševal zahtevnejše usluge kupcev za uvoz velike opreme do najmanjših reprodukcijskih, vzdrževalnih in pomožnih materialov iz različnih evropskih in izvenevrop-skih držav. Pri takšnih, večkrat zelo zamotanih tehnično-komercialnih poslih je dolgoletna izkušenost predpogoj za uspešno poslovanje. Vedeti moramo. da je naše devizno poslovanje v zadnjih letih doživelo večkratne spremembe, kar je povzročalo izredne težave uvozu vseh vrst materialov. Znano je namreč, da so razne omejitve uvoza, katerim so občasno še podvrženi mnogi elektrotehniški materiali pogo-stomd lahko povzročali zastoje v proizvodnji ter s tem gospodarsko škodo. Zaradi takih posledic je bilo poslovanje uvoznega oddelka zelo odgovorno in mu je morala biti posvečena vsa pažnja podjetja. Sektor notraejega trga posreduje komitentom ves elektrotehnični material in opremo domačih proizvajalcev. S širokim asortimanom na skladišču in ekspeditivnim poslovanjem v tehnično-komercialnem smislu skušamo kar najbolje zadovoljiti kupca. V večini primerov pa nam to uspe, vendar... — prednostni položaj nekaterih proizvajalcev — izredno visoka konjunktura nekaterih artiklov — neredna produkcija zaradi pomanjkanja surovin, reprodukcijskih materialov itd. — neustaljen trg ter drugi objektivni in subjektivni vzroki preprečujejo našo namero, kar ima že znane posledice — občasno nesortira-nost materiala na skladišču, dolgi dobavni roki in podobno. Takšno stanje zahteva seveda najnujnejših ukrepov v proizvodnji nekaterih prepotrebnih materialov, o čemer pričajo številne razprave v delovnih kolektivih proizvajalcev in v gospodarski dejavnosti. Elektronabava si je s svojim solidnim poslovanjem pridobila širok krog najzahtevnejših kupcev ter je opravičila dano ji zaupanje v pogledu dobav z zunanjega kot notranjega trga. S svojim čedalje bogatejšim asortimanom materialov na skladišču in ekspeditivnim posredovanjem dobav pri proizvajalcih posameznih artiklov, preprečuje nastanek izpadov v proizvodnji in s tem gospodarsko izgubo. To, največkrat težko nalogo opravljamo s pomočjo stalnega dopolnjevanja in izpopolnjevanja vrst reprodukcijskega in ostalega materiala ter opreme na skladišču — še s stalnim spremljanjem proizvodnje *eh materialov, pravočasno nabavo in pobudo pri proizvajalcih za povečanje proizvodnje, kjer nastopa kritično stanje v preskrbi. Začrtan perspektivni razvoj podjetja sc vsekakor uresničuje, kar potrjujejo LETNO IZVOZIJO podatki o realizaciji v preteklem letu, ki je bila za 45% večja od realizacije v letu 1962. Predvideni plan za leto 1964 pa postavlja pred kolektiv še večje naloge, ki pa bodo z — utrditvijo svoje materialne baze — načinom poslovanja — zvišanjem ravni tehniških in komercialnih služb ob ustrezni fina-nčni, komercialni in kadrovski politiki, neprestanim utrjevanjem notranje organizacije in delavskega samoupravljanja zagotovo realizirane. Podatki o poslovanju v prvih osmih mesecih kažejo, da bodo predvidevanja uresničena kljub .večjim objektivnim težavam pri dobavi posameznih artiklov z domačega trga. Naj navedemo samo izredno težko stanje pri proizvodL nji materialov, ki sta jim za osnovo baker in aluminij. Zaradi pomanjkanja teh materialov prihaja do vse večjih zastojev pri zaključevanju del na, posameznih objektih. Takšno stanje, ki se bo zaradi omejitve investicij v prihodnjem letu gotovo ublažilo, bo razen verjetne normalizacije teh materialov vplivalo tudi na ureditev finančnega poslovanja naših komitentov. M. J. TUDI DO 20 Nedvomno je »SLOVENIJA-SADJE«, uvozno-izvozno podjetje, eno med najstarejšimi na področju čbčine Ljublja-na-Center, saj je nastanek podjetja be-ležen že leta 1945. Čeprav je sicer podjetje od ustanovitve pa tja do leta 1948 doživelo vrsto reorganizacij, ki so morda bolj kot dejavnost spreminjale naziv podjetja, se je kasneje razvilo v močno izvozno-uvozno podjetje s sadjem -in zelenjavo. Danes lahko prištevamo podjetje »SLOVENIJA-SADJE« med najpomembnejša jugoslovanska trgovska podjetja, ki se pečajo z izvozom sad-ja, zelenjave in njihovih izdelkov. O tem pričajo doseženi rezultati, ki podjetje uvrščajo med najmočnejša tovrstna izvozna podjetja. Med dvanajstimi izvoznimi podjetji, ki imajo registracijo za izvoz sadja, se podjetje Slovenija-sadje letno uvršča, po obsegu izvoza, na tretje ali četrto mesto, to je, med prvih TISOČ TON pet najmočnejših izvoznikov v državi. S približno 2 milijonoma dolarjev realizacije na zunanjem trgu ustvarjajo dobre devizne rezultate, ki jih tudi v Jugoslovanski izvozni banki uvrščajo med izvoznike-milijonarje. To je nedvomno veliko priznanje celotnemu kolektivu, ki s strokovnim znanjem, spretnostjo in marljivostjo ustvarja sebi in skupnosti pomemben delež dobrin, doprinaša k dvigu in uspehu našega gospodarstva ter nič manj k dvigu družbenega standarda občana in prebivalca. Skratka, uspehe kolektiva in, podjetja nikakor ni mogoče prezreti, saj niso naloge in pristojnosti podjetja nič manjše tudi na področju uvoza, katere jih uvrščajo med največje uvoznike južnega sadja. Gospodarsko moč kolektiva, ki izvaža iz področja celotne Jugoslavije ter prav tako uvaža sadje po nalogu Direkcije za prehrano v korist vseh jugoslovanskih potrošnikov, predstavljajo dobro vpeljani in strokovno usposobljeni kadri in nedvomno znatna finančna in materialna sredstva za urejevanje velikega blagovnega prometa. S pomočjo 230-članskega kolektiva izvozijo letno 10 do 20 tisoč ton in uvozijo 8 do 10 tisoč ton raznovrstnega blaga. Doseganje takega poslovnega rezultata nedvomno omogočajo številna skladišča, hladilnice in zorilnice banan v Zalogu pri Ljubljani, hladilnice v Bohovi pri Mariboru ter vedno nove, sodobne in velike zaloge embalaže, s katerimi opravlja in upravlja kolektiv. Jasno pa je, da tako obsežen promet kot ga vsako leto zabeležijo v podjetju, zmore le kolektiv s preudarnim ravnanjem in strokovnim delom. Brez dobre proizvodnje, solidne priprave in hitrega prevoza, ni mogoče doseči večjih uspehov. Tako pravijo v podjetju in po tem se tudi ravnajo. Da je njihovo stališče in ravnanje pravilno, dokazuje nenehno večanje blagovnega prometa tako na domačem kot na tujem trgu. R. H. Tovarna »ŠUMI« in specializacija kanditorske proizvodnje »Zmaj« ■— tekoči proizvodni trak v oddelku baterij S ZANIMIV RAZVOJNI KONCEPT TOVARNE »ZMAJ« V v so plod doseženih uspehov Naposled kaže, da je razvoj kanditorske industrije vendarle krenil z mrtve točke, sodeč vsaj po odločitvi dveh proizvajalcev te stroke TOVARNE »SUMI« IŽ LJUBLJANE IN »GORENJKE« IZ LESC, da bosta z združitvijo obratov za proizvodnjo čokolade začela specializacijo kanditorske proizvodnje, ki je spričo preširokega asortimenta v tovrstni industriji in trga, ki je prezasičen s standardnimi proizvodi te dejavnosti, nujna in koristna že zategadelj, ker omogoča še bolj masovno in cenejšo proizvodnjo. Drug znak novih poti, ki jih je sklenila ubirati kanditorska industrija v Sloveniji, je letos v začetku leta ustanovljena skupna razvojna služba, katere osnovna naloga je, začrtati bodočo usmeritev proizvodnje za vsakega proizvajalca posebej, kolikor se ta že sam z uvajanjem ožje specializacije ni vključil v splošni koncept bodočega razvoja kanditorske proizvodnje. Če smo ravno že' navedli tovarni »Sumi« in »Gorenjko«, ki sta se odločili za združitev osnovnih sredstev, namenjenih za proizvodnjo čokolade, naj poudarimo, da je prenos strojev za proizvodnjo čokolade iz tovarne »Sumi« v tovarno »Gorenjko« v Lescah skupaj s koncentracijo osnovnih in obratnih sredstev v te namene izpolnil pričakovanja, M sta si jih od tega obetala oba kolektiva, le da je bil ta načrt uresničen za ceno občasnega žrtvovanja čokoladne proizvodnje v tovarni »Šumi«, zaradi katerega mora zdaj kolektiv tovarne »Šumi« namesto 1 kg proizvesti 3 kg bonbonov, ker je od celotnega bruto produkta 1,2 milijarde din v letu 1963 izgubil okrog 250 milijonov din realizacije, ki jo mora zdaj nadoknaditi. Kdor igra šah, ta ve, da žrtvovana figura — najsi bo takšna žrtev navidezno še tako tvegana — izkušenemu igralcu navadno prinese zmago. Tudi v navedenem primeru gre za takšno premišljeno žrtvovanje, saj vse kaže, da uspeh ne bo izostal. Združena os- VELETRGOVSKO PODJETJE »STEKLO« export-import, je sorazmerno še mlado podjetje, ki je sicer vsa leta od ustanovitve pa do danes nizalo uspehe, vendar je doseglo značilno prelomnico v svoji dejavnosti šele leta 1963. Kot začetno manjše detajli stično podjetje s tremi trgovinami je bilo založeno z mešanim blagom ter se je šele kasneje specializiralo na prodajo porcelana, stekla in keramike. Po tej specializaciji je podjetje kaj kmalu preraslo v specializirano grosistično podjetje ter je kot tako poslovalo samo za notranji trg. Leta 1960 je bilo podjetje registrirano za uvoz. leta 1963 pa je dobilo registracijo za izvoz, tako da od tega leta dalje podjetje poleg svoje grosistične dejavnosti za notranji trg, opravlja tudi vse posle izvoza in uvoza. Poleg tega podjetje še nadalje širi detajlistično omrežje. Z otvoritvijo dveh novih specializiranih trgovin v Kranju in v Kopru je podjetje omogočilo potrošnikom tudi izven Ljubljane, da si nabavijo artikle iz porcelana, keramike in votlega stekla za gospodinjstvo in gostinstvo. Prav tako podjetje oskrbuje zdravstvene ustanove z razno medicinsko stekleno embalažo, kakor tudi razna obrtna in gradbena podjetja z ravnim steklom, zidnimi in podobnimi ploščicami, kakor tudi z ostalimi artikli iz te panoge v gradbene namene. Kot dird''tno »leiavnost za notranji trg je podietje v letnšo-pm lshi registriralo polec svoje sneciaMzaciie tudi prodajo izdelkov iz umetnih mas za prekrivanje podov. Uspehi podjetja iz leta v leto rastejo. O tem nam zgovorno pričajo podatki o doseženi realizaciji prometa, ki je leta 1962 znašala 2109 milijonov, naslednje leto 2350 milijonov, medtem ko znaša letošnji plan prometa že 2910 milijonov dinarjev. Če k temu dodamo še, da je bil izvoz pri skupni doseženi realizaciji udeležen (leta 1963), ko je podjetje dobilo tudi zunanjetrgovinsko registracijo (z nekaj več kot 10 odstotki) in da na- novna sredstva, realizacija 420 milijonov din pri »Gorenjki« in 350 milijonov din pri tovarni »Šumi«, skupaj torej okrog 770 milijonov din prvotne realizacije, bo dalo v »Gorenjki« ob koncu letošnjega leta 868 milijonov din skupne realizacije. Rentabilnost in ekonomska upravičenost združitve obeh obratov za proizvodnjo čokolade je torej več kot dokazana, če upoštevamo še to, da proizvodnja in finančni učinek ob fuzijah prvo leto navadno ne napredujeta, ampak običajno nazadujeta in je doba komaj nekaj mesecev vsekakor prekratka za to, da bi mogli objektivno oceniti materialni in moralni učinek navedenega ukrepa. Ko razpravljamo.o bodočem razvoju kanditorske industrije in še posebej o programu perspektivnega razvoja tovarne »Šumi« v razdobju 1964—1970, ne moremo mimo ugotovitve, da je hitrejši in skladnejši razvoj te stroke in tudi tovarne »Šumi« nujen že zaradi skrajne zastarelosti strojne opreme, ki z velikim delom izvira še iz časov Avstro-Ogrske in je — podatek velja za vso kanditorske stroko — odpisana celo do 67 %>. Če vemo za ta podatek, torej ni mogoče dvomiti o tem, da je treba — ko začrtavamo bodoči razvoj podjetij kanditorske industrije — opustiti ozke koncepte razvoja vsake tovarne posebej, marveč, nasprotno, ustrezno rešitev zanje iskati v začrtovanju bodoče usmeritve kanditorske stroke kot celote, zlasti še, ker je le v okviru takšnega širšega programa mogoče učinkovito izvesti nujno delitev dela, ožjo specializacijo in s tem vsakemu proizvajalcu posebej zagotoviti ustrezno mesto tako na domačem, kot tudi na zunanjem trgu, na katerega kanditorska industrija v državnem merilu — kljub sorazmerno boljši opremljenosti tovrstnih tovarn v drugih republikah — prav zaradi zaostalosti doslej ni mogla uspešno prodreti. Če smo uvodoma ugotovili, da je bila koncentracija sredstev za proiz- meravajo udeležbo Izvoza (po planu) letos povečati na nekaj manj kot 100 odstotkov, potem lahko brez oklevanja zapišemo, da niti podjetje, kot celotni kolektiv, nista štedila moči pri doseganju dobrih poslovnih rezultatov. Čeprav leto 1963 predstavlja začetek njihove izvozne dejavnosti in kot vemo, pri vsaki stvari začetek ni lahak, se je podjetje borilo z raznimi problemi. Moralo je povsem na novo osvojiti zunanji trg, vendar je že v prvem letu največ blaga (votlega stekla za široko potrošnjo in razsvetljavnega stekla) izvozilo v Zahodno Nemčijo, Anglijo in na Bližnji vzhod. Letos je izvoz še razširilo na Italijo in Švico in pripravljen je izvoz v vzhodne države ter v Avstrijo, Kanado in Združene države Amerike. Jasno pa je, da je podjetje z zunanjo trgovinsko registracijo dobilo tudi vse pravice za uvoz. Povečani izvoz bo kmalu pokril potrebe uvoza. Ker je podjetje specializirano in kot tako edino na jugoslovanskem območju, potem lahko zapišemo, da uvoz zajema le tiste steklene, porcelanske in keramične artikle, ki jih naša steklarska in porcelanska industrija ne izdeluje, oziroma jih ne izdeluje v zadostni količini in ki jih naš trg najbolj potrebuje. Uvaža se predvsem porcelan in votlo steklo za široko potrošnjo ter stekleno embalažo za zdravstvo in industrijo. Kolektiv podjetja misli tudi na perspektivni razvoj. Do leta 1970 nameravajo zlasti povečati izvoz, medtem ko bodo notranjo trgovino prav tako razširili. Pri tem nameravajo predvsem razširiti maloprodajno omrežje s tem. da bodo v Ljubljani odprli eno do dve novi specializirani trgovini. Računajo na ožji center mesta, ker menijo, da trgovina s steklarskimi, porcelanskimi in keramičnimi izdelki lahko uspeva in je zanimiva (tudi za tujc$) le v takem okolju oziroma v ožjem centru mesta. Povečati nameravajo prav tako promet z izdelki iz plastičnih mas za polaganje podov. vodnjo čokolade v »Gorenjki«, ekonomski enoti tovarne »Šumi« s samostojnim obračunom, dobro premišljena in učinkovita, zlasti še, ker se sklada s konceptom specializacije matičnega podjetja v Ljubljani, moramo še dodati, da bo tovarna »Šumi« realizacijo, ki izvira iz čokoladne proizvodnje, preneseno v Lesce, zaradi že navedenih prednosti že v bližnji prihodnosti nadomestila s povsem novo proizvodnjo, ki jo je pripravila tovarniška razvojna služba. Gre namreč za proizvodnjo kandiranega sadja oziroma za tehnološki postopek proizvodnje tega, na jugoslovanskem trgu edinstvenega artikla, ki so ga s podporo sklada »Borisa Kidriča« razvili in do potankosti raziskali strokovnjaki tovarne »Šumi«. Navedemo naj, da je razvoj tehnološkega postopka za proizvodnjo kandiranega sadja od začetka do konca delo domačih strokovnjakov in da je bila tudi oprema za tovrstno proizvodnjo projektirana, izdelana doma, zaradi česar je bil projekt te znanstveno-raziskovalne naloge, edine s področja živilsko-predelo-valne proizvodnje, tudi deležen vsestranske podpore sklada »Borisa Kidriča«. Ta sklad je tudi sklenil podpreti izgradnjo pilotne (poizkusne) naprave za proizvodnjo kandiranega sadja v Stepanji vaisi pri Ljubljani, ki bo že bržčas letos za dedka Mraza posredovala potrošnji manjše količine kvalitetnega kandiranega sadja, katerega uporabnost se ne omejuje le na široko potrošnjo, marveč se — kot je to v navadi v inozemstvu — razširja še na druga področja. Kandirano sadje je namreč med drugim uporabno tudi kot izvrsten dodatek najrazličnejšim aperitivom, h katerim pri nas zdaj dodajajo le limonino lupino. Če upoštevamo podatke, da italijanska kanditorska industrija letno proizvede nad 7000 ton kandiranega sadja, pri čemer večje količine tudi izvaža, lahko spričo pomanjkanja tovrstnih artiklov na domačem trgu zaključimo, da se tovarni »Šumi« s kandiranim sadjem obeta pers-pektiva, povsem nova proizvodnja, katere uvajanje ni terjalo nobenih deviznih sredstev, ki pa morda utegne postati tudi učinkovito izvozno področje, kolikor bodo na razpolago sredstva za razširitev proizvodnje do obsega, ki bo dopuščal tudi plasma na zunanjih trgih. Nadaljnja prednost tovrstne proizvodnje je racionalna in ekonomsko uspešna poraba sadne pulpe, ki bi izključila sezonski značaj proizvodnje kandiranega sadja in — ko bi tovrstno sadje postalo tudi izvozni artikel — omogočila mnogo ustreznejši devizni učinek, ki je zdaj ko izvažamo nepredelano sadno pulpo, nesorazmerno nižji. Medtem ko bo za tovarno čokolade »Imperial« v Brestanici razvojna služba morala najti ustrezno nadomestilo v bodoče za bržkone opuščeno proizvodnjo čokolade in si bo tovarna »Sana« v Hočah kot naslednica tovarne »Oetker« svoj življenjski prostor zagotovila s specializirano proizvodnjo predvsem pecilnih praškov, je možna usmeritev tovarne »Šumi« — razen k proizvodnji kandiranega sadja tudi k proizvodnji industrijsko izdelanih tort po vzoru tovrstne dunajske tovarne »Sa-har«. Vendar kljub razgovorom z navedenim proizvajalcem, ki sol v teku. o tovrstni proizvodnji za zdaij še ni mogoče povedati še nič določenega. Končno je treba v zvezi s prizadevanji za modernizacijo proizvodnje poudariti še trud tovarne »šumi«, da bi se otresla konvencionalnih konceptov embaiiiranja in bi s pritegnitvijo čim širšega kroga oblikovalcev — arhitektov, modernizirala embalažo ter tudi po tej plati svojim proizvodom (kot zgleden primer naj navedemo tako imenovano Valvasorjevo bonboniero, opremljeno z motivi iz stare Ljubljane in Kranjske) utrla pot med domače, a zlasti med inozemske potrošnike. Tudi ta prizadevanja namreč sodijo k splošni težnji po modernizaciji kanditorske industrije in proizvodnje ter zlasti plasmaja njenih izdelkov. NANDE ŽUŽEK V TOVARNI BATERIJ IN SUHIH ELEMENTOV »ZMAJ«, LJULJANA, so zaključili prvo fazo rekonstrukcije, ki je zajela mehanizacijo baterijskega obrata in omogočila povečanje proizvodnih kapacitet za okrog 27 O/o. Medtem ko je namreč tovarna lani proizvedla 667 ton baterij, jih bo letos po planu, ki bo realiziran, izdelala za 844 ton. V ta namen je v skladu z rekonstrukcijskim programom tovarna »Zmaj« uvozila strojno opremo, stiskalnice, vezalnice in naprave za odkuha-vanje baterijskih členov v skupni vrednosti 44 milijonov din, pri čemer je polog za najeti kredit prispevala občinska skupščina, a preostala sredstva Splošna gospodarska banka. Kljub navedenemu povečanju proizvodnje, na katero je vplivala izvršena prva faza rekonstrukcije, pa rekonstrukcijo v tovarni »Zmaj« ni mogoče smatrati za zaključeno, ker je še vrsta delovnih operacij v proizvodnji ostala ročnih in je v tej pomanjkljivosti treba iskati vzrok, da nekatere pro-. izvodne faze, kot npr. montaža — kjer še prevladuje ročno delo — po kapacitetah zaostajajo za tistimi, ki so bile s prvo fazo rekonstrukcije mehanizirane. Tako prej ko slej ostajata odprto vprašanje nadaljnje rekonstrukcije oziroma mehanizacije proizvodnje, za ka- tero podjetje »Zmaj« potrebuje še dodatna sredstva. Tovarna je svoj program investiranja oziroma rekonstrukcije proizvodnje prilagodila splošnemu konceptu razvoja tovrstne proizvodnje v državi, po katerem naj bi se obseg proizvodnje v treh tovrstnih tovarn, to je »Zmaj«, IPR Zagreb (bivša TEZ-Croatia) in »Nikola Tesla« Gospič v razdobju do leta 1970 povečala za okrog 115 °/o, upoštevajoč pri tem čim doslednejši prehod k domači surovinski osnovi, ki je zdaj precej pomanjkljiva, in trend razvoja potrošnje baterij po svetu in v Jugoslaviji, ki kaže stalen porast. Tako na primer v industrijsko razvitih deželah odpade na prebivalca letno po 8 baterij, medtem ko v Jugoslaviji prebivalec letno troši le še'0,9 komada baterij -in je prav v tej občutni razliki iskati najširše možnosti za povečanje proizvodnje baterij v Jugoslaviji, če ,naj bi se potrošnja le-teh vsaj približala svetovni.. Kar zadeva zagotovitev domače surovinske osnove kot enega izmed pogojev za nadaljnji hitrejši razvoj industrije baterij v državi, naj navedemo, da je tovarna »Zmaj« med pobudniki zamisli — tej. akciji so se pridružila še štiri industrijska podjetja v Sloveniji — da bi ob sodelovanju njenega tehničnega kadra in s sredstvi lokalnega organa oziroma republike Makedonije pri Kičevu odprli ne le rudnik mangana, marveč tudi obrat za proizvodnjo elektroinstalacijskega mangana, reprodukcijskega materiala, ki ga zdaj v velikih količinah uvažamo in brez katerega proizvodnja kvalitetnih baterij ni mogoča. Ta načrt je vsekakor v skladu s koncepti razvoja nerazvitih področij in s prizadevanji, da bi našli zaposlitev tamkajšnjim presežkom delovne sile, končno pa tudi s splošnimi težnjami, da bi uvoz surovin čim učinkoviteje nadomestili z zagotovitvijo domače surovinske osnove. V okvir teh prizadevanj naposled sodi tudi načrt tovarne »Zmaj«, da bi — zlasti še, ker je ustrezna proizvodna tehnologija že osvojena — uvozila dva stroja za brušenje grafitnih šipk v vrednosti 20.000 dolarjev, s katerim bi lilo rrfogoče izdelovati kvalitetne grafitne šipke za potrebe vseh uvodoma navedenih proizvajalcev baterij, ki letno uvažajo za najmanj 130.000 dolarjev tovrstnih artiklov. Navedeni načrt tovarne »Zmaj« je torej tudi z vidika devizne bilance zelo zanimiv in bi ga kazalo vsestransko podpreti. . N. 2. »Sumi« — delavke pri avtomatih za zavijanje bonbonov IZVOZ PRED EV0Z0M, TODA Z B0K0 V ROKI Na območju nekdanjega ljubljanskega okraja je devet skupnosti zavarovancev. Med njimi: Komunalna skupnost socialnega zavarovanja LJUBLJA-Na-CENTER. Na njenem območju živi In dela 54.571 aktivnih zavarovancev, Okoli 7500 uživalcev pokojnin in invalidnin ter nad 38.000 družinskih članov, Skupno torej: nad 10 tisoč oseb. Jugoslavija potroši letno nad 547 milijard dinarjev za potrebe socialnega zavarovanja. Te milijarde naj bi bile v nenehnem ravnotežju med dohodki in izdatki službe socialnega zavarovanja. Dohodki — osnovni, dopolnilni, dodatki in izredni prispevek aktivnih, zaposlenih zavarovancev, pa niso vselej in povsod povsem usklajeni z izdatki skladov zdravstvenega zavarovanja in so potemtakem umevna prizadevanja posameznih skupščin komunalnih skupnosti zavarovancev, da vsaj na svojem območju uravnovesijo izdatke z dohodki, saj s tem uravnovešajo celotne dohodke z izdatki v jugoslovanskem merilu. V tem je tudi bistvena funkcija komunalnih skupnosti zavarovancev, t Lani je med devetimi komunalnimi skupnostmi na območju nekdanjega ljubljanskega okraja, zaključilo svoje poslovanje pet skupnosti z razmeroma visokim primanjkljajem, štiri skupnosti z ugodnim presežkom. Komunalna skupnost Ljubljana-Center je zabeležila lani 3 milijarde 763 milijonov v dohodku in 3 milijarde 550 milijonov v izdatkih. Umeven presežek seveda pomeni bogatenje sklada zdravstvenega zavarovanja in možnost smotrne naložbe v razširjenje ter v modernizacijo zdravstvenega omrežja. Gospodarjenje lani pa narekuje ob letošnjem družbenem planu, ob porastu števila zaposlenih, osebnih dohodkov, stroškov za potrebe zdravstvenega zavarovanja — nova predvidevanja. Izdatki sklada zdravstvenega zavarovanja komunalne skupnosti bodo letos dosegli 4 milijarde 461 milijonov, kar je za 25 odstotkov več v primerjavi z lanskim letom. Za nemoteno uveljavljanje pravic zavarovancev, zagotavlja komunalna skupnost zadostna sredstva za kritje predvidenih izdatkov z nekaterimi določili: določila je osnovno stopnjo prispevka za zdravstveno zavarovanje s stopnjo 7,5 odstotka, s čimer predvidoma zagotavlja približno tri milijarde 886 milijonov v dohodku. S predpisanim dodatnim prispevkom za zdravstveno zavarovanje delovnim organizacijam, ki prekoračujejo letno povprečje stroškov za zdravstveno zavarovanje, v višini 39.398 din na zavarovanca, predvidoma zagotavlja nadaljnjih 338 milijonov dinarjev dohodka. Z realizacijo 236 milijonov iz naslova drugih dohodkov pa usklajuje predvidene izdatke z dohodki sklada zdravstvenega zavarovanja za tekoče leto. Ugodno ali neugodno stanje sklada zdravstvenega zavarovanja pa ni odvisno samo od komunalne skupnosti zavarovancev, oziroma ukrepov njene skupščine, pač pa je v močni, morda celo pomembnejši odvisnosti od delovnih organizacij, od občinske skupščine in zdravstvene službe, od družbenih organizacij in od posameznikov. Skupščina zavarovancev, ki šteje 57 članov za območje Ljubljana-Center, je organ, ki določa program dejavnosti komunalne skupnosti, ukrepa v korist izboljšanja varstva zavarovancev v mejah skupnosti in ukrepa ustrezno glede na Politiko uporabe razpoložljivih skladov. Ob temeljnem delovnem programu skupščine zavarovancev je nedvomno izrednega pomena odnos zavarovancev kot potrošnikov sklada za zdravstveno zavarovanje do tega sklada. V ilustracijo: zavoljo letošnje gripe so bili z izgubljenimi delovnimi dnevi stroški sklada za zdravstveno zavarovanje nepredvideno večji. Umevno, ob malone neizpremenjenih dohodkih! Lahko pa bi bili ti stroški manjši, če bi bile delovne organizacije doslednejše v izvedbi preventivnih zaščitnih cepljenj, med drugim tudi proti gripi, ki je doslej pokazalo dobre rezultate. Seveda pa imajo organizacije tudi druge možnosti za preprečevanje obolenj, zlasti poklicnih. Primer nas seznanja z možnostjo, kako lahko neka delovna skupnost zmanjšuje potrošnjo skladov za zdravstveno zavarovanje. Nekoliko bolj subjektivno pa je gibanje števila nesreč pri delu. V letošnjem prvem polletju je bilo izgubljenih zaradi nesreč pri delu nad 36.000 delovnih dni, ali kar je proti vsem pričakovanjem, 14.000 več kot lani. Delovni kolektivi sicer vlagajo znatna sredstva za higiensko tehnično varnost pri delu, vendar pa so za zdaj uspehi še minimalni. Morda še zmerom zavoljo premajhne skrbi pri uveljavljanju varstvene vzgoje in delovne discipline. Objektivna in subjektivna opravičila močno vplivajo na odnos med dohodki in izdatki skupnosti zavarovancev. Lahko, da so o tem vplivu aktivni zavarovanci premalo poučeni. Lahko tudi, da je tako imenovani ključ stimulacije v mnogih primerih slabo izko- riščen. Domneva zadeva dejstvo, da zakonsko določilo, ki narekuje gospodarskim organizacijam večjo skrb v odnosu do izdatkov, le ni doseglo svojega namena. Zaradi bolniških izostankov nadomeščajo nekatere gospodarske organizacije potrošena sredstva za kritje izostankov od dela zaradi bolezni ali nesreč pri delu iz svojih skladov skupne uporabe, nartiesto iz naslova čistega osebnega dohodka, kar bi bilo bolj vzpodbudno. Vzpodbudnejše za delovni kolektiv in za posameznika! Naposled — vsi delovni ljudje, zavarovanci — solidarno plačujejo prispevek. Skupščina skupnosti zavarovancev je le voljen samoupravni organ, ki mu je zaupano upravljanje s sredstvi sklada zdravstvenega zavarovanja. Pri tem pa je še tako prizadevno opravljanje te težke in odgovorne naloge jalovo opravilo brez pomoči vseh zavarovancev, delovnih organizacij. Ob skupščini zavarovancev je vsekakor odločujočega pomena poslovanje zdravstvene službe, ki zaračunava svoje storitve. Na tem delovnem območju spoznavamo, ugodne rezultate. Pavšalna obračunavanja zdravstvenih storitev zamenjuje obračunavanje po opravljenih storitvah. Takšno obračunavanje je pravičnejše v odnosu do nagrajevanja po delu zdravstvenih delavcev, hkrati pa je boljša osnova za vsakoletno programiranje izdatkov. Senca v obračunavanju po storitvah je le v očitnejšem poudarjanju kurative ob nehote zanemarjeni preventivni dejavnosti. Res, zdravstveni delavci niso predvsem zadolženi za preventivo, vendar pa bi njihovo nekoliko aktivnejše sodelovanje v akcijah preventivnega obeležja lahko učinkovito vplivalo na boljše zdravstveno stanje občanov. Skupščina komunalne skupnosti zavarovancev Ljubljana-Center priporoča zdravstvenim zavodom, da naj svoje delovne programe čim bolj prilagode dejanskim možnostim ter potrebam. S svojimi programi naj zagotove zava- lavi temeljitih analiz o zdravstvenem stanju zavarovanih oseb, na osnovi katerih lažje in lahko samoupravni organi zavarovancev bolj smotrno razporejajo razpoložljiva sredstva za učinkovitejšo zdravstveno zaščito. Vse to ni le rezultat razmišljanja o lanskem odnosu med izdatki in dohodki skupnosti zavarovancev, pač pa temelji na srečanju z letošnjimi predvidenimi izdatki in dohodki. Osemmesečna realizacija finančnega načrta trenutno opozarja na primanjkljaj, ki je posledica nerealiziranega plana dohodkov ter za 2-3 odstotka večjih izdatkov. Zlasti izdatki pri ambulantnem zdravljenju so visoki s 4,7 % nad predvidenimi, pri bolniškem zdravljenju so višji za 2, pri potrošnji zdravil celo za 17 in pri nadomestilih zaradi nezmožnosti za delo za 4 odstotke. Ti primanjkljaji zaenkrat še ne zadevajo potrebno spremembo višine osnovnega prispevka, saj jih skupnost lahko^ krije iz rezervnih sredstev. Nedvomno pa oživljajo pogovore o potrebnem intenzivnejšem uveljavljanju načel smotrnejšega gospodarjenja s sredstvi zavarovancev, nadaljevanje pogovorov s predstavniki zdravstvenih delavcev, s predstavniki družbenih in gospodarskih organizacij. Ob teh pogovorih postaja nujnost popolna uveljavitev vseh preventivnih panog in bo treba dodeljevati iz leta v leto večja sredstva nadaljnjemu, vsekakor hitrejšemu razvoju patronažne službe, nege bolnika na domu, raznovrstnega cepljenja otrok in odraslih, organizaciji občasnih sistematičnih pregledov, preventivnemu zdravljenju na delovnem mestu zdravstveno ogroženih delavcev, za letovanje šolskih in predšolskih otrok... Letos zaznamovani premiki v smeri preventivne dejavnosti so sicer očitnejši v primerjavi z lanskimi, vendar pa je popolna, preventiva še zmerom nekoliko zanemarjena. POLIKLINIKA V NJEGOŠEVI ŠT. 4.: rentgen !:« slikanje zlomljene roke Preventivni pregledi otrok v Ljubljani, Ulica stare pravde 2, v centralnem otro-. škem dispanzerju Skupščina rovancev se komu” sicer e skupnosti zava-močno zavzema za splošnejše preventivne dejavnosti, predstavlja pa; letošnjih 85'.milijonov dinarjev, namenjenih preventivi, komaj Sistematični pregled mladine na splošnem oddelku šolske poliklinike na Aškerčevi cesti 14 v Ljubljani 2,79 % celotnih, za potrebe zdravstve-i niti dejavnosti predvidenih sredstev^ kar nikakor ne zadovoljuje. Da" skupščina komunalne skupnosti zavarovancev lahko redno spremlja gibanje dohodkov in izdatkov iz sklada zdravstvenega zavarovanja, uveljavlja zdravstveno varstvo in koordinira dela s s k u*>šč t rmmi - -drugih komunalnih skup^ nosti- pa , območju i.kSmunainega zaVo-da, pa jo njen, komunalni zavod rednp iti pravočasno cmVefca ®o 'gibšriju db-i hodkov in izdatkov. Svoje delo dopoli njuje zavod za socialno zavarovanje ..Sj nalogami, ki so podčrtane v delovnem programu skupnosti. Za potrebe kom-u-t nalne skupnosti pripravlja dvakrat letno temeljito analizo dohodkov in izdatkov sklada zdravstvenega zavarovanja, analizo odstopljenega dela pri-j spevka delovnim organizacijam in analizo funkcije dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje. Tako torej predstavlja zavod skupščini komunalne skupnosti zavarovancev Ljubljana-Center, 'kot tudi vsem ostalim skupščinam na njegovem 'območju, desno roko pri upravljanju milijardnih, za zdravstveno zaščito ljudi na leto potrošenih sredstev. Ekohomika našega celotnega gospodarstva narekuje skrbno pozornost do milijard,-ki jih letno namenjamo skladom zdravstvenega zavarovanja. Milijarde, ki so potrošene in milijarde, ki jih plačujejo v sklade socialnega zavarovanja zavarovanci. Temeljna misel ob tem pa velja, nenehnemu ter prizadevnemu vsklajevanju izdatkov z dohodki, ustrezno z današnjo in perspektivno stopnjo zdravstvenih (dejavnosti potrebno štednjo, kar je enako pomembno na nivoju zveze, republike, okraja in na nivoju najmanjše samoupravne celice — komunalne ali medi komunalne skupnosti zavarovancev. Pri tej celici je pravzaprav začetek, mimo katerega ne sme nobena statistika, nobeno primerjanje. Za trgovino, kakršne mesto nima rovanim osebam kvalitetno osnovno zdravstveno varstvo ob čim manjšem pošiljanju zavarovancev v specialistične ordinacije, pri čemer naj upoštevajo lastne tehnične in strokovne usposobljenosti. Dejavnost obratnih ambulant .v okviru delovnih organizacij pa naj bi bila usmerjena predvsem v poglabljanje preventivnih dejavnosti, v ugotavljanje zdravstveno ogroženih delovnih mest, odkrivanje in preprečevanje" poklicnih obolenj, preprečevanje nastopa invalidnosti in seveda v organizacijo občasnih sistematskih pregledov. Pri razmišljanju o dobri organizaciji zdravstvene službe poudarja skupščina skupnosti zavarovancev pomembnost vloge zdravstvenih centrov. Pri tem se ne zavzema za lastni center, pač pa daje glede na specifičnost celotnega mesta in njegovih komun prednost organizaciji medobčinskega zdravstvenega centra. Ta bi bil lahko zanesljiv barometer za perspektivnejše gibanje izdatkov zavarovancev za potrebe zdravstvenega zavarovanja. Skupščina skupnosti zavarovancev Ljubljana-Center. vsekakor lahko 'upravičeno pričakuje od aktivnosti1 takšnega centra solidno strokovno pomoč in sodelovanje pri reševanju številnih nerešenih problemov v organizaciji '■ iri delu zdravstvene službe. ■ Cilj dejavnosti zdravstvenega centra je med ostalimi nalogami v izde- Znana ljubljanska trgovina za široko potrošnjo s fotografskim materialom — poslovna enota specializiranega podjetja »KEMOSERVIS-FOTOMATERIAL« — je nedvomno eno izmed najprometnejših trgovskih križpotij v našem mestu. Ob številnih vsakdanjih strankah, ki kupujejo to ali ono fotografsko dragocenost, obišče ta trgovski lokal dnevno 3000 več ali manj .stalnih naročnikov različnih uslug. Zmogljivosti lokala so več kot samo izkoriščene. Prostor je močno omejen. Možnost povečanja pro-. meta za 100 in več odstotkov je v tej znani trgovini povsem neizvedljiva. Zategadelj so umevna precejšnja prizadevanja matičnega podjetja, da začne prej ali slej z gradnjo ali adaptacijo novega tovrstnega trgovskega lokala s potrebnim prodajnim prostorom, s potrebnimi laboratoriji, s potrebnimi prostori za nemoteno poslovanje, kakršnega danes že zahteva vse Večji krog ljubiteljev fotografije in sploh fotografskih veščin. Nič nenavadnega ni v našem pogovoru, da sta zavzeli skrb in informacija o položaju stare trgovine na Cankarjevi cesti prvo mesto! Trenutno so dokaj manj problematične ostale dejavnosti tega edinstvenega delovnega kolektiva v Sloveniji. Temeljna dejavnost podjetja je oskrba znanstveno raziskovalnih ustanov, industrijskih in zdravstvenih organizacij ter laboratorijev z osnovno surovino. Surovina v naši pripovedi je obsežna! To so kemikalije (kar 36.000 vrst), laboratorijski porcelan (7000 vrst), pomožni pribor, razni instrumenti, skratka asortiman materiala obsega od posameznih elementov do kompliciranih elektronskih mehanizmov. »Kemoser-vis-fotomaterial« je edino registrirano podjetje v Sloveniji s pravico opravljanja izvoznih in uvoznih poslov. Do nedavnega je obstojalo podjetje »Kemo-servis« samo zase, z januarjem letos pa se je združilo s podjetjem »Fotoma-terial«, ker je pač bilo njuno poslovanje v mnogočem sorodno. Kronika podjetja potemtakem upošteva dve letnici v svojem razvoju: leto 1949-in leto 1964. Perspektive v nadaljnjem razvoju so izredno ugodne, saj ob nezadoščen! dpmači proizvodnji opravi podjetje še nad 1300 poslovnih zaključkov letno v uvozu. Vendar pa terjajo te perspektive nagel'odgovor na vprašanje: vprašanje možnosti hitrejšega povečanja In modernizacije trgovskih lokalov na Cankarjevi cesti in na Trgu revolucije ter skladiščnih prostorov na Šmartin-ski cesti in Trgu revolucije. In potlej: vprašanje večjega priliva strokovno usposobljenih kadrov, ki trenutno kljub prizadevni politiki štipendiranja ne ustreza razmeroma zahtevnemu delu v posameznih poslovnih enotah podjetja. In naposled: želje in namere delovnega kolektiva »KEMOSERVIS-FOTO-MATERIAL« povsem opravičuje nadaljnji razvoj naših znanstvenih in zdravstvenih institucij, laboratorijev ter raziskovalnih centrov, kot tudi presenetljiv porast zanimanja široke potrošnje za fotografsko tehniko, za fotografijo. Premišljenost v usklajevanju dohodkov z izdatki zdravstvenega zavarovanja na KLINIČNE BOLNIŠNICE v Ljubljani na Zaloški cesti , V sestavu Kliničnih bolnic v Ljubljani je petnajst samoupravnih enot, od tega deset klinik (dermatovenerološka, ftiziološka, infekcijska, interna, kirur-gična, nevrološka, okulistična, ortopedska, otorinolaringološka in stomatološka) ter Institut za rentgenologijo, glavna lekarna, servisna enota, tehnični obrati in uprava. Najhui*: problem Kliničnih bolnic je poman' nje prostorov. Lani so sprejele 26.96(1 bolnikov, 4557 pa so jih morale odkloniti, ker zanje ni bilo prostora. V prvi polovici letošnjega leta je bilo sprejetih 14.672 bolnikov, zaradi pomanjkanja prostorov pa so jih morali' zavrniti 2991. Največ bolnikov je odklonila interna klinika, in to že na oddelku internistične prve pomoči Poliklinike. Novo zgrajeni oddelek za interne bolezni »Dt. Petra Držaja« proti pričakovanju ni razbremenil posteljnega fonda Interne klinike. Zato klinika ni mogla zboljšati osnovnih higienskih pogojev zdravljenja in zmanjšati zasedenost posteljnega fonda. Nasprotno, lani je bil odstotek izkoriščenosti še večji kakor predlanskim. Pri mnogih odklonjenih bolnikih je bil sprejem v ho-spital medicinsko indiciran, včasih pa celo nujno potreben. Da sedanjih bolniških prostorov ni mogoče izkoristiti v večji meri, kaže dejstvo, da odpade na eno bolniško posteljo na Interni kliniki povprečno le Prvo transfuzijsko ustanovo, ki je začela s konzerviranjem krvi, smo dobili v Sloveniji šele po osvoboditvi v Ljubljani. Od 4. junija do konca leta 1945 je 799 oseb dalo 209.760 čciii krvi. Število krvodajalcev je' potem nenehna" naraščalo. Kri so dajali .brezplačno, dobivali pa so posebne živilske nakaznice za racionirana živila in denar za nakup teh živil. Količina konzervirane krvi se je večala od leta do leta. Toda večale so se tudi potrebe po konzervirani krvi, plazmi in serumih za določanje krvnih skupin. Zato je bila zaloga vsega tega zelo majhna. Odvzem krvi samo v ljubljanskem zavodu ni več zadoščal za potrebe vseh bolnišnic v Sloveniji, zlasti ne, ker krvodajalci iz drugih slovenskih krajev niso prihajali v zadosti velikem številu. Tako so bile sčasoma ustanovljene transfuzijske postaja v Celju, Mariboru, Ptuju, Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Trbovljah, Novem mestu, Izoli, Novi Gorici, na Jesenicah in na Golniku. Razen zadnjih treh delajo vse druge še zdaj. Po ukinitvi živilskih nakaznic so dobivali krvodajalef denar. Toda tedaj se je njihovo število zmanjšalo, zakaj le malo" naših ljudi je hotelo dajati kri za denar. Po drugi strani pa se je v vrste krvodajalcev vrinilo nekaj takih, ki so hoteli služiti s svojo krvjo: dajali so jo tudi po trikrat ali štirikrat na mesec, vsakokrat .po pol litra. Treba je bilo nujno ukrepati. Januarja 1953 je bila odškodnina za dano kri ukinjena in začeli so sprejemati edinole darovalce krvi. Najprej so se polnoštevilno odzvali uslužbenci ljubljanskih zdravstvenih zavodov, nato pa še rudarji iz Zagorja in Trbovelj. Zavod je organiziral mobilno ekipo, opremljeno za pregled krvodajalcev in konzerviranje krvi na terenu. Že kmalu so pri teh akcijah začeli sodelovati terenski aktivisti Rdečega križa. Rezultati so presegla vsa pričakovanja, saj se je leta 1953 javilo 20.210 krvodajalcev, medtem ko je bilo v prejšnjih osmih letih registriranih vsega'skupaj 11.694 krvodajalcev. Odtlej je število krvodajalcev nenehno naraščalo, sorazmerno s potrebami naših zdravstvenih ustanov. Podobno narašča količina konzervirane krvi. Tako je darovalo lani v naši republiki 61.652 oseb 19,539.765 ccfn konzervirane krvi, kar v povprečju pomeni, da je daroval kri vsak petindvajseti prebivalec Slovenije. To je morda evropski ali celo svetovni rekord, toda drugod po svetu da krvodajalec naenkrat 450 do 500 ccm krvi, pri nas pa le 125 do 390 ccm, odvisno od izvidov in konstitucije krvodajalca. Razen tega daje večina naših krvodajalcev kri le enkrat na leto, čeprav je znanstveno dognano, da lahko daruje zdrav moški po pol litra svoje krv1 vsake tri mesece, zdrava ženska pa vsake štiri mesece. Če upoštevamo vse našteto, razen tega pa tudi obvezne zdravniške preglede krvodajalcev (česar ne delajo povsod v tujini), tedaj ni čudno, da znašajo 3,5 kvadratna metra prostora, medtem ko znaša republiško povprečje 7 kvadratnih metrov. Prav tako ni moč pričakovati, da bi bolje izkoristili obstoječe bolniške postelje tako, da bi skrajšali ležalno dobo bolnikov. Na to ne bo mogoče računati vsaj tako dolgo, dokler ne bo zagotovljeno hitrejše pre-, meščan j e kroničnih bolnikov, ki ne potrebujejo več poglobljenega kliničnega obravnavanja, v naša zdravilišča, v pstrezne domove ali pa na dom, kjer bo tem osebam zagotovljena organizirana nega in kontrola. Sedanja povprečna ležalna doba (okrog 19 dni) je odraz tega, da sprejema klinika bolnike z območja ljubljanskega okraja kot tudi s širšega teritorija, razen tega pa z drugih internih oddelkov še'izrazito težke bolnike, pri katerih je že zaradi same narave bolezni potrebno računati na večmesečno hospitalizacijo. Vsekakor kaže upoštevati, da so na kliniki dosegli stalen strokovni napredek v razmeroma zelo slabih delovnih pogojih ter pri zastareli in borni tehnični opremi. Za dve tretjini oddelkov lahko rečemo, da morajo tamkaj zdravniki, sestre in bolničarke opravljati vsa dela v zvezi z dokumentacijo, konziliji, pripravo injekcij in podobno kar na hodniku, ker ni na razpolago nobenih drugih prostorov. Zaradi pomanjkanja posteljnega fonda in slabih delovnih pogojev so te- stroški za liter krvi več ko 15.000 din, pri čemer ni vračunana izguba časa, ki nastane, ko krvodajalec zaradi oddaje krvi ni na svojem delovnem mestu. Vedno večje število prometnih in obratnih nesreč, vedno nove težke in zamotane operacije ter izkušnje z uspehi transfuzije pri zdravljenju različnih bolezni terjajo vedno več konzervirane krvi. Podatki sicer kažejo, da se pojavlja pri nas vsako leto več krvodajalcev in da se tudi celokupna količina konzervirane krvi veča — toda včasih vendarle slišimo po radiu, da Zavod za transfuzijo krvi SRS poziva krvodajalce, naj se zglasijo in dajo kri. To pomeni, da zaloga konzervirane krvi po- haja ali pa da je zmanjkalo krvi določenih krvnih skupin. Vzrok \za to tiči v neenakomernem prijavljanju krvodajalcev, ki se v nekaterih obdobjih odzivajo v velikem številu, so pa tudi/ dnevi, ko pride na odvzem krvi namesto 200 ljudi le 100 ali še manj ljudi. V takšnih primerih seveda krvi primanjkuje in je treba pozivati krvodajalce s teritorija, na katerem trenutno ni v teku krvodajalska akcija. Zato pogosto slišimo apel na prebivalstvo Ljubljane, naj ponovno daruje kri in krije pomanjkanje, ki je nastalo zaradi slabe organizacije na terenu, kjer poteka akcija. Zato je stvar tako posameznikov kot vseh delovnih skupnosti, družbenih in političnih organizacij, da skrbijo, da dajo res vsi zdravi ljudje kri takrat, ko je planirano dajanje krvi v njihovem kraju. V zavest vseh mora prodreti dejstvo, da bo vsak trenutek za vsakogar na razpolago potrebna količina ustrezne konzervirane krvi le tedaj, če bodo naše transfuzijske ustanove imele na zalogi potrebno količino konzervirane krvi. To pa je mogoče doseči le, če se Pogled žave tudi na drugih klinikah. Na kirurški kliniki je položaj na primer tako kočljiv, da kolektiv že nekaj let le s skrajnim naporom opravlja svoje naloge, pri tem pa ne more nihče več pre- dnevno prijavi toliko ljudi, kot je predvideno. Pri tem je treba vedeti, da pri današnji tehniki konzerviranja lahko uporabimo največ do tri tedne staro konzervirano kri. Ker je pri nekaterih obolenjih potrebno dati bolniku čimbolj svežo kri, pa tudi zaradi približno konstantne dnevne potrebi po konzervirani krvi, je nujno, da dnevno daruje kri predvideno število ljudi (na primer na zavodu po 200 dnevno, na postajah pa ustrezno manj — sorazmerno s kapaciteto posameznih bolnišnic, ki jih postaje oskrbujejo £ konzervirano krvjo). Če hočemo zagotoviti, da bodo imele naše bolnišnice stalno na razpolago za- dostne količine konzervirane krvi, tedaj se moramo zlasti zavedati, da je darovanje krvi stvar skupnosti. Vsaka delovna organizacija bi morala v svoj statut vnesti podobno določilo, kakor ga vsebuje na primer statut Zavoda za transfuzijo krvi SRS: »Delavec zavoda, ki da kri, dobi nadomestilo za zgubljeni delovni čas. Tisti delavci, ki opravljajo težavnejše delo (šoferji, delavci pri aparaturah in strojih ipd.), pa imajo ob takih priložnostih izreden plačan prost dan, ki se jim prizna v okviru izrednega plačanega dopusta do 7 dni v enem koledarskem letu.« Ker krvi ni mogoče tovarniško proizvajati, ker je nujno potrebna za reševanje življenj, za opravljanje težkih operacij in za skrajševanje časa zdravljenja posameznih bolezni, je nujno, da prav vsi — tako posamezniki kot delovne skupnosti in organizacije, poskrbimo, da bomo imeli vsak trenutek vsi na razpolago dovolj krvi, ko jo bomo potrebovali. vzemati odgovornosti za morebitne posledice. Položaj v ljubljanskih kliničnih bolnišnicah je skratka takšen, da terja takojšen začetek gradnje nove bolnišnice. Klinike razpolagajo letos s 1491 posteljami. Če bi pri posteljnem fondu uporabili na 1 posteljo predpisanih 7 kvadratnih metrov površine, tedaj bi število takšnih standardnih postelj znašalo le 1136. Obstoječi posteljni fond je bil letos v nekaterih mesecih izkoriščen tudi več ko 100-odstotno (razen na infekcijski in otološki kliniki). Tolikšen odstotek je bil dosežen zaradi tega, ker so si pomagali z zasilnimi ležišči, ponekod pa tudi tako, da sta po dva bolnika ležala na eni postelji. Sicer pa je bila gradbena dejavnost od leta 1962 dalje zelo razgibana. Zgrajena sta bila nov objekt stomatološke klinike, ki že služi svojemu namenu, ter nov objekt infekcijske klinike, ki je zdaj v zadnji fazi gradnje. Razen tega je bila nadzidana in adaptirana otolo-ška klinika, dalje laboratorij izotopov, adaptirano je bilo staro poslopje stomatološke klinike, pričenja pa se’ adaptacija otroškega oddelka kirurgične klinike. Na posameznih klinikah urejajo kuhinje, na kirurgiji so postavili vakuumsko napravo, itd. Tako je bilo oziroma bo do konca leta 1964 porabljenih blizu milijardo 205 milijonov dinarjev. Kljub temu pa je stiska zaradi pomanjkanja prostorov še vedno ogromna in zahteva hitrih ukrepov. Predvidena nova bolnišnica bi s kapaciteto 842 postelj vsaj deloma omilila kritični položaj v ljubljanskih kliničnih bolnicah. V prvi polovici letošnjega leta je bilo finančno poslovanje zavoda otež-kočeno. Eden od vzrokov za to je, da S PRECIZNO Pravzaprav lahko med našimi gospo- ' darskimi organizacijami opredelimo obrtno podjetje »TEŽMER« — servis za popravilo in izdelavo tehtnic, težnih in merilnih naprav — med redka podjetja finomehanične stroke. Vsekakor je njegovo poslovanje za vsakdanje potrebe nujno. V tem je tudi razlaga za razumevanje Občinske skupščine, ki mu zmanjšuje določene družbene obveznosti, pri čemer seveda poudarja vzpodbuden odnos družbe do njej potrebne delovne organizacije v razvoju. Besedico razvoj pa ne smemo vzeti dobesedno. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1948 pod naslovom »TEHTNICA«. Sprva s komaj opazno proizvodnjo, po letu 1956 pa se že začenja z • Vidnejšimi uspehi ter pod današnjim nazivom »TEŽMER« uvrščati med delovne organizacije v naši komuni. Naj-poprej so bili v podjetju zaposleni trije, danes zaposluje 35 delavcev. Med njimi je 6 vajencev. Delo v tem podjetju je razmeroma zelo zahtevno in terja poleg izkušenj še dobršno mero strokovnega znanja od slehernega posameznika. Podjetje namreč nima nikakršnega opravka s tako imenovano industrijsko proizvodnjo, pač. pa ostaja kot uslužnostni servis pri načelih obrtniškega dela. Vsak član kolektiva je in mora biti mojster zase. To mojstrstvo odlikujejo vešči remonti raznih zamotanih mehanizmov — tehtnic, merilnih naprav, težnih instrumentov — pri čemer prihaja vselej - do izraza posamezni član delovnega kolektiva. Podjetje opravlja servisne usluge za dobršen del ljubljanskega, koprskega in celjskega okraja. V ilustracijo: pred dvema letoma je popravilo le okoli 1000 tehtnic z različno nosilnostjo, le- kljub pravočasno pripravljenemu gradivu pogodba s socialnim zavarovanjem ni bila sklenjena prej kot šele junija. Razen tega pa Komunalni zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani ni v celoti upošteval^kalkulacij dejanskih stroškov poslovanja. Zaradi zavlačevanja sklenitve pogodbe s strani socialnega zavarovanja so se oskrbni dnevi in opravljanje zdravstvene storitve vse do maja letos zaračunavale plačnikom še po lani veljavnih cenah, čeprav so se medtem že močno povečali materialni stroški. To kaže na potrebo, da se spremeni sedanji način sklepanja pogodb med zdravstvenimi zavodi in zavodi za socialno zavarovanje. »TEŽMER« — remont zamotanega mehanizma. MEHANIKO tos pa jih bo že trikrat več. Večje število popravljenih tehtnic se zrcali v širjenju števila stalnih komitentov, saj zajema podjetje v servisno službo že okoli 30 ostalih proizvodnih in trgovskih podjetij. Z delovnega področja, ki obsega popravila tehtnic, so zanimive ugotovitve delovnega kolektiva, ki zadevajo kvaliteto izvedbe posameznih težnih aparatur. S tem pa tudi prizadevanja delovnega kolektiva, da z last-no iniciativo spreminja nekvalitetne elemente v kompleksnejše popolne merilne mehanizme. V sedemletnem planu predvideva podjetje, da bo njegova servisna služba že zajela okoli 80 odstotkov vseh tehtnic na njegovem območju. Diagram njegove celotne proizvodnje naj bi bil leta 1970 večji za približno 100 odstotkov pri povprečnem številu zaposlenim ki ne bi bilo višje od 38 kvalificiranih delavcev. Če je podjetje doseglo teta 1961 nekaj nad 61 milijonov v bruto produktu, takrat se je namreč še ukvarjalo s -proizvodnjo, s prehodom na izključno servisno dejavnost pa je doseglo v letu 1963 52 milijonov bruto produkta ter bo potemtakem doseglo leta 1970 okolig 100 milijonov. Za boljšo ilustracijo naj omenimo, da je podjetje ustvarilo v letu 1961 24,000.000 din čistega dohodka, v letu 1963 pa že nekaj nad 27,000.000 din čistega dohodka. Predvidevani 100-odstotni porast bruto produkta s skoraj nespremenjenim številom zaposlenih pa seznanja s precejšnjim porastom delovne storilnosti, z boljšo notranjo organizacijo dela, z večjo stopnjo servisne proizvodnje. Obenem pa daje delovni kolektiv močan poudarek kvaliteti izdelkov in sploh servisnih uslug, saj je ravno kvaliteta njegova najboljša reklama. ZAVOD ZA TRANSFUZIJO KRVI SR SLOVENIJE Vsak zdrav občan bi se moral prijaviti kot krvodajalec Še en pregled in v Zavodu za transfuzijo ltrvi bo že kdo ve kateri oddal najdražjo tekočino, tekočino, ki rešuje ljudska življenja SREČANJE © LJUBLJANSKE KLINIČNE BOLNIŠNICE V BOJU ZA PROSTOR Imperativ: gradnja nove bolnišnice ® POMEMBEN JUBILEJ LJUBLJANSKE MESTNE HRANILNICE 75 let varčevanja in gospodarnega vlaganja Ljubljana kot pomembno upravno, politično, gospodarsko in kulturno središče v nekdanji avstro-ogrski monarhiji je že v letu 1820 dobila Ilirsko hranilnico, ki je kasneje svoje ime večkrat menjala. Zgodnja je bila tudi ustanovitev prve kreditne zadruge v obliki društva, to je Družbe za denarno polnoč obrtnikom v Ljubljani, ki je bila ustanovljena leta 1856. Leta 1867 je bila ustanovljena v' Ljubljani prva delniška banka: Ljubljanska obrtna banka. Leta 1876 je bila ustanovljena nova delniška banka: Kranjska eskomptna družba itd. Toda vsi ti denarni zavodi so bili izključno ali pretežno v nemških rokah. Po njih zbrana sredstva so bila namenjena večanju nemškega kapitala. Zato je bila resna potreba po ustanovitvi samostojnega slovenskega denarnega zavoda v Ljubljani, s katerim bi dosegli na denarnem področju osamosvojitev od velikih in po kapitalu močnih nemških denarnih zavodov. Z ustanovitvijo ljubljanske mestne hranilnice — leta 1889 — se je začela na Slovenskem nova doba hranilništva, kajti ustanovljena je bila še cela vrsta hranilnic, ki so bile v slovenskih rokah. Največje med njimi so bile: južnoštajerska hranilnica v Celju, mestne hranilnice v Kranju, v Novem mestu, v Radovljici, v Kamniku, v Črnomlju, občinske hranilnice v Krškem, v Kostanjevici, na Vrhniki itd. Ustanavljanje hranilnic na slovenskem ozemlju je nosilo pečat prizadevanj za gospodarsko in narodno osvoboditev. Hranilne vloge so povsod nenehno naraščale, kar je pomenilo slabitev gospodarske moči tujcev in političnega vpliva tujega kapitala. 2e po prvem letu svojega poslo- vanja je imela mestna hranilnica ljubljanska preko 2300 vlagateljev, po 10 letih poslovanja že 16.000 vlagateljev, ob pričetku prve svetovne vojne nad 30.000 vlagateljev in ob pričetku druge svetovne vojne nad 45.000. V času med obema vojnama je za poslovanje mestne hranilnice ljubljanske posebej značilna solidnost in likvidnost tudi v času največje gospodarske krize, ko so drugi denarni zavodi močno izgubili zaupanj,e svojih vlagateljev. Posebno pozornost pa zasluži dejavnost mestne hranilnice ljubljanske na področju odobravanja posojil za stanovanjsko in komunalno ureditev v razdobju med obema vojnama. Tako so bila na primer s posojili mestne hranilnice ljubljanske zgrajena v Ljubljani nekatera naselja kot na primer: na Galjevici, v Rožni dolini, za Bežigradom, v Mostah itd. Posojila mestne hranilnice ljubljanske so se uporabila tudi za modernizacijo mesta Ljubljane, za regulacijo Ljubljanice, za asfaltiranje cest in ulic, za zgraditev mestne klavnice, plinarne, šol, osuševanje Barja itd. Poudariti je treba, da je bil tudi precejšen del novih stavb in komunalnih naprav financiran v času med obema vojnama. Razen tega so posojila mestne hranilnice ljubljanske omogočila tudi graditev precejšnjega števila turističnih objektov kot na primer v Bohinju, na Bledu, v Rogaški Slatini in pa graditev dobrega dela planinskih postojank. "Delovanje mestne hranilnice ljubljanske dokazuje, da je zaradi svoje tradicionalne solidnosti pri poslovanju uživala pri vlagateljih veliko zaupanje. Ta tradicija je vplivala tudi na to, da je Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane 23. aprila 1952 ustanovil mestno hranilnico ljubljansko s sedežem v Ljubljani z namenom, da pritegne najširše plasti ljubljanskega in okoliškega prebivalstva k varčevanju. Tako je novo ustanovljena mestna hranilnica ljubljanska pričela z rednim poslovanjem 1. novembra 1952. Posebno skrb je posvečala denarnemu varčevanju, ki zavzema v našem gospodarskem dogajanju pomembno mesto. V zadnjem času je hranilnica na tem področju izredno napredovala bodisi Dri povečanju števila varčevalcev bodisi pri vsot: hranilnih vlog. Uspehi bi bili sicer lahko mnogo večji, saj denarno varčevanje v Sloveniji še zdaleč ni izkoristilo vseh možnosti in ni zajelo še več prostih denarnih sredstev občanov. Zaradi nerazumevanja in podcenjevanja ekonomske vloge denarnega varčevanja je bilo storjenega premalo v' okviru danih možnosti. Pomembno dejavnost hranilnice zajemajo posebne organizacijske oblike mladinskega varčevanja, to je vloge za novorojenčke, vloge z otroškimi hranilniki in šolsko varčevanje. Intenzivna propaganda med mladino in sistematična organizacija po šolah sta v zadnjih letih pripomogli k velikemu oora-stu mladinskega varčevanja v Sloveniji. Čeprav mladinske vloge po zneskih ne pomenijo močne postavke v skupnem znesku vseh hranilnih vlog, so pa vendar velikega vzgojnega pomena. Raztresena sredstva v rokah posameznikov, namenjena neposredni osebni potrošnji, spreminjajo preko hranilnice oziroma hranilnih vlog svoj individualni značaj v družbenega. Tako dobiva var- »Kompas« — naj večje turistično in avtobusno podjetje v S svojo, širom po svetu poznano organizacijo in kvalitetnimi uslugami si je pridobil sloves tako pri domačih, kakor tudi pri tujih turistih in poslovnih partnerjih. Letos so pričeli uresničevati program intenzivne rasti podjetja, ki ga je konec minulega leta sprejel delavski svet. Uresničevanje tega programa je imelo za posledico, da so bile priprave za letošnjo turistično sezono pravočasno in kvalitetno opravljene. V obdobju priprav je bilo odprtih 9 novih poslovalnic, nabavili pa so tudi nova prevozna sredstva, ki so omogočila nemoteno in kvalitetno izvedbo turističnih uslug. Za nabavo omenjenih prevoznih sredstev je bilo vloženih 252 milijonov, za izgradnjo poslovalnic pa 176 milijonov dinarjev. V gradnji je še žičnica - eno-sedežnica na Zelenico, ki bo v prvi fazi dograjena že pozimi, v celoti pa prihodnje poletje. Gradnja tega objekta bo veljala prek 300 milijonov dinarjev. KOMPAS ima 30 turističnih poslovalnic. Letos so bile odprte poslovalnice na obmejnih prehodih v Škofijah pri Kopru, Kozini in na Ljubelju, razen tega pa še v Poreču, Budvi, Izoli1, Murski Soboti, Gornji Radgoni in v Kranju. Zaradi tako obsežnega organizacijskega in materialnega razvoja podjetja je bilo upravičeno pričakovanje, da bo podjetje v letošnji turistični sezoni doseglo take uspehe. Konec septembra je bil ves lanski promet presežen že .za 4%, čisti dohodek pa se je povečal za 69 %. Vrednost osnovnih sredstev se je v tem času povečala za 69 %, poslovni sklad pa za 17 % v primerjavi z letom 1963. Kljub otvoritvi novih poslovalnic in razširitvi poslovanja se je število zaposlenih povečalo v povprečju samo za 23 %, povprečni osebni dohodki pa so porasli za 33 %'. KOilPAS ie dosegel pomembne uspehe v prevozni dejavnosti. V zadnji sezoni je bilo za domače in tuje turiste na razpolago 25 moderno opremljenih turističnih avtobusov, ki so v prvih desetih mesecih prevozili 1,096.405 km in prepeljali 171.400 potnikov, kar je 31 % več, kakor v istem obdobju lani. Pred začetkom letošnje turistične sezone je bila uvedena tudi nova dejavnost, izposojanje osebnih avtomobilov brez šoferja. 80 osebnih avtomobilov znamke VW in Mercedes je bilo na razpolago interesentom, ki so s temi vozili prevozili skupaj preko 700.000 km. Na področju inozemskega turizma so bili prav tako doseženi pomembni uspehi, ki so potrdili, da je poslovni ugled KOMPASA v tujini zelo velik. KOMPAS sodeluje na področju inozemskega turizma s prek 3000 potovalnimi uradi po vsem svetu, razen tega pa sodeluje tudi v mednarodnih organizacijah potovalnih uradov. Za tuje 'turiste je podjetje letos prirejalo ' po lastnem programu ali po naročilu — krožna potovanja po Jugoslaviji in drugih evropskih državah, ki se jih je udeležilo prek 40.000 tujcev. Nad 60.000 tujim turistom pa je KOMPAS posredoval počitnice v Jugoslaviji in druge turistične usluge. Na področju inozemskega turizma je prišla posebno v tej sezoni do izraza prizadevnost KOMPASA, da se zimske turistične možnosti v Jugoslaviji močneje vključijo v mednarodni turizem. Prvi pomembni uspehi so bili doseženi že v zimski sezoni 1963/64, še večjo afirmacijo pa bo prav z napori KOMPASA doživel zimski turizem v sezoni, ki je pred nami. Na področju inozemskega turizma kaže še posebej omeniti izredno uspešna krožna potovanja, ki jih KOMPAS prireja z motornimi ladjami po Sredozemlju. Rezultati, doseženi v domačem turizmu v prvih devetih mesecih letošnjega leta, so potrdili prepričanje, da se izletniški turizem vse bolj uveljavlja Jugoslaviji tudi kot oblika rekreacije in počitnic. Vedno več je ljudi, kr želijo počitnice preživeti na daljšem potovanju in si hkrati ogledati tudi neznane kraje. V prvih desetih mesecih se je KOMPASOVIH izletov po domovini in v inozemstvo udeležilo 131.019 oseb, kar je 30 % več, kakor v istem obdobju leta 1963. Od tega se je 24.862 oseb udeležilo izletov v inozemstvo, največ v Italijo. Zadnji čas se je, še povečalo zanimanje za izlete v ČSSRi in Madžarsko, pa tudi izleti v Sovjetsko zvezo so bili kljub sorazmerno visokim stroškom (zaradi oddaljenosti) vedno zasedeni. To hkrati potrjuje, da se še nadalje razširja ra-dius izletniških smeri, čeprav popolno aktivizacijo na tem področju omejuje nezadostna devizna kvota, ki je na razpolago za vsakega udeleženca. Možnosti izletniškega turizma so brez dvoma še precej neizkoriščene, vendar pa je treba ponovno opozoriti na nujnost povečanja devizne kvote, ker sicer, spričo porasta cen gostinskih uslug, ne bo mogoče obdržati kvaliteto izletov na sedanji ravni, ali pa se bodo morali izleti časovno omejevati. To pa bi znatno oviralo skladen razvoj domačega turizma in še posebej izletništva. Letos se je zelo povečalo tudi zanimanje delovnih ljudi za krajše ali daljše ppčitnice v turističnih krajih, zlasti v manj znanih, ki so predvsem z ugodnimi cenami pritegnili pozornost interesentov. Razen tega je bilo organiziranih prek 200 izletov za mladino. KOMPAS je uvedel tudi novo dejavnost — prodajo turističnih spominkov, izdelkov ljudske obrti, turističnih edicij in razglednic. V vseh poslovalnicah so bili urejeni posebni oddelki, ki so že po svoji ureditvi zbujali pozornost. Zato tudi uspeh prodaje ni izostal. Največ so teh izdelkov pokupili tuji turisti, pa tudi domači turisti so posegali po njih. V poslovnem sodelovanju s podjetjem »Brodokomerc« z Reke je bila v poslovalnicah uvedena tudi prodaja tujih proizvodov. Uspehi KOMPASA potrjujejo njegovo izredno pomembno vlogo in mesto v jugoslovanskem turizmu. KOMPAS bo tudi letos izpolnil vsa pričakovanja: z ustvarjenim deviznim prilivom v višini okoli 11 milijonov dolarjev bo s 14 odstotki sodeloval pri celotnem deviznem prometu Jugoslavije. Kljub izredno odgovornim in težavnim nalogam, ki jih je moral reševati kolektiv KOMPASA, pa tudi skrb za človeka ni ostala ob strani. Člani kolektiva so bil deležni materialne pomoči pri reševanju stanovanjskih problemov, posebna sredstva pa so bila namenjena tudi za strokovno vzgojo članov kolektiva. Sodelovanje celotnega delovnega kolektiva KOMPASA pri upravljanju gospodarske organizacije in nadaljnja krepitev poslovnega sodelovanja s turističnimi, prometnimi in gostinskimi organizacijami so tudi v prihodnje porok, da bo KOMPAS še nadalje utrjeval in razvijal svojo vlogo v celotnem jugoslovanskem turističnem prometu. Nova KOMPASOVA poslovalnica na mednarodnem prehodu na Ljubelju pri Tržiču čevanje vedno večji gospodarski pomen. Ta družbeni gospodarski pomen dobiva svoj izraz v pretakanju sredstev, in sicer v smeri od potrošnega sklada enega dela prebivalstva — vlagatelji za potrebe drugega dela prebivalstva, ki mu začasno primanjkuje del sredstev za zadovoljitev osebnih potreb — posojilojemalci ter za večje družbene potrebe, zlasti komunalnega značaja. Organ družbenega upravljanja in vodstvo ljubljanske hranilnice sta se te osnovne naloge zavedala in prišla na pomoč ljudskim odborom in komunalnim podjetjem ter tako prispevala velik delež za hitrejšo gradnjo stanovanj in komunalnih objektov. V ilustra-cijb naj navedemo, da je porabila Mestna hranilnica ljubljanska v te namene od svoje ponovne ustanovitve leta 1952 do leta 1961 za stanovanjsko gradnjo in komunalno gospodarstvo na območju Slovenije nad 6,5 milijard dinarjev. Ce to upoštevamo, moramo ugotoviti, da je imela Mestna hranilnica ljubljanska zelo pomembno vlogo pri 'pospeševanju komunalnega gospodarstva in stanovanjske graditve. V smislu Zakona o bankah in kreditih in drugih bančnih poslih je mest- na hranilnica ljubljanska s 1. januar-, jem 1962 prenehala poslovati kot samostojni denarni zavod in je bila; vključena v komunalno banko Ljubljana kot specializirana podružnica za de-' narno varčevanje s tem, da je obdržala svoj dosedanji naziv in da opravlja svoje posle na podlagi statuta komunalne banke Ljubljana. Poslovanje mestne hranilnice ljubljanske od tedaj usmerja upravni odbor komunalne banke Ljubljana kot organ družbenega upravljanja. Določene naloge pri upravljanju mestne hranilnice opravlja še centralni svet delovnega kolektiva komunalne banke Ljubljana in svet delovnega kolektiva hranilnice. S takšno reorganizacijo je bilo hranilnici omogočeno, da je več skrbi posvetila svojemu osnovnemu poslovanju, to je za intenzivno organizacijo in funkcionalnost hranilnega poslovanja. Hranilne vloge so porasle od tedaj za okroglo 5 milijard dinarjev, kar pomeni skoraj podvojitev prejšnjega stanja hranilnih vlog. Število varčevalcev je poraslo na 120.000, tradicionalno zaupanje v solidnost poslovanja hranilnice za zbiranje prihranke , občanov pa se še stopnjuje. J. L. Ena najbolj uspelih nalog REKLAMSERVISA — aratfžiranje dvorane na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani Ob privlačni podobi našega mesta Med štirimi, po svoji dejavnosti dokaj podobnimi podjetji, predstavlja delovna organizacija »REKLAMSERVIS" prvenca na področju družbeno ekonomske propagande v naši družbeni skupnosti. Njegovo temeljno dejavnost lahko spremlja vsak prebivalec našega mesta. Ta je namreč v skrbi za oblikovanje privlačnega videza trgovskih lokalov in izložb. Ta njegova temeljna dejavnost je tudi temeljna karakteristika v njegovi kroniki: Podjetje je bilo ustanovljeno konec leta 1947 z odločbp takratnega Mestnega ljudskega odbora. S tremi aranžerji se je lotilo zahtevnega posla. V razmeroma slabo opremljenih prostorih, brez ustreznega tehničnega orodja, je maloštevilni delovni kolektiv ie s težavo opravljal naloge, ki jih je bjio v tistem času več ko preveč. Težavo v poslovanju je predstavljal še maloštevilen in vsekakor na tem delovnem področju dokaj neizkušen kader. Vendar pa sodi v ta čas nekaj vidnejših uspehov — Prva in Druga republiška razstava industrije in obrti Slovenije, Prva zvezna razstava istih dejavnosti, belgijski paviljon na zagrebškem velesejmu — ki začenjajo z uveljavljanjem podjetja in hkrati poudarjajo njegovo prepotrebno funkcijo v verigi odnosov med proizvodnjo potrošnih dobrin in vsakdanjo potrošnjo. DETAVSK* ENOTNOST - St. 16 Z osamosvojitvijo trgovine po letu 1952, ki začenja z organizacijo lastne aranžerske službe, prevzame podjetje »Reklamservis« obsežnejše naloge: dekoracij ske delovne programe za proslavo v Dolenjskih Toplicah, na Ostrožnem in Okroglici, za VII. kongres ZKJ, ob 40-letnici ZKJ in 20-letnici naše revolucije. To so bile vsekakor odgovorne zadolžitve, ki so terjale od delovnega kolektiva dobršno mero zavzetosti in seveda delovne sposobnosti. V sedemnajstih letih je opravilo podjetje nad 100.000 večjih in manjših uslug. Raznolikosti njegovih uslug dodaja danes nove naloge še družbena potreba po ekonomski propagandi vizuel-no komunikacijskega značaja. Tisk, radio in televizija, embalaža, turizem in še in še so imperativi, ki bo podjetje moralo prej ali slej uvrstiti v svoj delovni program. Z njimi pa bo morala družbena skupnost začeti z reševanjem vprašanja kadra za ekonomsko propagando. Tega, vsekakor kvalificiranega kadra trenutno primanjkuje ob dejstvu, da pri nas za zdaj še ni ustrezne šole. Obenem s kadri pa postaja z današnjo stopnjo povpraševanja očitnejša potreba po večji tovrstni delovni organizaciji in ne bi bilo v ničemer prenagljeno razmišljanje q morebitni tesnejši kooperaciji, da ne omenimo integracije, -REKLAMSERVISA-''1 z ostalimi tovrstnimi delovnimi organizacijami v Ljubljani. 2\ novembra 1964 — STRAN 25 ||r*- S i $ • »AGROTEHNIKA« - UVOZNIK IN INICIATOR MEHANIZACIJE V KMETIJSTVU Gospodarski in družbenopolitični pomen podjetja Če bi hoteli z nekaj besedami opisati, kakšna je dejavnost, predvsem pa vloga in pomen »AGROTEHNIKE« za naše gospodarstvo, potem moramo reči, da je »AGROTEHNIKA« gospodarska * organizacija, s katero je vsa povojna doba tesno povezana, tudi rast kmetijstva. V začetku junija 1951 se je ustanovilo podjetje »AGROTEHNIKA« v Ljubljani z nalogo, da organizira odkup, prodajo in izvoz kmetijskih pridelkov, s pridobljenimi devizami pa nabavlja potrebna investicijska sredstva in reprodukcijski material za kmetijsko proizvodnjo. »AGROTEHNIKA« je začela delovati v času, ko so bile uveljavljene v našem sistemu najpomembnejše politične in gospodarske spremembe. Sredi marca leta 1953 je podjetje prenehalo obstojati kot podjetje kmečkih delovnih zadrug in je bila s sklepom izvršnega odbora Glavne zadružne zveze ustanovljena nova »AGROTEHNIKA« export-import, ki so se ji priključili še Kooperativa, Zivino-eksport, Agroservisi in Zadružna trgovska agencija Slovenije. Poznejši razvoj je zahteval še nadaljnje spremembe. Že, 1. novembra 1954 je prišlo do ponovne razdelitve »AGROTEHNIKE« na štiri nova podjetja: »Agrotehnika« export-import, Gruda-export-import, Kooperativa ex-port-import in Agroindus. Vsako od teh podjetij je imelo svoje področje, na katerem je delalo že prej v okviru skupne organizacije. »AGROTEHNIKA« pa je še nadalje uvažala reprodukcijski material za kmetijstvo in se je v tem delovanje krme in v samem hlevu najpomembnejša naloga. Takoj, ko so se pojavili prvi krmni kombajni, ki krmo hkrati pokosijo, zrežejo v silažno maso in jo naložijo na prikolico, je začelo podjetje na podlagi izkušenj v tujini in v sodelovanju z domačimi strokovnjaki kompletirati linijo spravila krme, in sicer od kosilnice do nakladanja in spravila. To delo ni bilo tako enostavno kot se lahko napiše v enem stavku. V povezanem kolobarju sodeluje vpsta za to potrebnih strojev in naprav. Danes na kmetijskih posestvih in agrokombinatih, ki so količkaj moderno urejeni, spravilo krme skorajda ne predstavlja več problema. Z razvojem živinoreje je tesno povezano tudi vprašanje opreme hlevov in mlekarnic. »AGROTEHNIKA« je na tem področju prav tako opravila veliko delo. Molzne naprave domače proizvodnje so imele razne hibe in niso bile preveč moderne. Ob sodelovanju znanstvenih ustanov je »AGROTEHNIKA« bistveno pripomogla k izboljšanju razmer in priskočila celo "na pomoč tovarni, ki molzne naprave izdeluje. Tako danes v Sloveniji skoraj ni mlečne farme, ki ne bi bila opremljena z modernimi molznimi napravami in kjer tudi hlevi ne bi bili skoraj v celoti mehanizirani. Tudi pridelovanje krompirja je še v Sloveniji mehanizirano do najvišje možne meje, od sejalnika, oko-palnika, škropilnice, kombajna do sor-tirnega stroja. Po zapletenih in težavnih poskusih je »AGROTEHNIKA« skupno za obiranje hmelja. Strokovnjaki trdijo, da so ti kombajni, ki jih delajo v Šempetru po licenci, celo boljše kvalitete kot matični iz Zahodne Nemčije. V Šempetru delajo tudi sušilnice za hmelj in specialne priključke za obdelavo hmelja. Mariborski »Agroservis« dela najrazličnejšo opremo za mlekarne, ljutomerski pa vse vrste specialnih prikolic za kmetijstvo. Za potrebe kmetijske proizvodnje je »AGROTEHNIKA« v tesni povezavi tudi z nekaterimi strojnimi tovarnami, ki po njenem predlogu in sugestiji izdelujejo potrebne stroje in opremo. Vse stroje najprej preizkusijo strokovnjaki kmetijskega instituta Slovenije in napravijo atest, kar služi tovarnam kmetijskih strojev in opreme za nadaljnjo proizvodnjo. Prav z demonstracijami najnovejših kmetijskih strojev je podjetju uspelo na širšem področju zainteresirati kmetijske proizvajalce za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo. Letos je bila republiška demonstracija gozdarske mehanizacije na Ljubnem in zvezna na Bledu. Tekmovanja traktoristov, bodisi občinska, okrajna kot tudi republiška in zvezna pa s praktične plati dopolnjujejo zanimanje za mehanizacijo. Letos je bilo v Novi Gorici že VIII. republiško tekmovanje traktpri-stov in kmetijskih strojnikov, kar pomeni okrog 60 podobnih prireditev v zadnjih letih in nad 3000 tekmovalcev. V zadnjem času si »AGROTEHNIKA« prizadeva poiskati tudi najboljše _ načine za povečanje produktivnosti na zasebnem sektorju kmetijske proizvodnje. Zaradi zmanjševanja števila kmečkega prebivalstva v nekaterih območjih, ki odhaja v industrijo in mesta, je danes namreč zelo nujno, da dobe zasebni kmetovalci čim več ustreznih kmetijskih strojev, dobrega orodja in drugih pripomočkov, s katerim bi nadomestili zmanjšanje števila rok na Nova palača AGROTEHNIKE v Ljubljani, Cigaletova ul. svojih poljih in bi se tako mogli uspešneje vključiti v pogodbeno proizvodnjo s sodelovanjem z zadrugo ali z družbenim kmetijskim posestvom. »AGROTEHNIKA« bo za potrebe kooperantov uvozila že prihodnje leto nad 1000 motornih kosilnic, v načrtu pa ima poleg uvoza tudi domačo proizvodnjo nekaterih manjših kmetijskih strojev in potrebnega orodja. Morda je na tem mestu vredno omeniti, da se priprav- ljajo predpisi, da bo v prihodnje kmetijstvo le toliko dobilo iz uvoza kmetijskih strojev in priključkov, zaščitnih sredstev in umetnih gnojil ter ostalega reprodukcijskega materiala, kolikor bo kmetijstvo izvažalo svojih proizvodov. Uveljavilo se bo načelo: »daj-dam!« in v tem primeru pa bo vloga »AGROTEHNIKE« z njenimi bogatimi izkušnjami na tem področju še močneje porasla. »AuuuiuiguivA- se uueiezuje v se n vecjin sejmov m razstav, tti so pomeni trni tudi za razvoj kmetijstva- Tako se je med drugim letos udeležila vinskega sejma v Ljubljani, kjer je razstavila najmodernejše stroje in opremo za vinogradništvo, sadjarstvo ter predelovalno industrijo smislu razvijala do danes. Organizacijsko se je okrepila leta 1958, ko se je združila s sorodnim podjetjem, in sicer s Kmetijskim magazinom. Takšen je bil delovne organizacije, ki je od začetka torej začetek in organizacijski razvoj svojega obstoja do danes nenehno spremljalo potrebe kmetijske proizvodnje in po svojih močeh aktivno posegalo v njegovo pospeševanje. Oskrbovanje kmetijstva z mehanizacijo in kemičnimi sredstvi je še danes poglavitna naloga »AGROTEHNIKE«. Toda ne samo to. Ob sodelovanju in strokovni pomoči najrazličnejših znanstvenih ustanov, zlasti pa Kmetijskega instituta Slovenije, Biotehniške fakultete, Sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo ter Gospodarske zbornice, nastopa AGROTEHNIKA tudi kot inicia-tor novih, sodobnejših rešitev v kmetijstvu. S tem, da uvaža in oskrbuje kmetijske organizacije vedno z najsodobnejšimi stroji in napravami, ki so uspele v naprednih deželah, daje tudi domači proizvodnji kmetijskih strojev konkretne sugestije. Dejstvo je, da je Slovenija postala kmetijsko napredna dežela. Razen izrednih pogojev za razvoj sadjarstva in vinogradništva v nekaterih delih Slovenije, so dani tudi izredni pogoji za razvoj živinoreje. S tem pa je zvezano pridelovanje velikih količin živinske krme in nekih vrst žita. »AGROTEHNIKA« se je na podlagi teh dejstev lotila obdelave nove, veliko bolj zapletene in s tehničnimi problemi zvezane tehnologije proizvodnje, ki naj bi pripeljala do kompleksne mehanizacije nekaterih strok kmetijske proizvodnje. Seveda je morala hkrati misliti tudi na predelovalno dejavnost v kmetijstvu, zlasti na predelavo mleka, sadja, grozdja in drugih kmetijskih pridelkov v viso-kokvalitetne končne proizvode, ki naj zadovoljijo domačega in tujega potrošnika. Ko je »AGROTEHNIKA« Sloveniji dobavila 1957. leta prve kombajne za žito, je v nekaj letih z dobavami dodatnih strojev in opreme pridelovanje žita tako kompleksno mehanizirala, da se je to pridelovanje približalo pogojem dela, kakršne ima industrija. Proizvodnja je v marsičem postala neodvisna od vremenskih razmer. Na podlagi teh izkušenj si je »AGROTEHNIKA« skupno s kmetijskimi znanstvenimi institucijami in organizacijami zadala nalogo kompleksno mehanizirati najpomembnejše kmetijske panoge v Sloveniji. Ker je v Sloveniji najvažnejša živinoreja, je bila mehanizacija del za pri- s pridelovalci in strokovnjaki uvedla mehanizirano pridelovanje hmelja. Proizvodnja hmelja je od rezanja do obiranja mehanizirana. Vmes delujejo stroji kot so najrazličnejši kultivatorji, osipalniki, škropilnice, kombajn za obiranje, sušilnice itd. Tudi v drugih strokah kmetijske proizvodnje je AGROTEHNIKA uvedla mehanizacijo. V vrtnarstvu na primer je uvedla stroje za strojno sajenje sadik. Zelo pomembni so najmodernejši nakladalniki za gnoj, traktorji in stroji za vinogradništvo ter sadjarstvo itd. V naj novejšem času se je podjetje lotilo oskrbe gozdarstva s potrebno mehanizacijo. Za gozdarstvo je v Sloveniji podjetje dobavilo več tisoč motornih žag in opreme, pa traktorjev goseničarjev z najrazličnejšimi priključki, kot na primer: rigolne pluge, planirne deske, stumperje, riperje, jarkače, vitle za izvlek, nakladalce lesa, stroje za lupljenje celuloze itd. Poseben poudarek zaslužijo dobave specialne opreme za obrate, ki predelujejo kmetijske proizvode. »AGROTEHNIKA« je opremila vse pomembnejše vinske kleti v Sloveniji in zanje dobavila velike količine posameznih strojev za izpopolnitev in modernizacijo tehnološkega procesa. Tudi na področju mlekarstva, perutninarske proizvodnje, prašičereje itd., je »AGROTEHNIKA« storila več kot samo pomembno delo. V okviru Združenja slovenske industrije kmetijskih strojev, ki se je ustanovilo med drugim tudi na pobudo »Agrotehnike« in katerega član je- tudi Agrotehnika sama, pa je bilo storjenega največ pomembnega dela na področju licenčne proizvodnje potrebne opreme in kmetijskih strojev doma. V agroser-visih, ki so bili ustanovljeni pred več leti z namenom, da popravljajo in vrše remont kmetijskih strojev in opreme, da vrše garantni in pogodbeni servis, je »AGROTEHNIKA« dala pobudo za specialno proizvodnjo novih kmetijskih strojev. Tako se je »AGROSERVIS« Ljubljana, sedaj »AGROSTROJ« specia-liciral za proizvodnjo namakalnih naprav, s katero je dosegel takšne uspehe, da namakalne naprave izvaža v nekatere države Bližnjega vzhoda in v zahodno Evropo. »AGROSERVIS« Šempeter je osvojil proizvodnjo nekaterih traktorskih priključkov in manjših • strojev. Zelo znan je priključek »Sonce«, to je obračalnik z grabljami in sicer priključek za traktorje in za kosilnice BCS. Šempeter dela tudi vitle za gozdarstvo, po licenci pa kombajne SMER RAZVOJA: NADALJNJA SPECIALIZACIJA GROSISTIČNO-TRGOVSKO IZVOZ-NO-UVOZNO PODJETJE »CENTRO-MERKUR«, nedvomno lahko prištevamo med starejga. trgovska podjetja v Ljubljani. Podjetje je bilo namreč ustanovljeno leta 1952, in sicer kot malo trgovsko podjetje, ki je kaj kmalu preraslo začetno dejavnost. Svojo dejavnost so širili in z umnim gospodarjenjem večali obseg poslovanja, dejavnost samo in s tem tudi uspehe. Pot do uspeha ni bila lahka. Premostiti je bilo treba vrsto težav, med temi razne re-organizacijske spremembe in druge gospodarske neprilike, katere je kolektiv uspešno odstranil in tako krepko stopil na pot napredka in razvoja. Velja torej omeniti, da je podjetje kaj kmalu po ustanovitvi prevzelo vlogo grosističnega podjetja, ki je kasneje razširilo dejavnost še na izvozno-uvoz-no poslovanje, pri čemer niso zanemarili maloprodajnega omrežja, pa čeprav so morda v začetku prav maloprodajni mreži, ki ima edina neposreden stik s potrošnikom, posvečali premalo pozornosti. Skratka, trgovina prav v zadnjem času dobiva vse bolj pomembno vlogo v dejavnosti podjetja, k čimer nedvomno veliko prispeva modernizacija BLAGOVNICE na vogalu Trubarjeve in Miklošičeve ceste, in v najkrajšem času tudi nova trgovina v Gradišču, kjer bodo prodajali drobno galanterijo. Vendar ne trguje samo v Ljubljani, dejavnost so razširili tudi izven ljubljanskih meja, saj so lani priključili podjetju še podjetje »Urar-stvo-Optika« iz Celja s poslovalnico v Velenju. S požrtvovalnim delom je kolektiv ustvaril vse pogoje za ekonomizacijo dela v podjetju. V tem obdobju so dosegli dva do trikratno povečanje prometa, medtem ko so letos v »BLAGOVNICI« zabeležili 50 do 60 % večjo realizacijo, in v drugih dejavnostih za 30 % večjo realizacijo kot v istem razdobju lani. Ne samo novi trgovski prostori, tudi pestrost asortimana prodajnih artiklov, sodi v tisto vrsto prizadevanj, ki so največ prispevala k doseženim uspehom. Nedvomno asortiman prodajnih artiklov govori o pestri in široki dejavnosti podjetja (25.000 artiklov), katere jedro sestavljajo: kovinska, platnena, usnjena, tekstilna in papirna galanterija, ki so jo razširili še na prodajo igrač, kozmetičnih izdelkov, drogerij-skega Blaga, muzikalnih instrumentov, ur, zlata in bižuterije, bazarskega blaga, pozamenterije in gumbov. Vendar velja omeniti, da so prav v zadnjem času prvotno široko dejavnost z vrsto najrazličnejših artiklov usmerili v večjo specializacijo izdelkov ter v ta namen opustili prodajo opreme za trgovine in gostinske obrate. Namen kolektiva je še nadalje usmeriti vse sile v specializacijo galanterijske stroke ob vsestranski podpori lastne (razširjene) maloprodajne mreže. Četudi je podjetje večji del prizadevanj vložilo v razvoj trgovine na do- Medtem, ko se dan za dnem vrste pošiljke raznega blaga za trgovska podjetja širom po Sloveniji, najdete v trgovini na d> «bno CENTROMERKURJA vedno kaj za vas mačem trgu, ne moremo mimo dejstva, da je kljub močni konkurenci na zunanjem trgu doseglo že lani prve, morda skromnejše rezultate, na področju izvoza. Če pri tem upoštevamo sila težke okoliščine, s katerimi se je moralo podjetje spoprijeti na zunanjem trgu (močna konkurenca), lahko zapišemo, da je uspelo. Čeprav manjše količine, so le-te zadostovale za vključitev in razširitev zunanjetrgovinske dejavnosti, katero bodo z nadaljnjimi prizadevanji razširili poleg tržišča v Italiji in nekaterih vzhodnih državah, še v domala vse evropske in morda tudi nekatere azijske dežele. Perspektiva razvoja je torej obetajoča, o čimer dovolj zgovorno priča načrt razvoja podjetja do leta 1970. Kot prvo nameravajo povečati sedanje poslovne prostore, ker le-ti na ustrezajo več razširjeni dejavnosti podjetja. Računajo tudi s povečanjem oziroma razširitvijo grosistične dejavnosti ter maloprodajnega omrežja, zato bodo vsa prizadevanja usmerili i v razširitev trgovskih prostorov namenjenih za grosistični dejavnost in končno v razširitev trgovske mreže, ki naj bi jo odlikovala zlasti njihova specializacija. Omenimo naj, da bodo to manjše modne trgovine (galanterija, lahka konfekcija, perilo itd.), dalje trgovine za prodajo ur in zlatarskih proizvodov ter drogerij skih predmetov. Modne trgovine bo podjetje odpiralo po vseh večjih centrih Slovenije in drugje. Kot posebnost naj napišemo, da tudi na servisno dejavnost ni pozabilo. Odprlo bo več servisov, podobnih kot je že servis za popravilo ur v BLAGOVNICI, kjer namreč popravljajo ure, kupljene v njihovi trgovini. Četudi ugotavljamo uspeh, je na drugi strani opaziti tudi težave. Morda trenutno največ neprilik povzroča pomanjkanje kadra. Kljub mnogim poizkusom je dotok kadra v trgovsko stroko sila pomanjkljiv. »V trgovini se visokokvalificirani kadri neradi zaposlijo, nič manj pa ne primanjkuje vajencev,« pravijo v podjetju. Da bi torej čimbolj zakrpali vrzeli, so že pričeli z uvajanjem sistema šolanja, in dopolnilnega izobraževanja lastnih delavcev, in sicer največ s prirejanjem tečajev v okviru trgovskega šolskega centra. Pomagajo si tudi z žensko delovno silo, katere že sedaj zaposlujejo okrog 70 % od celotnega števila zaposlenih. Vendar vse kaže, .da struktura kadra povzroča podjetju težave pri reševanju družbenega standarda, zlasti stanovanjskega oroblema, pa čeprav so z izredno uspelim sistemom kreditiranja delavcev za izgradnjo stanovanj uspeli rešiti najnujnejše primere. Niso uspeli rešiti stanovanjskega problema samskih delavcev, zlasti mlajših in še posebno žena, katerih stanovanjsko vprašanje je najbolj pereče. Obunali niso, kajti v najkrajšem času računajo na reditev tudi tega problema, R. H. Komuna L j ubij ana-Ceriter IUGOREKLAM mmrnmm S?!ww!www »PREHRANA« EKPORT-IMPORT LJUBLJANA MODERNIZACIJA MALOPRODAJNE MREŽE »PREHRANA« EXPORT-IMPORT #e ukvarja — z zunanjo trgovino v skupini industrijsko prehrambenih in kolonialnih proizvodov, —z grosistično trgovino živil, gospodinjskih potrebščin, sadja, zelenjave, mesa, mesnih izdelkov in blaga široke Potrošnje, — z detajlistično trgovino v blagovnih hišah, samopostrežnih in klasičnih trgovinah. Podjetje je bilo zadnji čas prisiljeno spremeniti svojo fiziognomijo, če je hotelo stopati v korak z razvojem blagovnega prometa in z uvajanjem modernizacije v novo zgrajenih samopostrežnih trgovinah. Samopostrežna trgovina namreč zahteva od organizatorja mnogo širši asortiment najrazličnejšega blaga, ki ga vsak dan uporabljajo naša gospodinjstva. Sledeč temu načelu je morala »PREHRANA« začeti s prodajo sadja in zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov in še dolge vrste drugih proizvodov dnevne potrošnje. Fiziognomiji takšnega blagovnega prometa v novih samopostrežnih trgovinah pa je moralo podjetje prilagoditi tudi svojo grosistično dejavnost, urediti primerne skladiščne prostore in uvajati vrsto stranskih dejavnosti, kot so pakirnica živil, sadja, zelenjave, razne servisne dejavnosti za vzdrževanje hladilnih in drugih strojnih naprav v samopostrežnih trgovinah. Hkrati z razvojem teh stranskih dejavnosti pa je bilo potrebno stopati v tesnejše kooperacijske odnose s posameznimi proizvajalci, če je hotel delovni kolektiv zadostiti osnovni zahtevi — dobri založenosti svojih modernih samopostrežnih objektov. Če se na kratko ozremo na sedemletni program razvoja podjetja, zasledimo naslednje značilnosti. Vsa ustvarjena sredstva bo podjetje vlagalo v razvoj in modernizacijo svoje maloprodajne mreže. Razvojna pot izgradnje novih sodobnih objektov pa se bo odvijala v treh smereh: modernizi: rati in adaptirati obstoječe trgovske prostore in jih spremeniti v samopostrežne trgovine; zgraditi iz lastnih sredstev in sredstev občinskih skupščin na ožjem območju mesta Ljubljane in okolice čimveč novih sodobnih in po možnosti paviljonskih tipov samopostrežnih trgovin. Hkrati s tem programom teče tudi akcija izgradnje turističnih marketov v vseh pomembnejših turističnih in tranzitnih središčih Gorenjske, Primorske, Istre in Hrvatskega Primorja. Ta načrt, ki so ga odobrili pristojni zvezni in republiški organi, predvideva zgraditev 25 turističnih marketov. Zvezna sredstva za gradnjo 6 teh marketov so že odobrena in podjetje pričakuje, da bo po odobritvi republiških sredstev lahko že začelo z grodbenimi deli. Kaže, da bodo ti bbjekti dograjeni že do prihodnje turistične sezone. V kooperaciji z Modno hišo, pod-podjetjem »Slovenijales« in Zavodom za poslovne objekte pa bo »PREHRANA« začela že letos graditi v Osijeku veleblagovnico s površino okrog 12.000 m2. Podobne veleblagovnice bodo kooperanti gradili tudi v vseh drugih večjih središčih Jugoslavije, seveda v okviru finančnih možnosti. Lokacije so zagotovljene doslej že v Celju in Beogradu, do načelnega soglasja za gradnjo pa je prišlo tudi že v Zagrebu, Sarajevu in nekaterih drugih mestih. V teh veleblagovnicah želijo kooperanti nuditi potrošnikom celoten asortiment najrazličnejšega blaga široke potrošnje, prehrambenega in drugega blaga, k se običajno prodaja v podobnih veleblagovnicah v tujini, zlasti v zahodnoevropskih deželah in ZDA. Z realizacijo sedemletnega programa razvoja podjetja bo »PREHRANA« pripomogla k svoji afirmaciji, modernizaciji maloprodajne mreže, k dokončni osvojitvi modernih načel prodajne tehnike in seveda tudi k hitrejši in boljši postrežbi potrošnikov. Ko pri »PREHRANI« razmišljajo o programiranju za prihodnje leto, imajo pred očmi vrsto momentov, ki bodo vplivali na modernizacijo poslovanja v podjetju. Tako imajo nenehne probleme z delovno silo v skladiščih, kar je v sedanjih pogojih sicer razumljivo, začeti pa bo treba postopoma mehanizirati ta skladišča, in sicer z uvajanjem viličarjev za nakladanje in razkladanje težkih tovorov, razen tega pa tudi s postopnim uvajanjem paletnega sistema. Poseben problem v podjetju pomeni birokratski sistem administracije. Takšen sistem povzroča »PREHRANI« ogromno režijo, neekspeditivnost, kar razen kolektiva občutijo seveda tudi kupci — potrošniki. Zato si bo potrebno v prihodnjem letu močno prizadevati za poenostavitev administrativnega sistema, in sicer na tistih področjih v samem podjetju, kjer člani kolektiva lahko vplivajo na proces. To vprašanje pa je seveda povezano z nadaljnjim vlaganjem sredstev v mehanizacijo Podjetja, predvsem mehanizacijo raču-novodstvenih služb, z uvajanjem modernejših sistemov strojev. Seveda pa je pri programiranju potrebno misliti tudi na nadaljnji razvoj drugih sV’-i!\ ki omogočajo uspešno napajanje maloprodajne mreže. Prav tako pa kaže nadalje spopolniti pakirno službo, zlasti centralno pakiranje sadja in povrtnin, delikatesnega blaga in mesnin ter na uvajanje novih asortimentov takšnega pakiranega blaga, kot so na primer siri. Resen problem za podjetje pomenijo hladilne kapacitete oziroma pomanjkanje le-teh. Zato je pred »PREHRANO« naloga, kako v centralnih skladiščih na Smartinski cesti zgraditi nove hladilnice, potrebne prostore za pakirano blago. S tem ne bi prišli samo do nujno potrebnih novih skladišč, ki bi ustrezala higiensko-sanitarnim predpisom, ampak bi zagotovili tudi doseganje programiranega povečanega blagovnega prometa. Prav pri slednjem, torej pri programiranju povečanega blagovnega prometa, kaže računati tudi s povečanim asortimentom blaga, ki ga zahteva nova fiziognomija maloprodajne mreže podjetja. Na tem področju so sicer bili v zadnjem letu storjeni določeni koraki, toda asortiment je predvsem v samopostrežbah, ki imajo sicer dovolj velike kapacitete prodajnega prostora, izredno skromen. Centralni delavski svet. »PREHRANE« je že razpravljal in sprejel sklepe o programu investicijske politike podjetja v prihodnjem letu, to je, koliko fiovih kapacitet (predvsem maloprodajne mreže — marketov) bodo zgradili. V oddelku »P-SUPERMARKET« za tehnične predmete, steklenino, porcelan, gospodinjske potrebščine... Zaradi novih finančnih ukrepov na po-' 'čju investicij je prvotni program p tja precej zmanjšan, vendar pa je še vedno tolikšen, da bo zahteval Ogled prehrambene etaže ob slovesni otvoritvi »P-SUPERMARKET« v pasaži na Ajdovščini v Ljubljani V SERVISU za pisarniško tehniko Današnje pisarniško poslovanje je vezano na uporabo različnih mehanskih in elektronskih strojev, brez katerih ne bi mogli govoriti o neki ažurnosti, o neki produktivnosti. Množina takšnih strojev — od pisalnih do računskih,1 od numeratorjev do luknjačev — nedvomno potrebuje dobro organizirano servisno delavnico. Ljubljana jo ima v Obrtnem podjetju »Birotehnik«. To je 25-članski delovni kolektiv, med njimi 5 vajencev, ki opravlja številne zahtevne naloge. Njegovi delavci so predvsem odlični finomehaniki z ostrim posluhom za odpravljanje napak. Pri tem opravilu je zlasti potrebna naglica s solidnostjo. Nihče rad ne čaka! Podjetje bo letos popravilo okoli 6800 strojev, kar nedvomno govori v prid teh dveh odlik. Njegova storilnost je še toliko očitnejša, če poudarimo raznolikost pisarniških mehanizmov raznih znamk tujih in domačih proizvajalcev. mnogo prizadevanja celotnega kolektiva, če naj bo realiziran. Povečanje prodajnega prostora je tesno povezano z vprašanjem standarda delovnih ljudi-potrošnikov, prav tako pa je na drugi strani povezano tudi z nadaljnjim razvojem in eksistenco podjetja. O POMEMBNOSTI EKONOMSKE PROPAGANDE S servisom doma pa se podjetje ukvarja tudi z vzdrževalnimi servisi, ki jih redno opravlja za večje naročnike. Obenem pa se ukvarja z uvajanjem organizacije finančnega knjigovodstva na novih strojih. Doslej je podjetje že organiziralo takšno poslovanje v 120 gospodarskih organizacijah, med njimi v Piranski Splošni plovbi, v Koprskem pristanišču, pri Intereuropi, v Puli, Raši. v podjetjih pri nas v Ljubljani. Značilnost tega njegovega poslovanja ni zgoh v organizaciji sodobne uporabe račun skih strojev, ampak tudi v sposobnosti podjetja, da na osnovi izkušenj in znanja lahko svetuje posameznemu naroč niku nakup ustreznega pisarniškega mehanizma. Ob koncu še podatek: podjetje namenja nad 800.000 dinarjev letno za strokovno izpopolnjevanje svojih delavcev. Že samo dejstvo, da bo decembra letos v Beogradu I. jugoslovanska razstava ekonomske propagande, a naslednje leto Mednarodna razstava, prav tako v Beogradu, opozarja na vse večjo mero zainteresiranosti* družbene skupnosti za tovrstno, v zdajšnji stopnji našega gospodarskega razvoja prepotrebno dejavnost. Z obsežno funkcijo ekonomske propagande, ki uglajuje pota med proizvodnjo in potrošnjo, lepo seznanja poslovanje domačega ‘teVrštt'1'. nega podjetja »JUGOREKLAM« r Ljtib-i ‘ ljana, ki opravlja svoje posle za potrebe zveze, republike in našega mesta. Delovni program gospodarske organizacije »Jugoreklam« je izredno obsežen. Odlika njegovih dejavnosti je v stremljenju delovnega kolektiva, da posamezna naročila opravi od idejne zasnove do izdelave in montaže. Podjetje se ukvarja z izdelavo idejnih osnutkov vseh vrst za potrebe ekonomske propagande in publicitete. Je posrednik kino, radiotelevizijskih, zvočnih, svetlobnih in avionskih reklam. Obve-■šča, plakatira, organizira distribucijo j reklamnih plakatov in letakov, raznih prospektov, posreduje oglase v časopisju in na RTV. Aranžira izložbe, sodeluje na sejmih in razstavah, izdeluje zidne dekoracije. Z lastno fotografsko službo lahko organizira reklame v obliki fotografij raznih krajev in zanimivih objektov. V ta del njegove dejavnosti sodi pomembna uveljavitev njegove založniške dejavnosti: tiskovine, tiska-nice, zvočne razglednice, risanke, prospekti in koledarji nosijo njegov podpis. Tiska vse vrste grafičnih storitev in opravlja knjigovezniške in kartonaž-ne usluge, izdeluje načrte za proizvodnjo opreme poslovnih prostorov, prodaja domače in tuje časopise, revije in knjige ter drobno galanterijo in ne naposled: »Jugoreklam« je soliden zastopnik domačih in tujih gospodarskih organizacij, ki so kakorkoli povezane z ekonomsko propagando in publiciteto. Tako obsežna dejavnost te gospodarske organizacije nas dvakrat preseneti: njene posle opravlja komaj 100-članski delovni kolektiv, ki bo letos že dosegel 600 milijonov dinarjev prometa. To je za tretjino več kot lani! V tem prometu zabeležimo vrsto zanimivih akcij: Zagrebški velesejem, na katerem je uredil »Jugoreklam« razstavne prostore 18 razstavijalcem; Vinski sejem v Ljubljani, Mariborski teden, predvsem pa gre poudarek letošnji uveljavitvi podjetja na področju ekonomske propagande, ki zadeva turizem. Podjetje je namreč uvedlo prodajo raznih razglednic in spominčkov lastne proizvodnje. In drugo kar preseneča, je očitno pomanjkanje primernih prostorov za normalnejšo proizvodnjo. Oddelki, četudi organsko povezani med seboj, so oddaljeni drug od drugega po dva in več' kilometrov. To so oddelki v starih v mnogih primerih dvoriščnih zgradbah in v kleteh. Lokali so tesni, vlažni ;n brez ustrezne svetlobe. Nedvomno, ta -azmetanost in slabi prostori poveču-iejo podjetju režijske stroške, hkrati pa 'rpi njegova proizvodnja glede na kvaliteto in kvantiteto. O tem so že ugotavljali Gospodarska zbornica, Društvo ekonomistov, Občinska skupščina, ven- dar pa so dosedanja ugotavljanja za zdaj le uvod v nameni podjetja, da prej ali sjej zaruzi vse svoje oddelke v novem, vseKatiur njegovim dejavnostim ustreznem poslopju. Hkrati z neurejenimi poslovnimi prostori pa tare podjetje še problem zastarelih strojev, saj so nekatera njegova osnovna sredstva že malone pol StotetiUJe&gOTU. Z novim offset strojem ter z npvp kopirnicp, .obenem pa s ..mmmmM program v nekaterih panogah — sitotisk, tisk na tekstilu in na plastiki, tisk nalepkov itd. — vendar pa njegova ponudba še zmerom ne zadošča povpraševanju. Z uveljavljanjem vseh dejavnosti, ki sodijo v okvir ekonomske propagande, dobiva »Jugoreklam« kot gospodarska organizacija pomemben položaj v na-' šem gospodarstvu. Vsekakor, njegova dosedanja uveljavitev je rezultat izredno napornega in prizadevnega dela. Ce je podjetje trenutno na konici svojih proizvodnih zmogljivosti, je njegov na-dalnji razvoj od zdaj naprej odvisen od priliva novih kadrov, strokovno usposobljenih in razgledanih ekonomskih propagandisfov, kr bodo lahko poslovanje podjetja približali poslovanju univerzalne gospodarske organizacije za ekonomsko propagando. Delovni program takšne organizacije pa je seveda: zamisel, osnutek in izvedba določene naloge. Z rešenim problemom kadra pa bo podjetje moralo rešiti še problem prostora. Trenutno posluje na 1400 kvadratnih metrih, potrebuje pa najmanj še enkrat toliko poslovnih prostorov. Že zdaj, če bi imelo podjetje dovolj prostora, bi lahko samo v oddelku aranžerjev za 4-krat povečalo njihovo dejavnost. »Jugoreklam« je podjetje s sedežem v Ljubljani, ima pa svoje predstavništvo še v Beogradu in v Zagrebu. Notranje organizacijsko je podjetje razdeljeno na 4 ekonomske enote: litografija, knjigoveznica, sitotisk in tisk na trak — predstavljajo prvo ekonomsko enoto; aranžerski oddelek drugo, trgovina tretjo in uprava s komercialo četrto ekonomsko enoto. Nadaljnji razvoj naše ekonomske propagande je nedvomno v močni odvisnosti od razvoja njenih temeljev, od gospodarskih organizacij kot je v našem primeru »Jugdreklam«. Zategadelj so tudi opravičljiva pričakovanja, ki jih drami seznanjanje z delovnimi programi takšnih in podobnih delovnih organizacij. »Jugoreklam« ima svoj cilj: bodoči razvoj vseh svojih dejavnosti opira na potrebo po organizaciji dobre analitične službe, ki bi zlasti z analizo potreb v vsakdanji potrošnji, z analizo okusa, kupne moči in želja potrošnikov znala uveljaviti primerne elemente ekonomske propagande v našem vsakdanjem življenju. To uveljavljanje pa seveda ni odvisno samo od analiz, ampak je iz dneva v dan bolj odvisno od stopnje angažiranosti ljudi raznih poklicev — od umetnikov do industrijskih oblikovalcev — saj edinole z njihovim - delovanjem lahko podjetje kot je »Jugoreklam« tudi sproti uresničuje svoje zamisli v korist široke potrošnje. Zamisli, ki vodijo V PRIHODNOST Srečanje s Projektivnim ateljejem v Ljubljani, z delovno organizacijo s statusom zavoda je pravzaprav srečanje z malone nepregledno vrsto že realiziranih idej, saj je atelje avtor številnih arhitektonskih zamisli — od znane' avtobusne postaje v Novi Gorici do pre-nekatere bencinske črpalke, od »Avto-obnove« v Ljubljani do novega stanovanjskega predela ob Rinži v Kočevju, od Savskega naselja v Ljubljani do trgovskega središča v Postojni — in hkrati kompleksnih urbanističnih snovanj, ki zadevajo perspektivno ureditev Šaleške doline dobršnega dela komun v ljubljanskem okraju, obale ob našem morju. Urbanistične zamisli nas seveda vodijo v prihodnost, saj so to predvidene zamisli, za katere realizacijo bo zdajšnji (s potrebnimi občinskimi korekturami, ki jih uveljavlja zakonsko, določilo!) in morda še kasnejši generaciji potrebno nekaj desetletij. Zamisli, ki vsebujejo deset in več letni perspektivni razvoj, pa niso zgolj nepogrešljiv temeljni kamen za vizualno rast naših mest in komun, ampak so tudi nepogrešljiv imperativ pri nadaljnjem formiranju rasti naših vsesplošnih dejavnosti, splošnega počutja naših občanov. Zategadelj tolikšna pozornost' nedavne konference mest v Ljubljani, ravno urbanističnemu načrtovanju in tovrstnim delovnim organizacijam. In med njimi predstavlja Projektivni atelje aktivnega ustvarjalca. Njegove zamisli obsegajo širok pojem nadaljnjih gradenj — od sosesk do tovarn, od objektov družbenega standarda do cestnih magistral, celo od kanalizacije, vodovodov ali toplovodov, od parkov do otroških igrišč. To je vsekakor zahtevno delovno področje, ki združuje v ateljeju delavce raznih poklicev: arhitekte, gradbenike, geografe, geologe, ekonomiste, pravnike... Podjetje je začelo leta 1953 z 20 člani, lani je štel njegov delovni kolektiv že 55 kvalificiranih delavcev. Ob svoji desetletnici je ta kolektiv zapisal v svojo kroniko: med opravljene posle štejemo projekte za 60 večjih in manjših naselij v Sloveniji in za 3 mesta v Črni Strojnica tiskarne »-JOŽE MOSKRlC« gori, celoten obseg opravljenih nalog pa je dosegel lani številko 2300! Nedvomno legitimacija, ki na stežaj odpira ateljeju nadaljnje uveljavljanje v urbanizaciji naših komun, naše republike. V tem času je bil sprejet perspektivni plan podjetja, ki je vključeval RAZVOJNA POT TRGOVSKEGA PODJETJA »CHEMO« Za pravočasno in kakovostno oskrbo industrije in obrti Pred štirinajstimi leti je bilo ustanovljeno zunanjetrgovinsko podjetje »CHEMO« za izvoz in uvoz kemikalij in stekla. Dinamični razvoj našega gospodarstva v povojnih letih je v okviru splošnih družbeno-ekonomskih sprememb povzročil, da so nastali med posameznimi gospodarskimi področji pomembni premiki. Ti so občutno spremenili tudi ekonomski položaj trgovine. Stalno naraščajoče zahteve za preskrbo proizvodnje in obrti z reprodukcijskim in pomožnim materialom, kakor tudi vse večji pritisk na razširitev asortimentov za široko potrošnjo, so nujno vodili k povezavi zunanje trgovine z no-tranin. V letu 1951 sta se zunanjetrgovinskemu podjetju »CHEMO« priključili notranjetrgovinski podjetji »Oskrba« in »Kemikalija«. S tem so bili postavljeni temelji za nadaljnjo rast in razvoj podjetja. Prvi korak k prilagoditvi potrebam tržišča je bila razširitev predmeta poslovanja na trgovanje na veliko in malo s kemikalijami, barvami in laki, priborom, razstrelivom, tehničnimi plini, gumo in plastičnimi masami v notranjem in zunanjem prometu. Osrednji del podjetja z upravnimi prostori in skladišči se je preselil iz Knafljeve ulice na Titovo c. 50, posamezna prodajna mesta pa so se glede na specifičnost poslovanja osnovala na Viču za tehnične pline in v Črnučah za razstreliva. Ze leta 1952 je oskrbovanje področja Istre, Hrvatskega primorja in Dalmacije, predvsem vojne in trgovske mornarice in ladjedelništva, zahtevalo otvoritev poslovalnice s skladiščem na Reki. Ob upoštevanju načela, da je treba potrošnike oskrbovati po najkrajši možni poti, da ne bi nepotrebni' vmesni členi negativno vplivali na oblikovanje cen, si je delavski svet podjetja že leta 1952 zadal nalogo, da poleg grosistične dejavnosti organizira tudi svoje lastne detajlne poslovalnice. Ta naloga pa ni bila niti lahka, niti hitro izvedljiva. Trgovina je v tej fazi ustvarjala premalo lastnih sredstev za investicije, hiter razvoj grosistične dejavnosti pa je nujno terjal gradnjo novih skladišč. Kljub vsem težavam pa sta bili osnovani detajlni trgovini v Ljubljani na Titovi cesti 21 in v Maistrovi ulici 10, v Kranju in na Jesenicah. V začetku leta pa se jima bo pridružila še trgovina v Novem mestu. Ko je bilo spomladi leta 1954 dokončno odločeno, da se novo Gospodarsko razstavišče postavi na prostoru, ki je vključeval tudi objekte podjetja CHEMO, je delavski svet sprejel sklep, da svoja osnovna sredstva brezplačno odstopi Gospodarskemu razstavišču. V zamenjavo je dobil prostore Ljubljanskih mlekarn ob Maistrovi ulici, ki pa so bili vseljivi šele čez dve leti. tudi novogradnjo poslovne zgradbe s skladišči v Maistrovi ulici 10. Gradnja tega trinadstropnega objekta se je pričela v marcu 1961, zaključena pa je bila že 15. novembra 1962. Novi objekt s skupno 4100 m2 je veljal 280 milijonov. Z novogradnjo je podjetje sicer pridobilo 4200 m2 sodobnih skladišč, opremljenih z varnostnimi napravami in centralnim ogrevanjem, vendar pa je hitro naraščanje prometa zahtevalo nadaljnjo razširitev, ki je bila dosežena z nakupom 2300 m2 skladiščnih prostorov v Javnih skladiščih, iz lastnih finančnih sredstev. Ves ta tehnični razvoj in napredek podjetja CHEMO je utemeljen s prikazom prometa in finančnih rezulta-i tov od začetnih 700 milijonov realizacije v letu 1951 na 1 milijardo 500 milijonov dinarjev v letu 1955, medtem ko je leta 1960 pokazalo 3.655,000.000 din realizacije. Kljub ukinitvi zunanjetrgovinske dejavnosti, ki je bila pogojena z novimi gospodarskimi predpisi, pa bo v tem letu znašal promet podjetja prek 8 milijard dinarjev. Podjetje CHEMO kot trgovina s tehničnim blagom je predvsem usmerjeno v oskrbovanje industrije in obrti, kar znaša 80 % njegovega prometa. V sodelovanju s proizvajalci je uvedlo tovarniške cene za 60 "/o vse svoje prodaje. Večjo izbiro blaga omogočajo tudi konsignacijska skladišča raznih proizvajalcev. S stalnim izpopolnjevanjem svojih zalog z novimi dosežki v kemični proizvodnji, kot so razna sodobna čistilna in polirna sredstva, v izbiri modernih sintetičnih premazov, raznih oblog za tla in stene in izdelkov iz plastike, omogoča podjetje potrošnikom, da slede nenehnemu tehničnemu napredku na tem področju. Delovni uspehi podjetja so odraz pravilne politike organov delavskega samoupravljanja v organizaciji in koordinaciji dela vseh treh poslovnih enot, vsestranska zavestna angažiranost celotnega kolektiva pa je odraz pravilnega nagrajevanja po doseženem učinku. Od leta 1960 se je storilnost na zaposlenega dvignila za 36°/o in je ostala v porastu tudi od januarja tega leta dalje, ko je podjetje prešlo na 42-urni delovni teden. Za nadaljnjo modernizacijo svojega poslovanja in čim hitrejšo postrežbo svojih strank, ne glede na oddaljenost, Nova poslovna zgradba podjetja »CHEMO« Ljubljana, Majstrova 10, kjer je tudi trgovina na drobno v prostorih podjetja »OBRTNIK« na Masarykovi cesti je tudi vzorčna soba V obrtniškem podjetju, ki spominja na industrijsko Morda naziv podjetje »OBRTNIK« ne ustreza več karakteristiki njegove proizvodnje, vsekakor pa še zmerom predstavlja to ime solidno konfekcijsko hišo, ki si je v letih svoje dejavnosti pridobila obširen krog stalnih in občasnih odjemalcev. Domnevo namreč utemeljuje razmeroma nagel razvoj podjetja, ki je nastalo iz vrst obrtnih organizacij, v podjetje z značilnostmi industrijske organizacije dela in proizvodnje. i Pri tem pa daje podjetje poudarek tako imenovani pol izdelani moški konfekciji, ki predstavlja za proizvodne obrate končni proizvod. Odlika takšne konfekcije je mnogostranska: predvsem je tu poudarek na meri, ki je povsem individualna osnova za uslugo, ki jo opravlja podjetje nekemu naročniku. Potlej je tu dopolnitev zdajšnje ponudbe naše konfekcijske industrije, ki je v svoji proizvodnji še zmerom omejena le na nekatere, vsekakor bolj klasične številke. In nato je tu ravnanje določene proizvodnje potrošnikovi kupni moči, saj je naročilo pri zasebnem krojaču neprimerno dražje od naročila, ki ga opravi podjetje »Obrtnik« v minimalnem času — za primer: izgotovljeno obleko lahko dobi potrošnik že v 3 do 5 urah, kar je prednost industrijske proizvodnje polizdelane konfekcije. V tem je tudi vsebina pričakovanja, ki velja organizaciji nove trgovine v Ljubljani na Masarykovi cesti. To bo trgovina po sodobnih načelih. V prodaji bo imela razne obleke za zasebno potrošnjo. Slednje z možnostjo izbire v oddelku polizdelane moške konfekcije. Hkrati pa bo ta trgovina omogočala s pomočjo poslovnih partnerjev tudi nakup raznih, vsakdanji potrošnji v oblačenju potrebnih izdelkov. Ob lastni trgovsko potniški mreži ima »OBRTNIK« že vrsto solidnih poslovalnic na območju naše republike Med njimi v Ljubljani na Titovi cesti z izbrano žensko konfekcijo ter na Miklošičevi cesti z raznovrstno žensko in moško konfekcijo. V Mariboru že nekaj časa posluje trgovski lokal s polizdelano konfekcijo, prav tako v Brežicah, v Novem mestu, Celju, v Ajdovščini, v Postojni in v Kranju. V vseh lokalih izpopolnjuje ponudbo polizdelane konfekcije z bogato ponudbo gotovih ženskih in moških oblačil,.. Vsi ti obrati ali poslovne enote podjetja pa niso univerzalni! Nasprotno: smotrno gospodarjenje jih sili v specializacijo in je tako za primer obrat v Novem mestu osvojil proizvodnjo bund, s čimer je ob računu večje produktivnosti lahko izboljšal osebne dohodke za 22 odstotkov v primerjavi z lansko proizvodnjo, ko še ni bil dodobra specializiran. Posamezni obrati seveda ne proizvajajo samo za svoje neposredno tržno območje. Njihovi izdelki predstavljajo v končni fazi asortiment proizvodov, ki so na voljo odjemalcem v vseh naših večjih mestnih središčih, kjer pač so poslovni lokali matičnega podjetja. Specializacija pa spreminja nekdanji obrtniški način proizvodnje v vse bolj značilno industrijskega. To spreminjanje je vsekakor nujnost ob perspektivnih namenjanjih podjetja, da z nadaljnjo modernizacijo strojnega parka (sredstva ima že zagotovljena!) ter z nadaljnjo ureditvijo trgovskega omrežja ter z določenimi izpopolnitvami v notranji organizaciji dela, predvsem z uvedbo razvojne službe, analize trga, doseže status konfekcijskega podjetja, ki lahko ustreza vsem okusom, vsaki potrošni moči in ob vsakem času. Tako nas bo njegovo ime »OBRTNIK« kmalu le še spominjalo na njegovo nekdanjo proizvodnjo, ostalo bo simbol za prizadevnost njegovega delovnega kolektiva, ki je prerasel iz malih obrtniških delavnic v tovarno vse bolj izrazitega industrijskega obeležja. predvideva podjetje CHEMO gradnjo ustreznih skladiščnih prostorov na Reki, grosistično skladišče na Jesenicah in v Zagrebu, predstavništvo v Beogradu in otvoritev trgovin na malo v raznih mestih Slovenije. J. C. PIONIR tiskarske proizvodnje Med najstarejše tiskarne v Ljubljani sodi tiskarsko podjetje »JOŽE MO-SKRIČ«. Ustanovljeno je bilo pod takratnim imenom Učiteljska tiskarna leta 1906 in je predstavljalo za potrebe takratnega mesta pomembno pridobitev. Od tedaj pa do danes opravlja svojo funkcijo, pri čemer daje poudarek proizvodnji specializiranih tiskarskih del, z izdelavo štampiljk pa je sploh edinstveno tovrstno podjetje v Sloveniji, registrirano pri sodnih oblasteh. Sicer pa je podjetje podpisnik na mnogih znanih domačih revijah, strokovnih knjigah, na tehničnih prospektih, komercialnih tiskovinah. Za ilustracijo: tiskarna tiska 22 mesečnikov in med njimi ugledne revije »Lovec«, »Planinski vestnik«, »Življenje in tehnika« ... Ob dnevnikih tiska mnoga sindikalna glasila in tudi specializirane strokovne revije kot na primer »Varilna tehnika«. Pomembna dejavnost tiskarne »Jože Moškrič« pa je vsekakor tisk šolskih knjig in znanstvenih knjig. Ta dejavnost seznanja z razmeroma bogato opremo raznih črk in tiskarskih strojev različnih kvalitet in lastnosti, na urejeno tehniko večbarvnega tiska, klišejev... V podjetju je danes zaposlenih 200 delavcev. Njihova proizvodnja: letno 600 ton proizvodov. Poudarek je na kvaliteti, ki zamenjuje količino. Delovni kolektiv usposablja 30 učencev. Njegova prizadevanja pri delu z vajenci karakterizira splošna zahtevnost današnjega tiskarskega znanja, ki ga v primeru specializiranih panog tiskarne »Jože Moškrič« še poglablja potrebno temeljito poznavanje slovenščine, matematike, risanja. Učencev pa ni na pretek in prav tako »Jože Moškrič« občuti problem pomanjkljivega priliva novih kadrov v grafično stroko, ki je pravzaprav jugoslovanski problem. Sicer pa odlikuje njegov delovni kolektiv mlad kader, saj je med vsemi le 15 delavcev, starih nad 35 let. Z obsežno dejavnostjo podjetja seznanjajo njegovi oddelki: strojna in ročna stavnica, strojnica, knjigoveznica, klišarna, gravernica za izdelavo štampiljk. Zanimiva je informacija, ki nas seznanja z ustvarjenim netoproduktom na posameznega delavca. Informacija je rezultat primerjave, ki pove, da je doseglo podjetje »Jože Moškrič« leta 1962 indeks 108 v primerjavi z letom 1961, a jugoslovansko novprečie je romaj 99. Že naslednje leto — 1963 p,‘„ seznanja v nrimeru »Jože Moškrič« z indeksom 1R0. kakšni indeksi na ne dajejo samo oheiežio piennvi nroiavndnji. ampak uvrščalo tisirernn »Jože Moškrič« med solidna grafične stroke z obetajočo perspektivo. Po 139 Setih odločno premajhno Do poslednjih možnosti izkoriščene zmogljivosti ne odkrivajo samo ozka grla v proizvodnji ljubljanske kemične čistilnice »LABOD« — častitljive, 130 let stare tovarne — ampak z neverjetnim porastom potrošnje njenih uslug opozarjajo na prepotrebno uslužnostno dejavnost takšnega podjetja. Podjetje je v poslednjih treh letih za 100 odstotkov povečalo obseg dela v oddelku kemičnega čiščenja. Praktična zmogljivost njegovih strojev sicer dosega 700 kilogramov v osmih urah, vendar pa to zmogljivost za 200 kg zmanjšuje ozko grlo v oddelku za likanje, zaradi premajhnega števila likalnih strojev. Kljub temu pa podjetje kemično očisti namesto svoječasnih 5, zdaj 23.000 kg raznega blaga mesečno. Ob kemičnem čiščenju ima podjetje še oddelek za barvanje, oddelek za pranje pa je podjetje ukinilo marca letos zavoljo pretesnih prostorov. Podjetje ima organizirano v Ljubljani 5 poslovalnic, ki prevzemajo in oddajajo blago. Na območju Slovenije pa imajo svoje poslovalnice v Kamniku, Idriji, Kranju, Zagorju in Trbovljah. Tako kot centrala v Ljubljani, imajo tudi vse poslovalnice v Ljubljani enak sistem dela, katerega odlika je v možnosti izbire med navadnim, ekspresnim in super ekspresnim čiščenjem ali barvanjem. Nezadovoljive kapacitete, pomanjkanje strojnega parka in kemikalij, ki so osnova za nemoteno delo v takšni uslužnostni panogi, pa delovni kolektiv le razmišlja o svoji bodočnosti. V tem razmišljanju dopolnjuje svoj delovni program še z uvedbo čiščenja preprog in usnjenih oblačil ter z uvedbo impregnacijskega postopka za zaščito oblačil proti moljem. Kot zanimivost lahko navedemo, da bo podjetje »LABOD« končno le dobilo lokacijo za novo kemično čistilnico v bližini nove Toplarne v Mostah. »MODNA HIŠA« LJUBLJANA ENOTNOST INDUSTRIJE IN TRGOVINE ZA POTROŠNIKA * Na iniciativo proizvajalcev tekstila in konfekcije, ki so glede na občutno pomanjkanje prodajnih prostorov iskali in širili osnove nadaljnji proizvodnji, je bila leta 1961 realizirana misel ustanovitve Poslovnega združenja proizvajalcev tekstila in konfekcije — Prodajni servis »Modna hiša« v Ljubljani. . Nedvomno je oblika združevanja tako industrije kot trgovine obojestransko koristna, saj ima nalogo, da s koncentracijo dela usklajuje potrebe trga in proizvodnje, medtem ko v skupnih prodajalnah, ki predstavljajo del kon-junkturne službe, prodajajo proizvode članov združenja. Uspeh je zagotovljen, o tem pričajo doseženi rezultati. Ob ustanovitvi je združenje štelo nič več kot 22 članov, medtem ko se je v treh letih število enkratno povečalo in šteje danes 47 članov. Vendar z novimi člani so se večale potrebe po prodajnih (trgovskih) prostorih. Trgovski prostori »Modne hiše« v Ljubljani (2650 m2), so kaj kmalu postali premajhni. Z odprtjem nove velike trgovske hiše (Modne hiše) v Mariboru, s 4300 m2 prodajne površine, so občutno povečali prodajne kapacitete, kjer lahko nudijo potrošniku pregled nad celotnim asortimanom proizvodnje vseh članov (tovarn). Skratka, trgovina nudi potrošniku vse, kar proizvaja industrija, to pa zato, ker v taki obliki združevanja predstavlja trgovina — podaljšano roko industrije. Z roko v roki — industrija in trgovina, to je morda najkarakterističnejše za dejavnost Poslovnega združenja proizvajalcev tekstila in konfekcije, ki v tesnem sodelovanju s trgovino izkorišča velike možnosti analiziranja trga, načrtovanja bodoče proizvodnje in sodelovanja potrošnika. In še nekaj: tajnosti o poslovnih uspehih članov ne poznajo. Poslovno združenje namreč mesečno poroča o realizaciji. Skratka, vsi člani so informirani 'o svojih in uspehih drugih članov oziroma o prodaji posameznih izdelkov. Primerjava je torej kaj uspešna, saj nudi možnosti primerjanja in kar je še pomembnejše — tesnejše se prilagaja trgu oziroma potrošniku. Industrija, trgovina in potrošnik so v taki organizaciji najbolj zbližani, o čemer zgovorno govorijo doseženi poslovni rezultati. Leta 1962 je »Modna hiša« .v Ljubljani dosegla 2200 milijonov letne realizacije, leta 1963 pa skupno z »Modno hišo« v Mariboru (poslovati so pričeli maja 1963) že 4250 milijonov dinarjev, medtem ko predvidevajo, da bo letošnja realizacija presegla 6,5 milijarde dinarjev. Skratka, promet v vseh oddelkih prodajaln nenehno narašča, četudi je treba na splošno ugotoviti, da so prodajne kapacitete vedno bolj nezadovoljive, kljub dejstvu, da je bilo v kratkih treh letih veliko storjenega za povečanje teh kapacitet, saj so le-te povečali od 2650 na skoraj 7000 m2. Kot že rečeno, vedno bolj se porajajo potrebe po novih prodajnih kapacitetah, vedno večji pa je tudi interes proizvajalcev za včlanjenje v Poslovno združenje proizvajalcev tekstila in konfekcije. Vendar, kot so povedali na združenju, sedanje prilike ne dovoljujejo včlanjevanja novih članov, vsaj dotlej ne, da .zgradijo nove kapacitete, ki naj odprejo nadaljnje možnosti izkoriščanja prodajnih zmogljivosti. Že letos namreč nameravajo pričeti z gradnjo velike modne trgovine v Osijeku v kooperaciji s podjetjem Slovenijales in Prehrano iz Ljubljane, katere skupni pro-storninski obseg bo. znašal 10.500 m2, od tega za potrebe Modne hiše 4800 m2. Perspektivni program med drugim predvideva gradnjo 15 velikih modnih trgovin v vseh republikah in tudi v L^hljani. Sedaj pripravljajo načrte (idejni načrtii so že potrjeni) za gradnjo velike modne trgovine v sklopu izgradnje »kareja« na območju med Titovo, Nazorjevo, Miklošičevo in Dalmatinovo ulico. Načrti in smernice bodočega razvoja dokazujejo, kako in v kakšnem obsegu je združenje osvojilo enotni koncept prodajnega trga, katerega glavni namen je, z gradnjo modernih sodobnih trgovin in moderno tehniko poslovanja, čimbolj približati celotni asortiman proizvodov članov združenja najširšemu krogu potrošnikov. Nedvomno, pot je jasno začrtana v programu razvoja združenja. Čeprav je od ustanovitve pretekla le kratka doba, medtem ko je za večje dosežke, tako poslovne kot organizacijske, treba veliko časa, je združenju uspelo potrebni čas skrajšati na minimum. Seveda pa s tem ni rečeno, da so dosegli vse. Dobro se namreč zavedajo, da so šele- na začetku začrtane poti, za naprej pa potrebujejo čas in sredstva, katera so prepričani, da bodo ustvarili sami. Dovolj so rehlisti, da na pomoč od zunaj ne računajo. In uspeli bodo. Mnogo so že naredili, pa čeprav je bilo treba začeti čisto spodaj, kjer se niso mogli od nikogar učiti, kajti v svoji de- javnosti so edini v državi. Uspeli so utrditi notranjo organizacijo dela, oblike delavskega samoupravljanja, v katerega so vključeni tako člani združenja kot prodajalci v trgovinah, pripravili in sprejeli so statut, skratka z delom in uspehi so pokazali, da je taka integracija ekonomsko, družbeno in politično najboljša oblika povezovanja med industrijo, trgovino in potrošnikom. Nove oblike prodaje blaga zahtevajo vsestransko usposobljeni trgovsko-prodajni kader. Zato že sedaj, še bolj pa bodo v naslednjih letih, posvetili vso pozornost izobraževanju in pridobivanju, trgovskega kadra. V tesnem sodelovanju s Trgovskim centrom za izobraževanje in lastnimi izobraževalnim: tečaji računajo na uspeh, saj bodo kader skušali vsestransko usposobiti za naloge, ki jih zahtevajo moderni koncepti velikih modnih trgovskih hiš. Naj na koncu zapišemo, da so kot prvi v trgovini vpeljali sedemurni delavnik, ki vsestransko zadovoljuje zahteve trgovine in potrošnika, nič manj pa tudi delavca (dosežen je neprekinjen delovni čas, tudi ob sobotah), kateri si neposredno z4 delom določa višino osebnih dohodkov, kajti, s sedanjo organizacijo so podani vsi' elementi uspešnega izvajanja nagrajevanja trgovskih delavcev po delu. Vedno boljša kvaliteta medu Z izločitvijo gospodarske dejavnosti pri Zvezi čebelarskih društev Slovenije, je bilo leta 1954 ustanovljeno podjetje »Medex«, kar pomeni, da je podjetje prav letos praznovalo 10. obletnico obstoja. Takoj ob ustanovitvi je podjetje »Medex« prevzelo oskrbo čebelarskih organizacij in privatnih čebelarjev s čebelarskimi potrebščinami, panji in satnicami kakor tudi odkup vseh proizvodov! čebelarstva. Izrednega pomena pa je bila takojšnja izvozno-uvozna registracija podjetja. Nfedvomno desetletno obdobje ni dolga doba, zlasti ne, če je treba gra-diti vse od temeljev naprej. Vendar, kolektiv -podjetja »Medex« je pokazal, kaj vse se da napraviti v kratkih 10 letih. Odnosi s čebelarskimi organizacijami so vedno boljši, prav tako s strokovnjaki na posameznih področjih, odkup je vedno večji, medtem ko se tudi kvaliteta medu oziroma asortiman medu iz dneva v dan boljša. Jasno je, da se zato uspehi podjetja pri odkupu in prodaji večajo, veča pa se tudi izvoz medu največ v evropske dežele. Samo tale podatek: izvoz je znašal leta 1954 nekaj več kot 344.000 kg, medtem ko je v letu 1963 dosegel že skoraj 100 % povečanje, to je 648.000 kg. Največ medu je bilo izvoženega v Nemčijo, kateri sledi Švica, nadalje Avstrija itd. Skratka, izvoz so, kakor smo že zapisali, razširili skoraj na vse države Evrope. Čeprav je izvoz medu iz Jugoslavije v Nemčijo znašal okrog 700 ton, je to le 3 °/o od zahodnonemškega uvoza medu, kar močno poudarja oziroma prikazuje velike nadaljnje možnosti izvoza medu v omenjeno državo. Vendar jih pri izyozu spremljajo tudi težave, te so zlasti v ceni, saj je ugotovljeno, da je naš med najdražji, tako da je cena medu, ki ga izvažajo države iz vzhodne Evrope in prekomorskih dežel znatno nižja. Tako podjetju preostane le: čimbolj izboljšati kvaliteto s asortimanom in si tako ustvariti zagotovilo za nadaljnji uspešni izvoz. Pri tem lahko zapišemo, da so svoj namen upravičili že s sedanjimi rezultati (100 % povečanje izvoza), medtem ko je kolektiv prepričan in trdno namenjen, kvaliteto medu v bodoče še izboljšati, l Glede' nn potrošnjo medu doma pa je opaziti, da le-ta ni tako razširjena kot v drugih, zlasti zahodnoevropskih deželah. Od celotnih količin je morda doma prodanih le 10 %, drugo )?a je namenjeno izvozu. Vendar, kot izvoz se je povečala prodaja medu tudi na domačem trgu, saj je na primer leta 1954 bilo prodanega 85.000 kg, leta 1963 pa že skoraj 183.000 kg medu. Prepričani so, da se prodaja medu tudi na domačem trgu da še povečati, Zato se trudijo, da bi potrošniku lahko nudili med v ustrezni embalaži po primernih dosegljivih cenah. Čeprav je za čebelarsko proizvodnjo značilno letno nihanje količin pa tudi kvaliteta medu, v podjetju računajo, da bodo še z večjim pridobivanjem zaupanja domačih proizvajalcev in s solidnim poslovanjem z domačimi in inozemskimi kupci, dosegli še večje rezultate na področju blagovnega prometa z medom, tako doma kot na tu-■ jern; Pogoj za .doseganje tega cilja bo še nadalje kvaliteta. Med ljudmi nevsak danjega poklica W~;. ■ f JUš Sl-a, Jtžm- lii >" ^ § W, x: * SiSI Iff , -* v*'' - » *• - ’ ■« v Taki izdelki domače obrti, slovenskih čipk, lonearije, izdelki jugosh,. anske folklore ... — so vam vedno na razpolago v poslovalnicah »DOM« Naj cenej še surovine za Izvoz Dokaj težko si je predstavljati razvoj in organizacijo domače obrti v Sloveniji brez podjetja »DOM« iz Ljubljane, ker je ta panoga tesno povezana z dejavnostjo omenjene organizacije. »DOM« je.v slovenskem merilu edino podjetje, ki vključuje vse dejavnosti slovenske domače obrti od slovenskih čipk, kroparskega umetnega kovaštva, suhe robe, lončarije, vezenin, izdelkov iz ličkanja ter svoj asortiman dopolnjuje tudi z vsemi Izdelki jugoslovanske folklore. Že naslov organizacije same __ podjetje za domačo in- umetno obrt, pove, da ima gospodarska enota, katere predmet poslovanja je tovrstna dejavnost. popolnoma specifične naloge, ki jo ločijo od ostalih obrtnih ali trgovskih podjetij. V dejavnosti »DOM« niso obsežene samo izrazito komercialne naloge, temveč tudi dodatne obveznosti, kot so organizacija in ohranitev domače obrti ter slovenske folklore, pomembno vlogo pa ima tudi kulturna in socialna dejavnost, ki je tesno povezana z delom v domači obrti. Ce ocenimo začetke poslovanja »DOM«, lahko ugotovimo, da je podjetje ob ustanovitvi imelo težak položaj. Ni bilo dovolj strokovnjakov za domačo obrt, ne dovolj sredstev za realizacijo vseh nalog, še manj pa izku- šenj. Težko je opisati vsem tistim, ki niso neposredno spremljali delo kolektiva, vsa pota po Sloveniji in tudi Jugoslaviji v najbolj odročna naselja, ki so bila potrebna v zvezi z organizacijo proizvodnje in aktivizacijo proizvajalcev, pripravo za tržišče potrebnih količin, ki jih je dala drobna ročna proizvodnja šele z odkupom blaga od večjega števila proizvajalcev, težave s koordinacijo dela med proizvajalci, napore za doseganje odgovarjajoče kvalitete, skrb za material, napore v zvezi z organizacijo številnih tečajev in izpopolnjevanje proizvajalcev, napore v zvezi z uvajanjem novih izdelkov ter uveljavljanjem izdelkov domače in umetne obrti na domačem in tujem tržišču. Lahko rečemo, da je bil čas, ki je minil od ustanovitve do današnjega dne, veriga številnih doseženih rezultatov, ki so omogočili, da se je iz prvotnega majhnega podjetja, s 6-milijonsko realizacijo v prvem letu obstoja, razvil v večjo gospodarsko organizacijo, s številnimi poslovnimi enotami po vsej Jugoslaviji, ki bo že v letu 1964 dosegla preko pet in pol milijard prometa in se tako uvrstila med vodilna jugoslovanska podjetja te stroke, ozi-med vodilne izvoznike folklornih izdelkov. V strukturi prometa je prodaja na domačem tržišču udeležena s približno 30 %, 70 % odpade na zunanjetrgovinsko poslovanje. Danes skoraj ni evropske države, jtjer ne bi bili v izložbah mnogih trgovin razstavljeni ali na razpolago tujim kupcem izdelki slovenske domače obrti, kar je do neke mere prav zasluga podjetja »DOM«. Rezultati 18-letnega dela omogočajo podjetju prodajo izdelkov v 23 tujih, predvsem zahodnih držav, medtem, ko se je vrednost izvoza dvignila od 12 .milijonov dinarjev v letu 1951 na približno 1.600,000.000 din v letu 1964, kar pomeni zadovoljiv prispevek slovenskega podjetja v okviru jugoslovanskega izvoza teh izdelkov. Če upoštevamo, da je za "večino izdelkov domače obrti na voljo material doma, da je v vrednosti izdelka bistveno zastopana prav vrednost dela, da je z izvozom teh izdelkov pridobljen devizni dinar, da , domača obrt kot dopol nilno delo veča narodni dohodek, ohra nja folklorne elepiente ter privablja tuje turiste, potem morajo biti za njeno ohranitev pravilno izkoriščene vse mož nos ti. .To pa ne pomeni samo perspektivo . za podjetje »DOM«, temveč tudi za Slovenijo. Približno 10.000 ljubljanskih lovcev, da ne upoštevamo naglo uveljavljanje lovskega turizma pri nas, vsekakor opravičuje obstoj edinstvenega podjetja LOVSKE ZADRUGE v Ljubljani. Celo več: s svojima trgovskima poslovalnicama v Mariboru in Celju predstavlja nepogrešljivega vzpodbudnika za lovsko športno dejavnost. Obenem pa pomeni Lovska zadruga s svojo orožarno edinstveno, specializirano podjetje, ki posluje za potrebe lovskega športa. Podjetje praznuje letos 40-letnico. Dolga leta je bila pravzaprav to organizacija zaprtega tipa, šele pred petimi leti pa je postala svojevrstna trgovska hiša za široko potrošnjo v pravem pomenu besede. Odkup kož in divjačine, posredniško funkcijo pri nabavi osnovnih potrebščin za lovski šport, je dopolnila z izredno širokim asortimanom raznovrstnih potrebščin za lov, za ribištvo, za šport, skratka uvrstila se je med edinstvene trgovske hiše pri nas, ki posredujejo vsakdanji potrošnji vse od konfekcije do lovnega orožja. To njeno posredništvo pa ni omejeno samo na domače proizvajalce, ampak omogoča obiskovalcem v svojih trgovinah 'tudi nakup blaga in specialnih lovskih ali ribiških proizvodov iz uvoza. Zadruga opravlja dve funkciji: je trgovina in je servisno uslužnostna organizacija. Kot trgovina uveljavlja svoje poslovanje v izvozu kot posrednik med domačimi lovskimi družinami 'in tujimi odjemalci divjačine, sicer pa dosega v prometu svojih poslovalnic nad 400 milijonov dinarjev letne realizacij^. Pri tem velja poudarek malone vsakoletnemu 12-odstotnemu povečanju realizacije, kar nedvomno priča v korist naglega razvoja tovrstne športne dejavnosti na njenem območju. Posebno poglavje v dejavnosti trgovine predstavlja organizacija odkupa divjačine. Tu smo še zmerom v zaprtem krogu, kar zadeva formiranje ekonomskih cen, saj so odkupne cene za divjačino (kot tudi prodajne!) neprimerno nižje v primerjavi s cenami drugih vrst mesa. V posebno dejavnost lovske zadruge sodi njena puškama. Dvanajst tisoč pušk terja vestnega in strokovno usposobljenega oskrbnika. Vendar pa je danes ta oskrbnik v vlogi delovnega kolektiva v močni zagati. Predvsem na račun že zdaj neustreznih delovnih prostorov, ki mu služijo v poslopju, namenjenem za skorajšnjo rušenje. Za gradnjo novega poslopja pa delovni kolektiv zaenkrat nima še lokacije! Ob drugo pa zadeva vprašanje kadra, saj so ljudje, ki se zaposlujejo v puškarski stroki delavci nevsakdanjega poklica. Ti morajo biti ne samo izredno dobri finomehaniki, ampak tudi, kot pravimo, ljudje ostrega pogleda. Z rastjo družbenega standarda, z rastjo kupne moči prebivalstva ter z rastočo stopnjo vsesplošnega turistične-druga iz leta v leto na svoji pomembnosti. Morda ji dbslgj družbena skupnost ni poklanjala tolikšno mero pozornosti, bržkone pa je njen 40. rojstni dan v današnjih razmerah že primeren datum za začetek hitrejšega razvoja vseh njenih dejavnosti. V poslovalnici »LOVSKE ZADRUGE« na Gosposvetski c. 12 * ZASTOPNIŠKA PODJETJA SKRBE ZA UVOŽENE ARTIKLE SAMO UVOZ JE PREMALO Podjetje COMMERCE, Ljubljana, je bilo ustanovljeno v letu 1952, ko se je ob sprostitvi gospodarstva pokazala potreba po vse živahnejši mednarodni trgovinski izmenjavi. Začetek poslovanja podjetja je bil skromen. Zaposlenih je bilo 17 delavcev, ki so, ker je naše podjetje bilo prvo zastopniško podjetje v Sloveniji, na tem področju orali ledino. V dvanajstih letih svojega obstoja je podjetje naredilo velik vzpon. Danes zaposluje 107 delavcev. Uredilo si je ustrezne moderne poslovne prostore v palači Konzorcija na Titovi cesti št. 3. Predstavništva podjetja delujejo v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu in Skopju. Osnovni predmet poslovanja je zastopanje inozemskih tvrdk. Podjetju je uspelo pridobiti za svoje poslovne part- nerje renomirane zahodne in vzhodne firme, ki vsled svoje solidnosti uživajo velik ugled v svetu. Zastopniška podjetja so s svojim poslovanjem prinesla velike koristi našemu gospodarstvu. Privedla so na. naše tržišče veliko število tujih ponudnikov uvoznega blaga, s čimer so našim kupcem omogočila večjo izbiro' dobaviteljev. Nastajala je s tem v zvezi vse večja konkurenca, kar je bistveno vplivalo na izboljšanje dobavnih pogojev, v prvi vrsti cen, odobravanja ugodnih kreditov in dobavnih rokov. Podjetje ima v svojih skladiščih na konsignačiji blago 18 inozemskih firm, ki jih zastopa. Koristi teh konsignacij za našo industrijo so zelo velike, kajti dobave potrebnih rezervnih in sestavnih delov za dobavljene stroje, raznih V SPECIALIZIRANI TRGOVINI MLAJŠEGA DATUMA Rastoča kupna moč prebivalcev, močno spremenjena struktura zaposlene delovne sile, hitrejši tempo vsakdanjega življenja in sploh pogoji življenja, ki ukinjajo funkcijo domačega ognjišča v starem pomenu besede, oblikujejo življenjski prostor povsem novi vsekakor specializirani trgovski dejavnosti. S to dejavnostjo nas nazorno seznanja TRGOVSKO PODJETJE »DELIKATESA«. To je pravzaprav hkrati proizvajalec in trgovec. S svojimi poslovalnicami v Ljubljani predstavlja nepogrešljivega ponudnika za vsakdanjo potrošnjo. O njegovi veljavi ter hkrati uveljavitvi tovrstne trgovine v zadnjih letih seznanja nekaj karakterističnih številk; podjetje je bilo ustanovljeno leta 1952 — od takrat pa do danes je povečalo svoj promet za 8-krat, za 11 in večkrat pa svoj čisti dohodek in osnovna sredstva. V tem času je podvojilo število zaposlenih in ga trenutno upravlja ter vodi njegovo poslovanje 150-članski. kolektiv delovne skupnosti. Zanimiva je ugotovitev, da ustvarja podjetje v 4 novih lokalih kar 58 odstotkov celotnega prometa. Podjetje pa nima le trgovskih lokalov, ampak ima v svoji organizaciji tudi takoimenovane proizvodne/obrate. • V mesnopredelovalnem obratu« dopol*.' n j uje z lastno proizvodnjo speelalizird*? " nih mesnih izdelkov razmeroma slabo ponudbo domačih mesarskih podjetij. V drugem obratu pripravlja različne hladne jedi — od pečenk do »liptaverja«, od sendvičev in francoske solate, do obloženih jajčk itd. — s čimer so poslovalnice podjetja vselej dobro,založene. Delo teh obratov še dopolnjuje lastna pražarna kave, znane po dobrih kavinih mešanicah. Tempo dela, ki ga lahko obeležimo s približno 25-odstotnim letnim porastom glede na obseg .ponudbe — narekuje vsakdanje povpraševanje domačih, v času letnih mesecev pa tujih obiskovalcev delikatesnih trgovin. Številni kupci in nenehno količinsko naraščanje prometa pa predstavljajo za DELIKATESO osnovo za njena razmišljanja o potrebi nadaljnjega povečanja prodajnih zmogljivosti in seveda obenem o možnostih povečevanja »proizvodnje« v stranskih obratih. Hkrati pa ekonomika njenega poslovanja narekuje potrebo po združitvi v eno zgradbo vseh stranskih predelovalnih dejavnosti in skladišča, ki lahko in tudi vplivajo pa večjo rentabilnost njenega poslovanja. To je tudi cilj delovnega kolektiva, ki poudarja logično posledico: bogatejša izbira vsakdanjih dobrin v svojih poslovalnicah, ob večjem prometu pristop-nejše cene in boljša, učinkovitejša postrežba. • Poslovalnica trgovskega podjetja »DELIKATESA« v Ljubljani, Titova 28 utenzilij in reprodukcijskega materiala so promptne. S tem se preprečijo zastoji v proizvodnji, ki bi ob okvarah nastali, če bi se to blago moralo šele naročati iz inozemstva. Vzporedno z razvojem konsignacijskega poslovanja je podjetje posvetilo posebno pozornost organiziranju svoje servisne službe. Danes razpolaga s specializiranimi strokovnjaki, ki vrše garancijska in druga popravila uvoženih strojev in opreme, instruktažo in tehnično posvetovalno službo. Podjetje je posredovalo v več primerih tesnejše sodelovanje naših industrijskih podjetij z inozemskimi tovarnami. Slednje so dale na razpolago tehnično dokumentacijo za nove proizvode in postopke, ki jih naša podjetja s pridom uporabljajo. Prišlo je tudi do koprodukcije z našimi podjetji, ko se njih- proizvodi kombinirajo s proizvodi tujih firm in se tuje dobave plačujejo z dobavami naših proizvodov. Na ta način je bilo ob modernizaciji naše proizvodnje prihranjenih mnogo deviznih sredstev. Posebej je treba omeniti vlogo podjetja pri zaključevanju raznih kompenzacijskih poslov, pri katerih je mnogokrat uspelo plasirati v inozemstvo manj kurantno blago v kompenzaciji za potrebne stroje in surovine". Dalje je podjetje v mnogih primerih uspešno posredovalo zaključevanje vezanih poslov, s čimer je posredno pospeševalo izvoz našega blaga. Podjetje posveča največjo skrb standardu svojih delavcev. Poleg gradnje lastnih stanovanj je s posojili omogočilo še graditev stanovanj v okviru raznih stanovanjskih zadrug. Tekoča je skrb za strokovni dvig kadrov. Podjetje pošilja svoje strokovne delavce v razne tečaje doma in po potrebi v inozemstvo, skrbi za povečanje znanja tujih jezikov ter podpira in omogoča izreden študij na, raznih višjih in visokih šolah. Za bodoče kadre pa je podjetje pristopilo k štipendiranju dijakov in študentov ustreznih strok. Za rekreacijo delavcev je podjetje kupilo in opremilo počitniški dom v Umagu. Dalje je zgradilo planinsko kočo na Veliki planini. Rekreacijski objekti so na razpolago tako aktivnim delavcem, kakor tudi upokojencem podjetja. TRGOVSKO PODJETJE »PETROL« -Ob orf V j6*7od LETNO 5 DO 6 NOVIH BENCINSKIH SERVISOV Trgovsko podjetje »PETROL« je bilo ustanovljeno leta 1947, čeprav je kot podružnica zveznega podjetja delovalo že od leta 1945. Odtlej pa do danes je seveda napravilo velik razvoj. Medtem ko je imelo sprva le dvoje skladišč v Ljubljani in Mariboru, jih ima zdaj 11; bencinskih servisov, slabih in primitivnih, je bilo po vojni 10, zdaj pa jih je 70, ki večinoma ustrezajo sodobnim zahtevam. V zadnjih dveh letih je podjetje odprlo tudi 5 negovalnic, to je objektov, kjer avtomobil operejo, osna-žijo in opravijo tudi najnujnejša manjša popravila. Negovalnice so v Portorožu, Postojni, Mariboru in Kranju, v kratkem pa bo dograjena v Celju. Promet narašča od leta do leta, vsako leto za 15 do 20 %, in kaže, da bo tako tudi v bodoče. Leta 1952, na primer, je podjetje prodalo 40.000 ton vseh naftnih derivatov, lani pa že 250.000 ton, to je šestkrat več. Zato kaže nadalje izgrajevati prodajno mrežo, in sicer na eni strani povečevati kapaciteto sedanjih .skladišč, na drugi strani pa graditi nove bencinske servise. Glede na predvideno naraščanje motorizacije in s tem prometa podjetja, bi bilo treba letno zgraditi 10 do 15 novih bencinskih servisov, vendar ima 5 do 6 servisov na leto. Trenutno gradi obojestranski (na obeh straneh ceste) bencinski servis ob novi ljubeljski cesti, in sicer pri odcepu v Tržič. Zraven tega servisa bo tudi manjša restavracija. Objekt bo najbrž dograjen letos. Razen tega bosta do konca letošnjega leta zgrajena tudi bencinska servisa v Sevnici in Bertokih pri Kopru. »PETROL« ima za naslednje leto v programu dograditev že začetega servisa v Šentilju in novogradnje servisov ob avto cesti pri Trebnjem, v Rožni dolini pri Novi Gorici, na Rudniku ob Dolenjski cesti v Ljubljani, v Celju, Mariboru, Ravnah na Koroškem, Slovenski Bistrici in morda še v nekaterih krajih. Res je, da ima »PETROL« svoj sedež v občini L j ubij ana-Center, toda bencinskega servisa za zdaj nima tu nobenega. V načrtu je takxobjekt (ob Prešernovi cesti, med Titovo in Parmovo), toda podjetje že nekaj let zaman išče potrebna soglasja. Zdaj kaže, da bo vprašanje soglasja morda urejeno že prihodnje leto, tako da bo potem tudi središče Ljubljane dobilo bencinski servis. Naj na kraju omenimo, da je v sklopu podjetja tudi manjši rafinerijski MIMO NJEGOVIH USLUG NE GRE NIHČE Malo je tako znanih podjetij v Ljubljani, ne samo Ljubljančanom, ampak tudi številnim obiskovalcem našega mesta, kot je TRGOVSKO PODJETJE »URA« S svojo markantno poslovalnico pri Tro-mostovju. To je podjetje z izredno ugodnimi diagrami proizvodnje: leta 1950, pravzaprav kmalu po ustanovitvi, je doseglo letni plan z indeksom 110, leta 1955 z indeksom 142, leta 1960 s 113, a lani z indeksom 121, kar kaže na močan porast fizičnega obsega proizvodnje. Podjetje je uveljavljeno kot trgovina, upoštevano pa je tudi kot solidna obrtna delavnica urarske stroke. Letno opravi v svojih prostorih okoli 12.000 rednih popravil in približno 5000 servisnih pregledov. Vse to predstavlja za podjetje precejšno obremenitev, hkrati pa zanesljivo opravičilo v nameri podjetja, da prej ali slej poveča svoje zmogljivosti.' Solidno poslovanje, predvsem pa ažurnost pri opravljanju uslug, omogoča podjetju vsestranski napredek, strokovno usposobljen delovni kader in do- »Petrol« lastnih sredstev le za gradnjo / obrat v Mariboru. V njem izdelujejo več vrst motornih olj pod nazivom MO-TOROL. Kot posebna enota pa obstaja _______pri »PETROLU« tako imenovani »AVTOSERVIS«, to je instalacija z avto cisternami za oskrbovanje avionov s potrebnimi gorivi in mazivi. bro organizirana nabavna služba, ki skrbi za ustrezno zalogo potrebnih rezervnih delov. Podjetje ima organizirano svoje poslovanje v treh prodajalnah, v urarski delavnici ter v upravnih prostorih. Velika, prostorna in moderna tržna hala podj*etja »S AD JE-ZELEN J A V A« ljani, Mesarska c. v Ljub- TOVARNA HRANE Z ZMOGLJIVOSTJO 100.000 OBROKOV DNEVNO Naloga PODJETJA »SADJE-ZELE-N J A V A-TRGOHLAD«, z obratom TOVARNE MESNIH IZDELKOV, LJUBLJANA, je, oskrbovati potrošnike v Ljubljani z vsemi poljedelskimi pridelki, agrumi in mesom ter mesnimi izdelki. V obratu Tovarne mesnih izdelkov to podjetje za potrebe Ljubljane dnevno kolje po 100 glav goveje živine in 100 prašičev. Glede na to, da je bila organizacija oskrbe s kmetijskimi pridelki in mesom v Ljubljani močno razdrobljena — saj je bilo tedaj v Ljubljani kar sedem tovrstnih podjetij — kot tudi zaradi tega, ker razdrobljena šredstva in neperspektivna politika investiranja niso vodili nikamor, je bila z reorganizacijo 'tovrstne oskrbe v Ljubljani letos dosežena združitev navedenih podjetij v enotno gospodarsko organizacijo, kar je prineslo vrsto ekonomskih prednosti, kot npr., da »Sadje-zelenjava-Trgohlad« zdaj razpolaga z nad 7500 kvadratnimi metri skladiščnega in nad 2400 kvadratnih metrov hladilnega prostora. Prednosti navedene združitve so toliko večje, ker podjetje dela s hitro pokvarljivim blagom, ki ga je zategadelj treba ne le skladiščiti oziroma shranjevati, marveč tudi s hlajenjem ohraniti za daljšo dobo. Kljub temu, da je združeno podjetje pridobilo navidezno ogromne skladiščne in hladilne kapacitete, pa le-te ne zadostujejo več za naglo rastoče potrebe potrošnje v Ljubljani, temprej ker oskrba terja čedalje večje količine kmetijskih pridelkov in mesa ter mesnih izdelkov. Navedemo riaj, da bi za potrebe Ljubljane samo v zimi 1964/65 podjetje »Sadje-zelenjava-Trgohlad« potrebovalo okrog 2500 kvadratnih metrov hladilnega prostora za vskladiščenje in hlajenje 350 ton čebule, 450 ton jabolk, 150 ton hrušk, 150 ton grozdja, 370 ton krompirja, 150 ton zelja v glavah, 40 ton rdeče pese, 50 ton korenja, 200 ton piščancev, 400 ton govejega in svinj- skega mesa ter 1,5 milijona jajc. Navedenim količinam pa je treba dodati tudi kasneje prispele pošiljke agrumov, zlasti limon, ki jih podjetje neredko vskladišči tudi po 700 ton na-' enkrat, vendar te niso namenjene zgolj za potrebe Ljubljane, ampak jih podjetje posreduje tudi drugim območjem v državi. Za redno oskrbo Ljubljane s kmetijskimi pridelki razpolaga podjetje s 70 trgovinami oziroma prodajnimi mesti ter s 30 trgovinami za prodajo mesa in mesnih izdelkov, skupno torej s 100 trgovinami. Spričo nenehno rastoče potrošnje, podjetje pripravlja načrt za povečanje hladilnih kapacitet, hkrati pa je v izdelavi tudi investicijski elaborat oziroma investicijsko-idejni projekt za graditev tovarne za industrijsko pripravo oziroma izdelavo hrane verjetno že v letu 1965, ki naj bi bila predvidoma dokončana v naslednjih dveh letih in bi v prvi fazi izgradnje proizvajala 50.000 obrokov hrane dnevno, a v končni fazi celo 100.000 obrokov na dan. Ta tovarna bi porabila letno okrog 3000 ton mesa in bi proizvajala okrog 45 najrazličnejših jedi hkrati. Ker mora biti tovrstna hrana, namenjena za potrebe samopostrežnih trgovin, družbene prehrane v industriji (topli obroki) in za pripravo v turistični sezoni, res neoporečna oziroma kvalitetna, bo tovarna znatnejša sredstva investirala tudi v laboratorije, tako npr. v fiziološko-kemični laboratorij, ki naj bi razvijal recepture in sploh skrbel za pravilno in neoporečno sestavo ter ustrezno hranljivost industrijsko izdelane hrane. Tovarna je v okviru investicijskega programa poskrbela tudi za štipendiranje ustreznega števila strokovnih kadrov, ki jih bo pritegnila k sodelovanju že ob izročitvi tovarne hrane v obratovanje, predvidoma leta 1967. NANDE ŽUŽEK O NJEJ JE ZAPISANO V STARIH ZGODOVINAH Ljubljana je danes že prevelika, ri-, tem življenja prehiter in nekateri zgodovinski dogodki so že toliko odmaknjeni, da le redko kdo še ve o informaciji zgodovinopisca Janeza Vajkarda Valvasorja, ki seznanja z nekoč nedvomno znamenito krčmo v nekdanjem Au-guštinskem predmestju, pri kateri so bile v veljavi preprege za takratno progo Dunaj—Trst. Leta 1776 je rojstno leto še danes znamenite »ŠESTICE«, leto 1948 pa je letnica, ko je gostišče dobilo ime, ki je še danes naslov GO- Nova moderna sgrvisna črpalka na Tržaški cesti v Ljubljani STINSKEGA PODJETJA »SESTICA«. Nekoč torej v predmestju, danes v strogem središču Ljubljane. Nekoč osamljena krčma, danes sodobno urejena restavracija, ki pa je vendarle obdržala element klasične strežbe. Hkrati pa je danes »Sestica« le samostojen obrat sicer večjega gostinskega podjetja z istim naslovom, ki združuje v svojem poslovanju še moderno samopostrežno restavracijo »EMONA«. O obisku v obeh obratih pripoveduje podatek, da ustvarja »Šestica« od 500 do 800 tisoč, »Emona« pa skoraj 2 milijona dinarjev dnevnega prometa. Ti dve številki nam skozi očala statistike povedo, da dosega »Sestica« na zaposlenega 316 in »Emona« 362 tisoč mesečno, kar je visoko nad republiškim povprečjem. Tolikšen promet ustvarja v tem delovnem gostinško-turističnem kolektivu predvsem širok asortiman ponudbe: od toplih obrokov za delovne kolektive do priprave raznovrstnih jedi za priložnostne goste, od veščine pri pripravi klasičnih jedi do uveljavljanja jedi na žaru, kar je zlasti močno poudarjeno v njegovem delovnem programu. Vsekakor je zanimiv podatek, da predstavljajo jedila v restavraciji »Emona« polnih 80 % dnevnega prometa. »Sestica« je v svojem obratu s tem naslovom med prvimi mikavnostmi Ljubljane, njen obrat »Emona« pa sodi med prve pomembne obrate za družbeno prehrano. Oba obrata poslujeta na osnovi gospodarske ekonomike, izpolnjujeta vse družbene obveznosti kot sorodne gospodarske organizacije. Tovarna svetovnega pomena Z dograjeno tovarno »Vega« bo Jugoslavija stopila v krog visoko industrializiranih dežel ...... ....■■■■................................... ■ ■ --- . ....f ipsi s _ * -4|;» »te L __^ i Vse države, ki stremijo za samostojnim in hitrim gospodarskim razvojem, dajejo izredno velik poudarek razvoju lastne optične in steklopihaške industrije. Toda zaradi zahtevnosti stroke je ta industrija domena samo industrijsko visoko razvitih držav. In ker je Jugoslavija razmeroma kasno (v svetovnih merilih) stopila v areno industrijsko razvijajočih se držav, je optična industrija pri nas' mlajšega datuma. Razvila se je šele po osvoboditvi. S tem pa nikakor ni rečeno, da nima perspektiv, da se v nekaj letih razvije v veliko in močno industrijo evropskega pomena. V letu 1949 je bil v Ljubljani ustanovljen Institut za optiko in steklopihaštvo, ki se je leta 1951 preimenoval v Tovarno optičnih in steklopihaških izdelkov. Začetna dejavnost podjetja so bila v glavnem popravila optičnih in steklopihaških izdelkov. S tem delom so si pridobili prve izkušnje, na osnovi katerih so pričeli proizvajati lastne optične in steklopihaške artikle. Proizvodnja je bila organizirana v adaptiranih prostorih, tehnološko opremo za obrtniški način dela pa so izdelali sami. To je bila pravzaprav baza za delo tovarne do leta 1963. Vzporedno so se ves čas v podjetju intenzivno vzgajali in priučevali stro-1 kovnj kadri tistih poklicev (optiki in steklopihači), ki jih do tedaj v državi sploh ni bilo. Ugotoviti je treba, da je proizvodnja ob zelo skromni materialni osnovi, relativno zelo hitro naraščala. Zaradi vedno večjih potreb po izdelkih panoge, ki so jih podjetja uvažala, pa je tovarna zelo naglo tudi širila sor-timente. V improviziranih in slabih prostorih ni bilo mogoče proizvajati zahtevnejših izdelkov. Poslovanje pod takšnimi pogoji je postajalo vse bolj nerentabilno. Zato se je podjetje začelo intenzivno pripravljati na gradnjo nove tovarne. Ker ni bilo takoj možno dobiti potreb- dvomno uvrstila med vodilne tovrstne tovarne v Evropi, po svoji zasnovi pa bo ena najmodernejših. Za pravo razumevanje podobe tovarne je treba nekatere stvari posebej naglasiti. — Podjetje je osnovano kot proizvodni obrat za obdelavo stekla. Ta obdelava se je že v začetku delila v dve veji: na obdelavo optičnega stekla jn na obdelavo votlega stekla. Že v prvi fazi se je optiki priključila finomehanika, ker so optični elementi v večini primerov vgrajeni v ustrezna ohišja. Steklopihašk; izdelki pogosto nastopajo kot končni izdelki, toda tudi v tej dejavnosti so šli v podjetju z ♦razvojem v naslednjo fazo, to je v proizvodnjo artiklov, za katere je potrebna poleg steklopihaške še dodatna tehnologija, za kar je bilo treba uvesti vakuumsko tehniko. Proizvodi fin-ome-hanične obdelave lahko služijo tudi za kompletacijo steklopihaških izdelkov. — Podobno kot se je optiki priključila finomehanika, se bo v prihodnje tudi elektronika, vakuumska tehnika ali kaka druga. Vendar ostaja specialna obdelava stekla primarna dejavnost 'podjetja, ostale veje so sekundarne. Razvijajo se iz potreb nadaljnjega razvoja primarne dejavnosti. Osnovni cilj primarne dejavnosti pa je izdelava instrumentov in aparatov, ki se uporabljajo na mnogih področjih: v industriji in splošni tehnologiji, pri avtomatizaciji tehnoloških procesov, pri znanstvenem raziskovalnem delu, v prometu, zdravstvu, veterini, biologiji, v prosveti in šolstvu, v astronomiji, v geodeziji, v metalurgiji in rudarstvu, v široki potrošnji itd. Proizvodni program tovarne obsega širok asortiman aparatov in instrumentov, čemur se ni čuditi, kajti srednje velika optična tovarna v Evropi ima v proizvodnem programu okrog 4000 proizvodov, od tega okrog 300 v serijski Novozgrajeni objekt Tovarne aparatov in instrumentov »VEGA« v Ljubljani, Kotnikova 18 Kontrola izdelave optičnih elementov — vsaka leča je podvržena natančni Kontroli ni h sredstev, se je začetek gradnje zavlekel do leta 1961. Lani je bil dograjen 8-etažni tovarniški objekt s cca. 10.000 m2 površine, letos pa bo instalirana tehnološka oprema. Ko bo tovarna v celoti dograjena, t^o obsegala 100 tisoč m2 tovarniških površin in bo zaposlovala nad 6000 delavcev, ki bodo v glavnem kvalificirani in visokokvalificirani. Dograjena tovarna se bo ne- proizvodni i. Za laično primerjavo dosedanjih uspehov tovarne skop spisek usvojenih artiklov, k; smo jih prej uvažali, sedaj pa nekatere celo izvažamo: šolski mikroskop do 300-kratne povečave, stereomikroskop. merilna lupa 32 x in 10 x, mikro svetilka, reflektorji za zobozdravstvo, profilni projektorji, spektroskopi in drugi optični instrumenti, astronomski daljnogled, od daljnogle- dov še lovski, strelski, razgledni, mono-kularni, žepni ter nekaj daljnogledov za potrebe JNA. V projekcijski optiki podjetje že izdeluje episkope, epidia-skope, mikročitalce, projekcijska ka-zala,-»univerzalne diaprojektorje 500 W, diaprojektorje 150 W, tonsko in projekcijsko optiko za kinoprojektorje najrazličnejše objektive. Za potrebe cestnega, železniškega, zračnega in pomorskega prometa podjetje izdeluje več tipov: železniških signalnih svetilk, varnostna zrcala, mačja očesa, specialne reflektorje, poleg najrazličnejših elementov in sistemov ,za avtomatizacijo po naročilih različnih fpvjirn. .'it 8 Program bodočih izdelkov, od katerih so mnogi že v' pripravi, je zelo obsežen, samj izdelki pa bodo izrednega pomena na tržišču. Nedvomno tudi zelo velik uspeh podjetja, ki tiplje že tudi v nova področja optike. Podjetje ima v proizvodnem programu 1964 — 1970 osvajanje novih proizvodov za področje infra rdeče optike. Kaj to pomen; v državnem, evropskem in celo svetovnem merilu kratko pojasnilo: Kmalu po drugi svetovni vojni se je razvilo novo področje in sicer optika za infra rdečo svetlobo. Aparature za infra rdečo optiko so kombinacija klasične optike in elektronike. S to optiko je mogoče vršiti opazovanja in fotografiranje v megli in temi tudi na večjih razdaljah. Zaenkrat je uporaba te optike še omejena, v bližnji prihodnosti pa se bo njena uporaba močno razširila. Biti med prvimi pri tej uporabi v gospodarstvu, ni majhnega pomena — ali pa drug primer: Pred nekaj leti so odkril; laserje. To odkritje omogoča prenos koncentriranega snopa energije na velike razda- lje. Vsestransko- uporabnost tega odkritja je danes težko predvideti, imelo pa bo nedvomno velik vpliv na mnoge dejavnosti proizvodnje, telekomunikacij, odprlo bo nove možnosti v zdravstvu. Obe imenovani tehnični novost; podjetju. »Vega« nista neznanki, saj podjetje že izdeluje specialna zrcala z izdelavo infra rdeče optike. Nekateri -dvomijo glede plasmana artiklov, če bi se podjetje »Vega« razvilo v preveliko tovarno. Podjetje je izdelalo zelo podrobno analizo plasmana svojih artiklov na domačem in tujem vtfžgču. j^VnaJiza je. pokazala, d$ bo do-6mali tiS proizvode »Vega« potreboval v večjih količinah, kot jih bo podjetje moglo izdelati. Samo uvozno podjetje »Metalka« v Ljubljani je lani n. pr. uvozilo za nekaj sto milijonov dinarjev artiklov, ki spadajo v program »Vega«. Poleg »Metalke« uvaža v Jugoslavijo še 6 grosističnih podjetij in znaša letni uvoz vrednost več milijard din. Ce pa sem prištejemo še tehnični razvoj podjetij in nekaterih panog, bodo potrebe po »Vega« artiklih skoraj neomejene. Samo primer: Z merilnimi instrumenti je industrija zelo slabo opremljena. Če v tej skupini vzamemo samo profilne projektorje, katerih potreba za bližnje obdobje se ceni na okrog 20.000 komadov, znaša vrednost samo te proizvodnje cca 5 milijard dinarjev. Kaj pa za potrebe znanstveno-raziskovalnega dela, pa železniškega in cestnega prometa, zdravstva, šol itd.? — Po trdnem programu podjetje resno računa na izvoz 30 % svojih izdelkov. Kaj pa delovna sila in strokovni kadri? vprašujejo in dvomijo nekateri. Podjetje »Vega« postreže tudi na ta vprašanja. V skladu s koncepcijo izgradnje tovarne je podjetje v letu 1963 ustanovilo šolski center za vzgojo kadrov, Letos v začetku leta pa tovarniški inštitut za razvoj in raziskavo. Ob tej priliki je podjetje spremenilo ime in sicer je njegov uraden naziv: VEGA Tovarna aparatov in instrumentov. Če bodo tovarniške kvadrature znašale 100.000 kv. metrov bo v podjetju ob povišani stopnji mehanizacije in upoštevajoč izkušnje sorodnih industrijskih podjetij v konč- ni fazi zaposlenih okrog 6000 delavcev, od tega samo v institutu 800. Letno bc podjetje na novo sprejelo okrog 360 delavcev. Pretežni del novih kadrov bo tvorila polkvalificirana delovna sila. Le-to bo mogoče dobiti zaradi predvidenih strukturalnih sprememb v slovenski in predvsem v ljubljanski industriji. Velik del potrebne delovne, sile bodo žene. To delovno silo bodo v lastnem šolskem centru priučili za posamezne faze' dela. Zaradi specifičnosti proizvodnje bodo 'ž£"rt'ekdtere poklice (optiki, steklopihači;« i finomehanikin< «*f monterji) šolali kadrevv lastni Vajeniški šoli; 'ki deluje v okviru šolskega centra. Ta šola ima sedaj okrog 70 učencev, leta 1970 pa bo dajala letno 100 kvalificiranih delavcev. Visokokvalificirani strokovni kader bo dobil izobrazbo v inštitutu. Visoko izobražene in srednje strokovne kadre pa bo podjetje pridobilo s štipendiranjem, s specializacijo bo omogočila prakso v Inozemskih tovarnah in inštitutih. Za vse je preskrbljeno, le za objekte družbenega standarda in stanovanja slabo. Vendar ne po krivdi podjetja, ki je predvidelo tudi to nujno plat proizvodnje. Planiralo je v letih 1964—1970 izgradnjo '425 stanovanjskih enot, toda je resno računalo na pomoč občinskega in republiškega stanovanjskega sklada. Potrebno je odgovoriti še na naslednje vprašanje: Pa je izgradnja tovarne v skladu z industrijskim razvojem republike, okraja in komune? — V Sloveniji je predviden premik industrije v smeri zahtevnejše visoko specializirane proizvodnje. Program »Vega« se vključuje v to proizvodnjo. Njena proizvodnja je in bo dopolnilo elektro industriji in avtomatizaciji, tor&i panogam, ki jim je po republškem planu zagotovljen nadaljnji razvoj. Z dograditvijo ■ tbvarne »Vega« se bo v Sloveniji razširila baza finomehanike. Izreden pomen pa bo imela izgradnja tovarne »Vega« za komuno Ljub-ljana-Center. Bistveno bo vplivala na spremembo strukture mestnega prebivalstva, v bližnji prihodnosti pa bo s svojo visoko akumulativnostjo vplivala tudi na celoten dohodek komune. LOJZE JAKOPIČ Ob desetem rojstnem dnevu Pogled na del proizvodnje steklopihaških aparatov Nekaj karakterističnih številk seznanja z razvojem Trgovskega podjetja MODA: Pred desetimi leti je bilo v podjetju zaposlenih 19 ljudi, ki so ustvarili v šestih mesecih 6 milijonov bruto dohodka; lani pa je že 38-članski dielovnii kolektiv presegel v prometu 630 milijonov ter je pri tem ustvaril nad 107 milijonov dinarjev v skupnem dohodku. V desetih letih je podjetje yložilo znatna sredstva v moderntizacijio svojih trgovin. Danes predstavlja s svojimi štirimi poslovalnicami solidno in vsekakor specializirano trgovsko hišo v Ljubljani. »Manon« — trgovina z bogato ponudbo perila, lahke in težke konfekcije za žene, »Moda« in »Okras« — dve specializirani poslovalnici za prodajo moškega perila in konfekcije ter »Otroška moda« — trgovski lokal, ki zadovoljuje z bogato ponudbo otroškega perila in konfekcije. Vse štiri poslovalnice so razporejene v središču Ljubljane — na Prešernovem trgu, v Nazorjevi in v Čopova ulici ter na Cankarjevi cesti. Vse poslovalnice so sicer sodobno opremljene in jih odlikuje času primeren način prodaje, vendar pa kaže vsakdanja potrošnja na potrebo povečavanja prodajnih prostorov. To je tudi cilj trgovske hiše »MODA«, ciilj, ki je vsekakor odvisen od nadaljnjega vzpona diagramov v ustvarjenem dohodku. —-—------------- Komuna !L j ubij ana-Center ® KINEMATOGRAFI ZA JAVNO POLEMIKO O pravem pomenu in vlogi reproduktivne kinematografije V slovenski javnosti so se v zadnjih letih kaj pogos torna vnemali prepiri okrog domače filmske industrije. V senci teh prepirov pa ni nihče vprašal, kaj je z reproduktivno kinematografijo. Ali je tam vse v redu? Ali sebičnost filmskih producentov pozitivno ali negativno odseva na ekonomsko in kulturno stran predvajanja filmov? Kakšen je odmev domiselnosti filmskih delavcev na široko publiko, ki zaenkrat še polni dvorane itd. Nihče ni doslej vprašal: zakaj tako in pošteno ocenil položaj, stanje in možnosti, s katerimi mora kinematografska mreža računati. Ze sama organizacijska oblika kinematografskih podjetij je silno neenotna in pestra. Kinematografi spadajo po uradnem predpisu v umetniško-zabav-no dejavnost, Vsekakor bi bilo pravilneje obrniti besedni red v zabavno-umetniški, z močnim poudarkom na »zabavno«, sicer so pa glede ureditve neverjetno različni, saj sega lestvica od statusa normalne gospodarske organizacije do zavoda za razvoj kulture! preko vseh mogočih oblik kot so: —- ki nos ek ci j e pri DPD, KUD, KPP, KZ, JLA, TD Partizan, — kinematografi v sklopu bolnic, delavskih univerz, sindikalnih podružnic, z odkrito ali prikrito dotacijo industrijskih in drugih podjetij, — pionirski in mladinski kinematografi itd. ' 1 Kakšno zmedo povzroča taka mešanica, kakšne nemogoče zahteve izvirajo iz takega kaosa si je komaj mogoče zamisliti. Eno pa je gotovo: — na .poslovanje slehernega kinematografa močno vpliva ta pele-mele,. tako da je gospodarjenje silno oteženo. Naj bo že tako ali drugače, velja si zapomniti: film ni samo, le in zgolj kultura! Kinematografi v dobršni meri skrbijo za mentalno higieno — za razvedrilo in oddih iin tudi kot nadomestilo za klasični circenses, brez katerega ne gre. Kaotično gledanje na reproduktivno kinematografijo, je pripeljalo marsikateri kinematograf na rob ekonomskega in tehničnega propada. Izhod iz zagate ni le v višjih cenah vstopnici čeprav so vstopnine močno zaostale za »splošnim razvojem«? Potrebno bo spremeniti marsikaj. Malokdo ve, da odvajajo kinematografska podjetja cd svojega ustvarjenega celotnega bruto dohodka: — 20 "/o za republiške filmske sklade, — do 10 »/o za občinske sklade, — 2" o za Rdeč; Jsriž in- - .-'p- ■ — 2 o/o za filmske novice, torej tretjino. Druga tretjina gre za najemnino filmov podjetjem za promet s filmi — distributerjem. Le tretja tretjina ostane za vse ostalo, od materialnih in drugih poslovnih stroškov, obresti in ostalih. prispevkov družbi, do osebnih dohodkov zaposlenih delavcev. Pri tem ostane za vzdrževanje, da ne govorimo o izboljšavah ali celo o razširjanju mreže kinodvoran zelo malo. Vsa sredstva si lastijo filmski proizvajalci, ostali upravičenci se borijo. lahko le za drobtinice. To je zgrešeno in škodljivo, tako v ekonomski, kakor v kulturno-politični smeri. Producenti vztrajajo na stališču, da morajo vsako leto izdelati določeno število filmov, čeprav se zavedajo, da vsi niso zreli za realizacijo. Toda, če naša umetniška potenca in ustvarjalna zmogljivost nista dorasli (to dokazujejo domači filmi), mar ne bi bilo ceneje in za naš kulturni ugled neprimerno bolje, če bi vnesli filmske delavce neposredno v plačilni seznam filmskega fonda, financirali in izdelali pa bi le tiste filme, kratke in celovečerne, ki bi bili res dobro pripravljeni in zreli za. snemanje, odpadlo bi večno eksperimentiranje. Sposobni bi bili zaživeti tudi izven domačega dvorišča (kar je za vsak film ekonomski imperativ), torej raje malo. a kvalitetno! Sredstva, ki bi jih na ta način rešili, bi hitro omogočila modernizacijo obstoječih dvoran in izgradnjo dostojne kinematografske mreže, ki bi s povečanimi- dohodki zaradi večjega obsega tudi povečala dotok v sklade. Hkrati bi to prispevalo k ekonomskemu okrevanju večine kinematografskih podjetij. K izboljšanju težkih ekonomskih razmer v reproduktivni kinematografiji bi pripomogel tudi večji promet v kinematografih. ki se ,da doseči istočasno v dveh smereh: — z boljšo repertoarno politiko pri uvozu filmov in — s pametno, ali. vsaj ne topoglavo zaščito domačega filma in z živahnejšo reklamo. Potrebno je ponovno poudariti, da so kinematografi , predvsem zato, da skrbijo za sproščujoče razvedrilo in oddih delovnega človeka, če jim v danih razmerah uspe spotoma zajeti še nekaj kulture, če se jim posreči dvigati in razvijaj!li okus publike, potem so kinematografi več kot izpolnili pričakovala. Hočemo program, ki je maksimalno umetniški, toda, da se preveč ne odmaknemo od okusa in povpraševanja povprečnega gledalca — potroš- nika. Sicer dosežemo nasprotni učinek. Ne pozabimo, da le peščica ljudi sanja o visoki umetnosti v filmu, milijoni pa želijo le iz vsakdanjosti v območje vedrine, pustolovstva, romantike itd. Torej boljšo repertoarno politiko pri uvozu filmov! Gre za razmerje: vzhodni film — proti filmom iz ostalih dežel. Sedanji uvoz irz SZ predstavlja velik problem, ker je vezan na finančno reciprociteto, to pa povzroča poplavo ruskih filmov. Obstoječi velik uvoz dolgometražnih ruskih filmov (60 letno) ne dopušča, da bi nakupovali samo filme določenih kvalitet, ker teh ni toliko. Pritisk za povečanje uvoza ne glede na kvaliteto, pa zmanjšuje ugled in uspeh še tistih vzhodnih filmov, ki bi po svoji vsebini in izvedbi zaslužili veliko večjo pozornost, tako distributerjev, kakor tudi predvajalcev in gledalcev. Druga smer za povečanje prometa v kinematografih bi bila revizija odredb o kašči ti domačega filma. Administrativne odredbe zahtevajo, da kinematografi predvajajo: — domače filme toliko časa, dokler ne pade obisk tri dni zaporedoma pod 40 °/o v — 15 °/o domačih filrtiov od skupnega števila vseh filmov — 20 °/o predstav z domačimi filmi od skupnega števila vseh predstav. Te odredbe škodujejo predvsem samemu domačemu filmu, ker zadržujejo dobre in slabe domače filme, predolgo na filmskih platnih. Predvajanje kateregakoli filma pred prazno'dvorano gotovo ne dviguje ugleda. Če pa je film še pod povprečjem ali celo slab, gledalci slabo mnenje prenesejo tudi na dobre domače filme. Prazne dvorane zmanjšujejo dohodke kinematografov in s tem prispevke v republiške filmske sklade. Z omenjenimi administrativnimi predioisi zavestno moralno degradiramo domač film in mu poleg tega še krčimo ekonomske osnove. V ilustracijo škodljivosti dva značilna primera: Neko predstavo domačega filma je letos obiskalo le 8 (osem) gledalcev. Ker film niti ni bil slab, je le praznina pregnala dva gledalca še pred koncem iz dvorane. Zgodi se, da pride na tretji dan administrativno predpisa^ ne praznine do umetnega nakupa vstopnic (v dvorani je kljub temu še praznina). Aritmetika pri blagajni dvigne fiktivni obisk nad 40 %>, zato mora podjetje: vrteti domači film še naslednje tri dni. To lahko malenkostno koristi distributerju, domačo filmsko proizvodnjo- pa; le degradira. - Tako breobzirno poseganje v ekonomiko podjetja je protiustavno in mora nujno sprožiti, s strani kinematografskih kolektivov ustrezne korake. Navedli smo le res najosnovnejše težave, ki jih povzročajo napačni po- gledi na reproduktivno kinematografijo. Morje vsakdanjih velikih in malih preglavic, s katerimi se borijo kinematografi, pa je poglavje zase in zasluži posebno obravnavo. OSTOJ TUMii LJUBLJANA BO DOBILA NOVO SAMOPOSTREŽNO RESTAVRACIJO Ena poslovalnic trgovskega podjetja »Izbira« v Ljubljani na Miklošičevi cesti 10, je »MAJA« Zgovoren naslov podjetja vam predstavlja Pred leti trgovina univerzalnega tipa z okoli 20 poslovalnicami, je danes Trgovsko podjetje »IZBIRAi« le s petimi poalovanicami izrazito specializirana trgovska hiša. Njen 60-članski delovni kolektiv že približuje letni promet milijardi dinarjev, pri čemer lahko upoštevamo indeks porasta 121 v odnosu na leto 1962. Hkrati s prometom pa je podjetje v zadnjem času tudi povečalo prodajne prostore za 110 kvadratnih metrov, skladiščne pa za 70. To mu obenem z modernizacijo prodaje omogoča zadovoljavanje široke potrošnje. Podjetje ima 5 poslovalnic. Vse so v Ljubljani. »ROKAVICAR« je specializirana trgovina za ponudbo modnega ženskega blaga. »Nogavičar« za prodajo vseh vrst nogavic. Niegova stalna zaloga predstavlja s 40.000 pari raznih moških, ženskih in o‘roških rioaavic 30 milijonov dinarjev. Ta lokal ima organiziran non stop sistem prodaje. Ukvarja se tudi s popravilom nogavic. Tretja poslovalnica »Pionir« je namenjena prodaji blaga in konfekcije, perila in igrač za otroke. Splošna trgovina z modnim blagom, s perilom in pleteninami za moške in ženske kupce je trgovina »Jelka«, a trgovski lokal na Miklošičevi cesti, ki ga je podjetje ustanovilo lani ter ga odlikujejo vsi superlativi moderne trgovine, je spel namenjen specializirani prodaji modnih ženskih artiklov. Podjetje prizadevno upravičuje svoj skupni naslov, saj so možnosti velike izbire raznovrstnega blaga njegova očitna odlika. Diagram prometa mu narekuje ugodne perspektive v nadaljnjem poveča vanju svojih prodajnih in skladiščnih zmogljivosti, vsekakor v skladu z razpoložljivimi ustvarjenimi sredstvi. Vse tako kaže, da bo podjetje v bodoče ostalo pri povprečno eni novi poslovalnici na leto, pri čemer velja poudarek modernizaciji že obstoječih trgovskih lokalov,- predvsem rekonstrukcija,m starih gostišč. V programu je razširitev gostilne »Maček«, kjer naj bi bila v njenem prvem nadstropju ter delno v sosednjem posloniu zgrajena v dveh letih nova restavracija. Gostišče »Vitez« bo podjetje preuredilo v tako imenovani »snack« bar. Podjetje zagotavlja načrte in potrebna sredstva za omenjene obrate. Prav tako so namenjena mnoga razmišljanja kolektiva modernizaciji ostalih gostinskih lokalov, katerih usluge naj bi bile čim bližje zahtevam ter okusu današnjega potrošnika. To je cilj gostinskega podjetja »LJUBLJANA«. ki se je razvilo iz svoje naj-starejše enote — vsem znane KOLODVORSKE RESTAVRACIJE. Tradicionalno in obenem moderno Gostin ko podjetje »ALPTURIST« ijubljana, združuje s svojim obratom Tavčarjev hram« tradicijo starega gostišča s karakteristično domačnostjo ter s sodobno urejenim motelom v Kranjski gori moderno stran našega gostinsko turističnega gospodarstva. Njegovo poslovanje še dopolnjujeta gostišči v Domžalah in na Vitra,ncu. Hkrati ob restavraciji »Pri pošti« ima >Alpturist« v Domžalah še organizirano delikatesno trgovino z bifejem. Razdalje med posameznimi obrati, ki so v njegovem primeru nekoliko nenavadne, pa kljub temu ne ovirajo 50-članskega delovnega kolektiva pri dobrem gospodarjenju. To gospodarjenje je našlo svoj jezik v gostinsko turističnih lejavnostih: gostišča »Alpturista« od-tikuje bogata izbira domačih jedi in pristnih pijač. V tem je tudi ključ do potrebne investicije za razširitev »Tavčarjevega hrama« ter povečanje njego-"ih zmogljivosti od zdajšnjih 400 na 700 Inevnih obrokov. V vseh obratih sku-ne.j pa beleži gostinsko podjetje letos za okoli 30 odstotkov večji promet kot lani. Na obsežnem prostoru pred gostiščem »Stari tišler«, kjer so danes parkirni prostori, predvideva GOSTINSKO PODJETJE LJUBLJANA zgraditi novo samopostrežno restavracijo, s čimer bo omilila problem družbene prehrane prebivalcev Ljubljane. Nova restavracija bo grajena v dveh etažah s prostorno kletjo. Restavracija bo imela 500 sedežev. Njena kuhinja pa bo lahko pripravila dnevno okoli 7000 obrokov, namenjenih potrošnji v restavracijskih prostorih in morebitne-trtu razvozu toplih obrokov na naslove zainteresiranih delovnih organizacij. S to restavracijo pridružuje GOSTINSKO PODJETJE »LJUBLJANA« pomemben obrat svojim zdajšnjim poslovnim enotam: Kolodvorski restavraciji, znamenitemu gostišču »Činkole« na Poljanski cesti, Miklošičevi kleti, gostilnam »Maček«, »Nace«, »Sodček« in bifeju »Zmaj« na Šmartimski cesti. Število teh poslovnih enot pa bosta z novim letom 1965 še dopolnila »Stari tišler« in gostišče »Lovec«. Tako oblikuje naše mesto nadaljnji razvoj ene najmočnejših gostinskih organizacij. Že zdaj zaposluje podjetje okoli 200 ljudi ter ustvarja letno nad 700 milijonov dohodka. Hkrati z investicijami v razširitev in modernizacijo svojega omrežja pa kaže podjetje popolno razumevanje za politiko kadrovanja. S štipendisti si zagotavlja mlad naraščaj in sicer po načelu, da štipendira 5 odstotkov letno od celotnega števila zaposlenih. Hkrati pa omogoča vsaj desetim svojim članom obisk tečajev za tuje jezike. Vse t. lokalu s tehničnimi predmeti nudi sodobne tehnične aparate. Ima samostojen lokal za prodajo galanterijskega blaga, za prodajo različnih glasbil, lokal z okrasjem iri porcelanom ter lokal, ki je izrednega pomena predvsem za razvoj trgovine ob prilivu tujih turističnih gostov, lokal »Antika« za prodajo starih predmetov. Podjetje je bilo ustanovljeno že Leta 1952 ustanovljeno Trgovsko podjetje VOLNA — specializirana trgovska hiša za detajlistično prodajo tekstilnega blaga, ima očitno karakteristiko glede na vsakdanjo potrošnjo. Njenih šest poslovalnic je namreč močno prilagojeno zahtevnostni stopnji kroga potrošnikov, v katerega središču poslujejo. Tako sta poslovalnici »KOROTAN« na Celovški cesti in poslovalnica »ŠENTVID« v Šentvidu trgovska lokala z izredno široko izbiro raznovrstnega blaga — od metrskega do konfekcije, od blaga za moške do perila in volnenih izdelkov za žene. Ponudba v teh dveh poslovalnicah je povsem prilagojena vsakdanjemu povpraševanju več ali manj stalnega kroga bližnjih prebivalcev. Ostale poslovalnice podjetja pa so specializirane. »VOLNA« v Nazorjevi ulici nudi metrsko blago boljših kvalitet, »SUKNO« v Stritarjevi ulici predvsem tekstilno blago za stanovanjsko na debelo in drobno »Kemikalija«. V tej obliki je podjetje delovalo le dve leti. Nato je želja po močnejšem zunanjetrgovinskem podjetju v Ljubljani leta 1952 privedla do koncentracije najrazličnejših strok zunanjetrgovinske dejavnosti in ustanovljeno je bilo novo podjetje »Slovenija Impex«. Toda uredba o obvezni specializaciji zunanjetrgovinskih podjetij je že čez dve leti, to je spomladi 1954. leta, razbila vse heterogene zunanjetrgovinske organizacije. In iz podjetja »Slovenija Impex« so nastala nova specializirana zunanjetrgovinska podjetja v Ljubljani: »Tehno-impex«. »Tekstil-impex«, »Tobus« in »Kemija-impex«. Od 1. junija 1954 dalje posluje »Ke-mija-Impex« s kemičnimi izdelki, papirjem in votlim steklom, kar vse izvaža na zunanja tržišča. To blago je v našem izvozu višek mladih strok, toda leta 1948 pod naslovom »Umetnina«. Najpoprej je imelo 10 poslovalnic. Zdaj ima le 7 poslovalnic, ustvarja pa v njih letno nad pol milijarde v prometu. Letos je obiskalo njegove poslovalnice kot prodajalci 23.000 komitentov. To je nedvomno visoka številka, ki ne samo opravičuje obstoj takšne trgovine, ampak že tudi govori v prid njenega nadaljnjega razvoja. Pa ne samo v prid povečevanja prodajnih prostorov, ampak predvsem v korist nadaljnje brige za resnično usposobljen trgovski kader posebnih kvalitet. Za primer: prodajalec v tem podjetju mora biti ob frekvenci različnega blaga in robe univerzalen, dočim zahteva poslovalnica »Antika« ljudi z znanjem umetnostne zgodovine. Obenem pa nas visoko število komitentov kot prodajalcev opozarja na možnost še nadaljnjega povečanja takšnih obiskovalcev ob zaželeni uvedbi zmanjšanih davčnih obveznosti. Naposled bodo ljudje vedno prodajali, kakor tudi kupovali. opremo ob večji izbiri kvalitetnega blaga za moške in ženske obleke ter plašče; »BLED« v Čopovi ulici je specializirana poslovalnica za ponudbo ženskega in moškega blaga za zahtevnejši okus, »MERINKA« v Gradišču pa sodi med najnovejše trgovske lokale podjetja »VOLNA«, ki je namenjen predvsem prodaji ženskih modnih izdelkov, vseh vrst perila, vrhnjih pletenin in bogati ponudbi volne različnih kvalitet in barv. V vseh poslovalnicah in v režijskih službah podjetja ustvarja komaj 55-članski delovni kolektiv letno malone poldrugo milijardo prometa, pri čemer velja poudariti, da bo letošnji promet po izračunih za 25 odstotkov ugodnejši od lanskega. Ta podatek pripoveduje v prid nadaljnje modernizacije tovrstne trgovine, ki naj podčrtuje predvsem prodajo resnično modnih in obenem kvalitetnih proizvodov, saj je z naraščajočo kupno močjo prebivalstva ža takšne izdelke iz leta v leto več interesentov. 7 milijonov dolarjev izvoza v teh strokah samo preko podjetja »Kemija-Im-pex« je rezultat, ki skorajda ne potrebuje komentarja. Največji uspeh je v tem, da podjetje kar 85 °/o izvoza plasira na področja trdnih deviz. Dejansko bi lahko likvidirali še preostalih 15 °/o nekonvertibilnega prometa v korist trdnih deviz, vendar vežejo podjetje meddržavne obveznosti, se pravi, kontingenti, ki jih mora izpolniti. Ta ali oni morda ne ve, da v zunanji trgovini delimo svetovno tržišče na dežele s tako imenovanimi trdnimi in mehkimi devizami. Trdne devize (ki jih dobimo za svoje blago na zunanjem tržišču) lahko porabimo za nakup drugega blaga na kateremkoli koncu sveta. Lahko jih zamenjamo za katerokoli drugo trdno valuto, zato jih tudi imenujemo konvertibilne. Med takšne devize sodi na primer dolar. Mehke devize so manj ugodno plačilno sredstvo. Z mehkimi devizami lahko kupujemo drugo blago samo v tisti deželi, kjer smo te devize z izvozom ustvarili. Tako torej natanko ločimo zunanjetrgovinska področja v dežele s trdnimi in dežele z mehkimi devizami. Seveda pa so tudi dežele, ki plačujejo z valuto, ki je le deloma konvertibilna. Naše gospodarstvo potrebuje za svoj nadaljnji razvoj predvsem konvertibilne trdne devize, s katerimi lahko kupujemo blago kjerkoli in hkrati, tudi po ugodnejših cenah. Izvoz podjetja v dežele, kjer dobivamo za naše blago trdne valute, je torej velik uspeh. Kot vsakega izvoznika, je tudi naloga podjetja »Kemija-Impex«, vsakodnevno analizirati svetovni trg in ga odpirati naši industriji ter seveda skupaj z njo deliti v teh naporih uspehe in neuspehe. Za uspešno upravljanje zunanjetrgovinskih nalog sta odločilna dva faktorja: kadri in dobra organizacija dela. Kadre si je v teku 10 let podjetje znalo ustvariti. Pri organizaciji dela pa podjetje vodi imperativ, da bodi vse, kar ustvarjajo, v največji možni meri funkcionalno organizirano. Tako se ne boje izvirnih organizacijskih prijemov in tudi ne določenega tveganja v teh rečeh. Vsako podjetje, če je količkaj samokritično) in hoče uspeh, vsakodnevno odkriva svoje notranje rezerve. Načini in pota, kako jih odkriti, so pač različni. V podjetju »Kemija-Impex« so se zelo zgodaj odločili za kompleksno reševanje tega vprašanja, in sicer povezali so materialni interes delavca z njegovim delovnim učinkom. Merilo učinka je poslovni uspeh podjetja. Ko so v podjetju leta 1958 uveljavili prvi premijski pravilnik, torej spodbudnejšo obliko nagrajevanja po delu, se je promet znatno dvignil, toda že naslednje leto je podjetje med prvimi podjetji zunanje 'trgovine v državi uvedlo sistem nagrajevanja po učinku, ki je neprimerno dvignil poslovni promet in produktivnost. Samo primer: Podjetje uvaža približno 3000 raznih artiklov, za kar mora izdelati več kot 7000 poslovnih fasciklov. To je ogromno delo, ki pa ga opravlja kolektiv 140 ljudi. V stroki je razmerje med izvozom in uvozom 1:5. To razmerje pa znaša v »Kemija-Impex« 1 : 3, Uvoznega prometa bodo letos opravili za nad 20 milijard dinarjev. Produktivnost je torej v podjetju zelo visoka. V tem pogledu so daleč na vrhu pred vsemi sorodnimi podjetji v državi. V minulem letu je prišlo kar po 165 milijonov dinarjev prometa na enega zaposlenega, letos bo povečanje še večje. Omenili smo že, da • je podjetje med prvimi v državi uvedlo nagrajevanje po učinku. Ob uvedbi tega sistema se je promet v enem samem letu dvignil kar za 100 v/o. Ko so pozneje ta sistem izpopolnili še z uvedbo ekonomskih enot, se je promet v enem letu povečal za nadaljnjih 40 %>. Tako so v podjetju odkrili velike skrite rezerve. Sedaj ta sistem še nadalje izpopolnjujejo. Od ustanovitve podjetja do danes, to je kratko razdobje 10 let, se je produktivnost, merjena bo bruto produktu, povečala kar za sedemkrat. To je toliko bolj pohvalno, ker dela kolektiv v zelo slabih delovnih pogojih, saj se kar dušijo v tesnih prostorih. Morda ne bi bilo napačno povedati o izvozu kaj več. Izvoz je pravzaprav najzahtevnejša naloga. Osnovna značilnost stroke je namreč skromna udeležba izvoza v primerjavi z uvozom. V povojnih letih je postala industrija stekla izrazito izvozna panoga.'Večje težave so na strani industrije papirja. Kemična industrija je sorazmerno zaostala in nima pomembnejšega izbora za izvoz primernih artiklov. »Kemija-Impex« je največji izvoznik votlega stekla v državi. Cenimo, da 60 do 70 °/o vsega jugoslovanskega izvoza upravlja podjetje. Steklo ji dobavljajo samo renomirane steklarne v državi. Tako se je na tem področju uveljavilo predvsem z usvojitvijo novih trgov. Podjetje izvaža steklo izključno v države čvrstih valut, V sedanji fazi' je ena najosnovnejših nalog podjetja, da industriji stekla za-, gotavlja perspektivne trge in nudi po najboljših močeh svojo podporo za nadaljnjo krepitev industrijske zmogljivosti. Po dosedanjem izvozu lahko trdimo, da bo podjetje letos izvozilo blaga svojih treh strok v vrednosti nad 8 milijonov dolarjev. Jak Posebna trgovina za vsesplošno uporabo Nova poslovalnica trgovskega podjetja »VOLNA« v Gradišču PRILAGAJANJE KARAKTERISTIKAM POTROŠNJE Nesoglasja med obsegom dela in denarnim prometom Desetletnica poslovanja TRGOVSKEGA PODJETJA »VRVARNA« nas seznanja s pol milijarde letnega prometa, ki ga ustvarja njen delovni kolektiv v svoji edini poslovalnici v Ljubljani — Trubarjeva ulica. Ta znesek pravzaprav ni majhen ob dejstvu, da je predmet prodaje vrsta razmeroma nizko cenjenih vrvarskih, ščet-arskih ih žimarskih izdelkov. Prodaja tapetniških potrebščin, od žime do močvirne trave, nas v primeru podjetja »Vrvama« kot edinega tovrstnega posrednika med proizvodnjo in potrošnjo, seznanja z zajetnim obsegom poslovanja, nedvomno dosti večjim kot je v drugih trgovskih hišah. Ta obseg še raste iz leta v leto. Letos bo po sodbi kolektiva spet za 13 odstotkov večji v primerjavi s preteklim letom. Odstotek pa bi bil lahko še večji, če ne bi bilo težav pri nabavi blaga, če ne bi bilo pomanjkanja kva- lificirane delovne sile. Kljub vnaprej podpisanim pogodbam s proizvajalci, podjetje ne dobi zmerom ob dogovorjenem času dogovorjene količine nekaterih bolj iskanih surovin — morske trave in pohištvenih vzmeti. Drugo pa je vprašanje strokovno usposobljenega ptttdSjhega osebja, ki ga pri nas za to stroko trgovske dejavnosti 'morda še v najobčutnejši meri primanjkuje. Vendar pa ima podjetje svoj motor v poslovanju: to so vzorni odnosi v kolektivu, očitna delovna disciplina in odgovornost do dela. Nizke cene proizvodom, ki jih posredujejo potrošnji, terjajo večji obseg dela, - večjo prizadevnost, če hoče komaj 12-članski delovni kolektiv ustvariti promet v zadovoljivi višini. .Hkrati pa seveda realizirati svojemu delu primerne osebne dohodke in nadaljnjemu razvoju podjetja ustrezne sklade. ZAVEST ODGOVORNOSTI DO POTROŠNJE Najbrž so le redke trgovske hiše pri nas, ki jih odlikuje tako visoka stopnja zavesti v odgovornosti do široke potrošnje, kot je to VELETRGOVINA »KURIVO«. Ta zavest je zlasti očitna v krizah s pomanjkanjem kuriva, pri čemer je potrebna^ precejšnja mera prizadevnosti trgovskega delovnega kolektiva, da vsaj do malo zadovoljive mere zadosti povpraševanju. KURIVO v Ljubljani ima 6 poslovnih enot, med njimi tudi na Reki, v Zagrebu in Beogradu. Ukvarja se predvsem s posredniško funkcijo med proizvajalci kuriva in potrošnjo. Letno dobavlja potrošnji samo premoga okoli 400.000 ton, kar ob primerjavi z 1. 1955, ko je »Kurivo« dobavilo potrošnji le 120.000 ton, opozarja na obsežnost njegovega poslovanja. Vendar pa je prodaja kuriva le en del trgovske dejavnosti. Podjetje izpopolnjuje to svojo dejavnost še s prodajo raznovrstnega gradbenega materiala — od cementa do stavbenega pohištva, od izolacijskih materialov do betonskega železa — ter montažne stanovanjske zgradbe. S to svojo dejavnostjo se podjetje ukvarja po letu 1959, vendar pa že ustvarja s tem materialom razmeroma visok dohodek, ki je v odnosu 1 : 2 ob primerjavi z dohodkom iz naslova kurivo. Podjetje bo letos doseglo 4 milijarde v prodietu, kar je za 20 °/o več kot lani. Številka je toliko bolj karakteristična za porast fizičnega obsega njegovega poslovanja, ker ima podjetje pač opravka z blagom, za katerega so cene določene na zveznem nivoju. Sicer pa govori v prid povečevanju njegovega poslovanja že samo dejstvo, da je bilo sprva v naši republiki eno samo republiško podjetje takšne vrste, po decentralizaciji leta 1947 pa je iz tega podjetja nastalo za potrebe Slovenije 5 tovrstnih podjetij. lllliiV- , S "*• • —- i AX KURIVO — skladišče premoga in drv pri novi tovorni postaji v Mostah —tj bljana Pomembnost v razvoju rekreacijskega turizma Med privlačna gostišča v pravzaprav še nastajajočem rekreacijskem centru našega mesta sodi gostišče v Iškem Vintgarju. To je vsekakor priljubljena izletniška točka, zadnje čase pa mikavna osnova za hitrejši razvoj rekreacijskega turizma. Pravimo — zadnje čase — ker je pač šele v drugi polovici letošnjega leta gostišče zaživelo v organizaciji novega upravljalca, delovnega kolektiva znanega GOSTINSKEGA PODJETJA »SOKOL« v Ljubljani. Gostišče »Sokol« ima dva obrata. V Iškem Vintgarju in ob Robbovem vodnjaku v Ljubljani. Gostišče v Vintgarju 'je zgrajeno v stiliziranem gorenjskem stilu, opremljeno po okusu zdajšnjega časa, razmeroma udobno in predvsem v poletnem času, ko uporablja obsežen dvoriščni prostor, dovolj prostorno. V nasprotju z ureditvijo tega gostišča pa je stari »Sokol« še zmerom podoba sto let stare krčme, ki jo odlikujejo lepo ohranjeni originalni elementi prejšnjih časov. To staro tin privlačno še dopolnjuje jedilni list gostišča, ki ob ponudbi originalnih sortnih vin razveseljuje gosta še z bogatejšo vrsto jedil iz stare slovenske kuharice. Domače krvavice, pečenice, žlikrofi, krofi, ajdovi žganci, matevž — to je nekaj privlačnosti tega jedilnega lista. Edino, kar bi mu gost očital, so, ne po njegovi krivdi, pretesni prostori, ki so seveda toliko bolj, kolikor več dnevnih obiskovalcev beleži gostišče. In jih! Lani je imelo podjetje v prometu 78, letos bo doseglo 85 ob sicer planiranih 84 milijonih. Delovni uspeh je toliko očitnejši ob dejstvu, da podjetje letos ni obratovalo polna dva meseca zaradi preurejanja stare Ljubljane. Če smo začeli z Iškim Vintgarjem, lahko končamo z gostiščem, ki s svojim poslovanjem dopolnjuje tisto podobo našega starega mesta, ki mu jo počasi dajejo številne preureditve, številna obnavljanja. In bržkone bi bila ta podoba brez gostišča »Sokol« močno nepopolna. Boj za nove Kronika TRGOVSKEGA PODJETJA »GALEB« je nedvomno karakteristično srečanje s kratko zgodovino trgovske hiše, ki skladno s povečevanjem po-trošne moči prebivalstva hiti z urejanjem, s povečevanjem svoje ponudbe. To povečevanje pa zanj ni preprosto opravilo. Podjetje je začelo z dvema poslovalnicama v starem delu Ljubljane. V enem letu — leta 1955 — je podjetje dodalo tema dvema poslovalnicama še tri. s pripojitvijo Trgovskega podjetja »Kranjica« pa je povečalo število svojih poslovalnic na 7. Hkrati s skrbjo za poslovalnice je podjetje razmeroma dolga leta namenjalo še znatna sredstva za ureditev pisarniških prostorov. Popolne in delne ureditve vseh poslovalnic so veljale delovni kolektiv »Galeb« precejšnja investicijska sredstva. Toda vse poslovalnice niso ostale v njegovi lasti. Podjetje je moralo odstopiti dva lokala dvema drugima trgovskima hišama. Ostalo je sicer z obljubo, da bo dobilo v zameno za oddana lokala nove prostore, vsekakor primerne za trgovino. Vendar pa je iz- poslovalnice redno dinamični razvoj trgovine,1 splošno pomanjkanje trgovskih zmogljivosti, predvsem pa nadaljnje uveljavljanje mnogih trgovskih hiš, sčasoma zanemarilo to obljubo in tako ostaja podjetje »Galeb« le s 5 poslovalnicami. Pogovori o povečanju svojega prodajnega prostora so seveda še zmerom na dnevnem redu. Opravičuje jih solidna ponudba podjetja z ugodno rastjo vsakoletnih diagramov v oblikovanju celotnega in osebnega dohodka, vzorno poslovanje podjetja z odlično urejeno notranjo organizacijo dela. Letos bo ustvarilo podjetje za 30 °/o večji promet kot lani. Svojim poslovalnicam na Mestnem trgu, V Stritarjevi ulici, na Miklošičevi cesti, kjer sta dve, ter na Trgu mladinskih delovnih brigad bo podjetje dodalo v naslednjem letu še dve — pod arkadami na Titovi cesti — med Rimsko in Aškerčevo cesto in med Mačkovo In Ciril Metodovo ulico. »Galeb« je specializirano podjetje za prodajo galanterije, modnih ženskih in moških artiklov ter ženske konfekcije. VČERAJ MODERNA — JUTRI PRED REKONSTRUKCIJO Nad 5000 potrošnikov — v gospodinjstvih ter v industriji — predstavlja za MESTNO PLINARNO V LJUBLJANI dokajšnjo obveznost pri dnevni proizvodnji 'in dobavi kvalitetnega plina. Dnevna potrošnja, ki se giblje med 19.000 in 24.000 kub. metri, je trenutno sicer ugoden rezultat 3-krat povečanih zmogljivosti plinarne po rekonstrukciji leta 1961, vendar pa vse tako kaže, da bo tovarna kmalu dosegla dnevno proizvodnjo 30.000 m3, saj število naročnikov narašča iz dneva v dan. Za primer-: samo novi naročniki v 40-stanovanjskem bloku povečujejo dnevno potrošnjo za približno 200 m3, potrošnja plina v tako / DELAVSKA enotnost Glasilo Republiškega sveta ZSJ za Slovenijo. Izdaja ČZP Ljudska pravica v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik VINKO TRINKAUS Naslov uredništva in uprave Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2. poštni predal 313-VI, telefon uredništva 33-722 in 36-672, uprave 33-722 in 37-501. Račun pri Narodni banki v. Ljubljani št NB 600-11/1-365 — Posamezna številko stane 20 din — Naročnina je: četrtletna 250. polletna 500 in letna 1000 din — Rokopisov ne vračamo — Poštnin' plačana v gotovini — Tisk in klišeji CZP »Ljudska pravica« Ljubljana imenovanih konicah pa dosega že okoli 1400 m3 plina na uro. Plinarna v Ljubljani je bila zgrajena leta 1861. Sprva je bila namenjena potrebam mestne razsvetljave, pozneje za potrebe gospodinjstev in gospodarstva. Prva leta je v svojih retortnih pečeh proizvajala plin iz lesa, pozneje iz premoga,- Danes proizvaja plin z vrednostjo 4000 kalorij v nekoliko modernejših komornih pečeh. Kvaliteto plina dosega s cepljenjem propan butan plina. Proizvodnja plina je eno, distribucija drugo. 'Podjetje vzdržuje približno 70 km plinskega cestnega inštalacijskega omrežja. Razumljivo, z vsakim novim naročnikom to omrežje povečuje in je pravzaprav tempo povečevanja omrežja usklajen s tempom stanovanjske gradnje. Ob dostavljanju plina naročnikom po omrežju, pa se podjetje ukvarja tudi z dostavljanjem butana v jeklenkah. Hkrati pa je del njegovega delovnega programa servisno vzdrževanje plinskih aparatov, števcev, omrežja ... Lani je podjetje dostavilo potrošnji nad 5 milijonov 750 tisoč kub. metrov plina ter nad 279 tisoč kub. metrov butana. To je visoka številka v legitimaciji proizvodnje, zlasti še ob upoštevanju, da 11 odstotkov plina predstavlja nujno izgubo v omrežju. In naposled še podatek: lani je podjetje preseglo svoj plan za 40 odstotkov, za letos pa kaže, da ga bo za 25 odstotkov. To pa govori v prid še včeraj modernemu objektu Ljubljane, ki pa bo že jutri za potrebe Ljubljančanov pred vrati neodložljive rekonstrukcije. L" ' II® it.*:.!...' * *~iJ'l Na območju občine Ljubljana-Center posluje še več gospodarskih organizacij, ki v tej reportaži niso zajete. Žal spodaj omenjene delovne organizacije niso smatrale za potrebno v okviru te akcije informirati občane in vse delovne kolektive širom po Sloveniji o svojem poslovanju, uspehih, težavah in problemih, s katerim^ se srečujejo. Te so: ELEKTRO LJUBLJANA-MESTO JAVNA RAZSVETLJAVA TRIBUNA Tovarna otroških vozičkov, kovinskih izdelkov, galvanizacija KARTONAŽNA TOVARNA AGROMELJ Proizvajalni kombinat SLOVENIJA CESTE TEGRAD Telefonske gradnje, instalacije jakega in šibkega toka, projektiranje Podjetje za poštni, telegrafski in telefonski promet Skupnost ŽTP podjetij s svojimi podjetji VELETEKSTIL Trgovsko podjetje s tekstilom na debelo SLOVENIJA AVTO Uvozno in trgovsko podjetje GOSAD Proizvodno in trg., podjetje STANDARD Inozemska zastopstva TEHNO-UNION Zastopstvo inozemskih tovarn DAJ-DAM Gostinsko podjetje HOTEL SLON HOTEL UNION CENTRALNI ZAVOD ZA NAPREDEK GOSPODINJSTVA ZAVOD ZA UREDITEV STARE LJUBLJANE LEKARNA MIKLOŠIČ CENTRALNA LEKARNA ZDRAVSTVENI DOM CENTER VOLAN Trgovsko podjetje na debelo in drobno SNAGA Komunalno podjetje DELO Časopisno podjetje LJUDSKA PRAVICA Časopisno založniško podjetje TISKARNA TONETA TOMŠIČA EMKA Časopisno založniško podjetje GOSPODARSKI VESTNIK PAVLIHA Časopisno podjetje KMEČKI GLAS RIBARSTVO SLOVENIJE AFOS Podjetje za aerofoto- grametrijo AZA Atelje za arhitekturo PROGRES Podjetje za mednarodno trgovino in posredništvo PROJEKT Nizke gradnje CONTAL-CONTINENTAL EKPORT Izvoz-uvoz, tehnična trgovina KONIM Inozemska zastopstva in mednarodna trgovina — posredovanja BONBONIERA Trgovsko podjetje BISERKA Trgovina z modnim in galanterijskim blagom MANUFAKTURA Trgovsko podjetje KERAMIKA Trgovina s steklom, porcelanom in keramiko SANIT ARIJA Trgovina z zaščitnimi sredstvi, sanitetno opremo in medicinskimi instrumenti SLOVENIJASPORT Trgovsko podjetje na veliko in malo MAVRICA Grosistično trgovsko podjetje z barvami, laki in kemikalijami STEKLENICA Trgovina s stekleno embalažo DENTAL Podjetje za promet z zobarskimi potrebščinami GASILSKA OPREMA PAPIRLES Poslovno združenje papirja, celuloze in lesovine PAPIROGRAFIKA Podjetje s papirjem in grafičnimi potrebščinami na veliko SANOLABOR Trgovsko in uvozno podjetje z medicinskim materialom EKPORTPROJEKT Podjetje za komercialno in turistično propagando Gostinska podjetja: BELOKRANJC KAVARNA EVROPA FIGOVEC ISTRA LJUDSKA KUHINJA NACE NEBOTIČNIK OPERNA KLET PARTIZAN POD GRADOM PRI MRAKU RESTAVRACIJA KOPER RIO SLA VIJ A STARI TIŠLER TIVOLI ■TRIGLAV VINO KOPER AURODENT Zlatarstvo, čiščenje in predelava dragih kovin ELEKTROMEDICINA Obrtno podjetje GONILKA Mehanična delavnica KLEPARSTVO Obrtna delavnica in vodovodna instalacija KLJUČAVNIČARSTVO PRECIZNA MEHANIKA KEMOPROIZVODI Obrtno podjetje GRADBENO PODJETJI NARAVNI KAMEN KROJ Konfekcija oblačil in perila LJUBLJANSKA KROJACNICA MODNA KROJACNICA CENTER MODNI SALON za Zenska oblačila NOBLESSE Moško in žensko krojaštvo NOVOST -Krojaško podjetje PLETILSTVO SPLOŠNO TAPETNIŠTVO TAPETNIŠTVO — DEKORACIJE ČEVLJARSTVO ZMAGA KNJIGOVEZNICA CENTER ATELJE ZA ZLATARSTVO CVETLIČARNE Obrtno gospodarsko podjetje OPTIKA Trgovsko podjetje JSLEKTRODVIGALO Montaža dvigal, izdelava in popravila dvigalnih naprav MARMOR Kamnoseško podjetje OPLESK Soboslikarsko in pleskarsko podjetje PLESKARSTVO IN SOBO-SLIKARSTVO 1. MAJ SLIKOPLESK UNIVERSAL Gradbeno podjetje POHIŠTVENO MIZARSTVO SLAŠČIČARNE: LEDINA, MIGNON IN ZVEZDA BRIVNICE IN CESALNICeI BRIVSKO FRIZERSKO PODJETJE FOTO SLOVENIJA FOTO TIVOLI TURISTIČNO DRUŠTVO LJUBLJANA TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE MODERNA GALERIJA SLOVENSKA FILHARMONIJA SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE