Zbor vseh predtednikov okrajnih učiteljfkih društev UJU iz flovenije v Ljubljani. Nov uini načrt. — Disciplinska uredba. — Oblastni in krajevni Solski odbori — Revizila uradniskega zakona — Stališče glede referenla za osnovno Sotstvo v ministrstvu. — Reforma okrajnih učiteljsHih društev. — Učileljska liskarna - sprejemanje uClteljev zadružnikov v zadrugo. — Mdderndorferjev slučaj. V nedeljo 2. oktobra se je vršila v Ljubljani v risalnici državnega moškega učiteljišča seja širjega sosveta UJU pov. Ljubljana po že objavljenem dnevnem redu. Poverjenikov nagovor. Ob %11. otvori predsednik Andrej S k u 1 j sejo s sledečim nagovorom: Cenjeni tovariši! Vodstvo organizacije je že večkrat razmišljalo, kako bi moglc doseči čim globlje stike z organiziiranim učiteljstvom, da bi mu bilo omogočeno čini večkrat iznesti svoje težnje in potrebe pred svojimi zastopnikii. V svrho povoljnega vršenja svojih dolžnostd si vodstvo želi staU nih in neposrednih stikov in vezi s svojim članstvom. To vprašanje smo si zamislili rešiti naj= lažje na ta način, da bomo sklicevali manj-' krat seje ožjega sosveta, zato pa naj zbo ruje večkrat širji sosvet, v katerem so za^ stopniki vseh učiteljskih društev. S tem upamo, da bo dosežen najožji stik z našim članstvom. Nujno pa je bilo treba sklicati današ* njo sejo širjega sosveta tudi zato, da se razgovorimo o realizaciji sklepov pokrajin= ske skupščine, ki naj usmerijo in požive poslovanje učiteljskih društev, napote naše članstvo k samoizobrazbi, načno vprašanje o reformi našega šolstva ter pospešijo našc izvenšolsko delo. Nadalje omenja revizijo uradniškega zakona, vprašanje kuriva, premeščanje na« ših tovarišev v notranjost Italije, namešča= nje istih pri nas, borbo za podelitev držav* ljanstva itd. Ugotavljam, da je od 32 učiteljskih društev zastopanih 30, člani ožjega sosveta pa so razen tov. Štijanoa navzočni vsi, zastopa ga pa ga. Godčeva. Ko \as iskreno pozdravljam želim, naj naše današnje zborovanje znova utrdi iskre* no stanovsko zavest in podkrepi našo skupno organizacijo. Pričakujem stvarne debate v prepričanju, da bo današnji zbor pokazal, da je naša organizacija resna in neustrašena boniteljica in čuvarica učitelj^ skih pravic in stanovske svobode. Tajniško poročilo. Poverjenikovemu nagovoru je sleddlo poročilo tajnika tov. K o b a 1 a. Z njim se je dotaknil vseh važnejših vprašanj, ki so se rešila pri poverjeništvu od pokrajinske skupščine v Kranju do seje širjega sosveta. Omenil je državno skupščino v Skoplju, njen potek in stališče poverjeništva. V kratkih obrisih je podal nato sliko samoizobraževalnega tečaja, ki ga je prdre* dilo poverjeništvo o počitnicah od 25. do 30. avgusta t. 1. Z njim je dosegla •organi* zacija velik moralen uspeh, ki ga ne more uničiti nobena še tako ruizkotna kritika. V svrho realizacije smernic so se izpopolnili: osrednji izobraževalni odbor (Oio), odsek za reformo šolstva, odsek za nadaljevalno šolstvo in mladinsko vzgojo, odsek za iz* venšolsko delo, odbor za Mladinsko Matico in gospodarski svet. Nadalje je omenil ukinitev disciplinske uredbe za učiteljstvo. Organizacija stojd na^ čelno na stališču, da naj veljajo za učiteljs stvo isti disciplinskd predpisi, kakor za vse ostalo uradništvo. Sledovi redukcije razredov v ljubljani ski oblasti še niso vsi docela zbrisani. V kolikor je bila z njo kršena stalnost učitelj= stva, smo uspeli s svojimi intervencijamd. Posebna anketa je pregledala novi učni načrt, ki ga je poslala prosvetna oblast v presojo. Načrt je sicer boljši od prejšnje* ga, vendar ne odgovarja razmeram v Slove; niji, ki ima osemletno šolsko dobo. Zato je v tem ozdru zavzela anketa proti načrtu od? klonilno stališče. Dalje je govoril o čl. 33. srb. zakona o narodnih šolah, ki je bil leta 1919. razširjen na celo kraljevino. Po njcgovem besedilu pripada vsemu uči<teljstvu brezplačno sta= novanje jn kurivo. Omenil je vlogo, kii jo je poverjeništvo poslalo na ministrstvo pro= svete in z njo zaprosilo izvršilne naredbe. Končno se je dotaknil še Zvcze držav« nih nameščencev, revizije uradniškega za« kona in nekaterih osebnih zadev. Ker pa so bila o tem na dnevnem redu posebna poros čila, ni o njih obširno razpravljal. Odseki pri poverjeništvu. Debata*. Ko je podal tajndk svoje po« ročilo, se je razvila živahna debata. V prvi vrsti je bilo stavljeno vprašanje, zakaj se zopet ustanavljajo odseki, ki so bili na celj« ski skupščini odpravljeni. Povdarjalo se je tudi potrebo pritegnitve zunanjih članov v posamezne odseke. Stvar je bila nato razjasnjena od strani predsedstva. Odseki so potrebni, ker ogrom* no delo, ki ga je kranjska skupščina nalo* žila vodstvu organizacije, je treba deliti. Člani prejšnjih odsekov so imeli pravice de« legatov in jim je pov. moralo plačati pot» nine. Ker so bili s tem združeni materijalni izdatki, so bdli ti odseki odpravljeni. Seda= nji odseki so izbrand le iz ljubljanskih čla^ nov, izvzemši odseka za reformo šolstva, ki je v Mariboru, zato, da se prihrani na iz» datkih. Odseki so le v pomoč poverjeništvu za delitev dela ;in kot posvetovalne korpo« racije. Sedanji člani niso obvezni se udele» žiti odsekovih sej na skupščini, zato si pov. prihrani izdatke in se lahko tedensko sesta= jajo za posvetovanje in delo. V debato so posegli tov. Hočevar, Mencin, Skulj, Dimnik, Musek, Macairol in Peternel. Po predlaga* nem koncu debate so bili imenovani odseki odobreni z dostavkom, da se na željo inte« resentov od zunaj še dzpopolnijo. Referat za osnovno šolstvo v Beogradu. Ker je v <tajniškem poropilu omenjena tudi sprememba v ministrstvu, tičoča se re« ferenta za osnovno šolstvo, se je tudi tu razvila živahna debata, katere jedro je bilo v glavnem to, da vse zadeve osnovnega šol» stva rešuj osnovnošolsko učiteljstvo! V debati so člani povdarjali, da ne ods rekajo meščanskošolskemu učriteljstvu pra» vice do svojega referenta, a ne na račun osnovnošolskega učiteljstva. Nadalje so povdarjali prisotni, naj orgas nizacija vpliva na člane in tudi organizirane tovariše drugih strok, da ne sprejemajo mest, ki bi se jim ponujala v takih slučajih, oziroma v vseh slučajih naj se taka name= ščanja izvrše le s sankcijo organizacij, ki naj v interesu vseh varujejo zavzete principe. Po debati, ki so se je udeležili tov. M a v* rič, Skulj, Godčeva, Razpotnik, Jurančič, Musek, Šestan in Mens c i n je bil izvoljen štiričlanski odsek, ki je sestavil sledečo resolucijo: Z velikim vznemirjenjem smo sprejeli vest o imenovanju novega osnovnošolskega referenta za Slovenijo pri ministrstvu pro^ svete, ko imamo v istem oddelku referenta iz svojih vrst, ki je odličen strokovnjak in kot tak splošno priznan. Tudi ako ne ob* stoja namera, izriniti ga iz tega važnega me= sta, moramo izraziti svoje globoke pomi« sleke proti tendenci, da se na važnejša upravna rriesta v področju osnovnega šol= stva postavljajo šolniki, ki ne izhajajo iz naraVnost osnovnošolske prakse. Pri tem nas ne vodi nobena tesnosrčnost in niti naj= manjši predsodek ali antagonizem napram učiteljstvu drugih vrst šol, ki mu z veseljem priznavamo, kar je njegovega in ga bomo v tem pogledu vedno radi podpirali, ampak naše neomajno prepričanje je, da 'bodo le možje iz naših vrst, kd so vse svoje življenje posvetili osnovni šold. popolnoma razumeli njene potrebe in najbolje varovali njene koristi. Zato odLočno ugovarjamo vsakemu izrivanju osnovnošolskega učiteljstva iz vo« dilnih mest v šolski upravii (in storimo to) v zavesti, da branimo koristi onega šolstva, ki je najvažnejše v državi, ker služi kultur= nemu dvigu najširše plasti naroda in je naj= večjega pomena za vse pnidobitno, gospo« darsko življenje v državi, kakor tudi za njeno obrambo. Pri tej priliki naglašamo ponovno s pos vdarkom svoje načelno stališče, da se ne smejo vršiti osebne spremembe v šolski upravi iz drugih, kot zgolj stvarnih razlogov in da je vsaka odstranitev ali premestitev uradnika, ki ima značaj discipliniranja, do» pustna le po uradno, v rednem disciplin* skem postopku dognani krivdi. To naše sta» lišče nam narekuje skrb za dobro upravo in nemoten razvoj šolstva. Disciplinska uredba in uredba o krajnSh šolskih odborih. Tov. H r e n kritikuje nato uredbo o oblastnih in krajevnih šolskih odborih, ki je zelo pomanjkljiva in ker ni nikake izvr* šilne naredbe za izterjavanje kazni za šolske zamude. Sedaj se to sploh ne vrši, ker žu* pani ne izterjavajo glob, a okrajno glavars stvo se ne smatra za kompetentno po ured« bi. Nadalje omenja tudi novi učni načrt, o katerem je bilo pisano v časopisih, da ježe poslan na vse šole, a ga iste še nimajo. (Je sedaj v tisku, kakor poročajo listi. — Ured.). Tajndk povdarja nadalje o disciplinar* nih slučajih, v katerih naj vsak prizad^ti član poda popolnoma natančne iniormacije preko predsedstva svojega okrajnega dru* štva, ker vodstvo mora imeti o zadevi jasno sliko, da more svoje člane zagovarjati. Debatiralo se je nato še o obeh ured^ bah in je prevladalo mnenje, da bi bilo najbolje, da se do sprejetja šolskega za* kona ukine tudi uredba o oblastnih in 'kra* jevnih šolskih odborih. Ker se pa z raz« nimi uredbami dn pooblastifi Sinančnega zakona spreminjajo zakoni, je bil izvoljen na predlog tov. Malviriča odsek, ki je sestavil sledečo resolucijo: Protest proti načinu izdajanja uredb. »Vedno znova nas preseneča centralna uprava v Beogradu z raznimi 'odredbami dalekosežnega pomena, ki posegajo globo* ko v naše šolsko in stanovsko življenje. Te naredbe so dostikrat naravnost površno sestavljene, nejasnc ali celo neizvedljive in tako doživljamo, da mora centralna uprava sama vedno zopet razveljavljati ali po= pravljati te svoje urcdbe. Navajamo n. pr. uredbo o disciplinskih sodiščih, o krajevnih in oblastnih šolskih odborih ter o učnih načrtih. Tak postopek uvaja v šolsko upravo anarhijo. Svoj vzrok ima v tem, ker pri izdelavi ne povabijo k sodelovanju poklicanih Ičiniteljev, zlasti tudi ne učiteljskih organizacij, oziroma se njih predlogi ne uvažujejo. Protestiramo proti temu postopku, ki je na kvar nujno patrebni kontinuiteti v razvoju našega šolstva in po nepotrebnem razburja učiteljstvo in narod. Protestiramo ponovno tudi proti temu, da se potom po= oblastil v finančnih zakortib spreminjajo na »brzo roko« tcmeljne določbe obstoje« čih zakonov in da se ta pooblastila potem še celo prekoračijo.« Blagajniško poročilo. Po soglasnem sprejetju resolucije je prečital blagajnik tov. Rado Grum svoje poročilo, v katerem podaja blagajnikom okrajndh učiteljskih društev glede poslova* nja podrobna navodila, ki jih objaVimo v celoti prihodnjič. V nadaljnjem je podal blagajnik točno denarno stanje posameznih društev na« pram glavni blagajni. Iz tega poročila so tov. predsedniki povzeli, koliko imajo nji« hova društva vpisanega pri glavni blagajni v breme ali v dobro. V prihodnje se bodo tudi izkazi o neplačani članarini objavljali, zato naj urede do prihodnje seje širjega sosveta blagajniške račune. Povdarjal je tudi potrebo, da bi mo= rali društveni blagajndki Vsaj vprvi polovici meseca septcmbra poslati glavni upravi članske sezname za upravno leto 1927./28., do sedaj pa je vposlalo iste lc 9 društev, zato opozarja tov. predsednike onih drus štev, ki istih še niso poslala naj to store čim prej. ker bi morali biti v nasprotnem slučaju blagajniki osebno odgovorni za po» sledice, ki bi nastale vsled tega nereda pri dostavi listov. Iz blagajnikovega poročila je bilo tudi točno razvidno, katera društva so vplačala prispevke za pevski zbor UJU in za Zvezo državnih nameščencev. Ker je pa zelo po* trebna enotna fronta vsega državnega uradništva, bi bilo želeti, da pristopFijo k Zvezi še ona društva, ki do sedaj tega še niso naredila, a vsa včlanjena društva pa mora.jo plačevati redno za vsakega člana po 1 Din mesečno. Da se povzdigne pevski zbor UJU na višino enako onim zborom češkega in mo< ravskega učiteljstva, naj društva izpolnju= jejo v polni meri sklep pokrajinske skup* ščine v Kranju glede obveznega plačevanja po 1 Din mesečno za peVski zbor. Ker je pa tudi važno zvišanje člana* rine za centralo UJU v Beogradu od 10 Din na 15 Din letno za vsakega člana, je po* zvan tov. M u s e k , ki je bil v Skoplju član financijskega odbora, da poda svoja toza* devna pojasnila. Tov. M u s e k pojasni, da je bdlo sicer  finančnemu odseku povišanje članarine predloženo v odobritev, a sta se temu on in delegat iz Bosne uprla in predlagala nas mesto tega črtanje dveh postavk v prora* čunu (12.000 Din za tri tajnike odsekov in 50.000 Din za Jugoslovenski dijaški dom). Nato prečdta prepis zapisnika finančne« ga odbora, ki ga prioibčimo prihodnjdč v ces loti, kakor poročila ostalih odsekov s skup= ščdne v Skoplju. Ker je glavni odbor v svojem poročilu povdarjal, da so bila poročila vseh odse* kov sprejeta, se razvidi, da se iz poročila fin. odbora ne more povzeti pri naj'boljši volji, da bi isti piredlagal povišanje člana= rine. Tudi bi moral glavni odbor, če bi hos tel zvišati članarino, predlagatS Istočasno spremembo pravil, kajti točka 29. pravil UJU določa natanko višino članarine. Debata: K blagajniškemu poročilu se javljajo k besedi posamezni predsedniki društev ter pojasnijo oziroma hočejo na* tančnih pojasnil glede poslovanja svojih društev. Ker se z obveznim prispevanjem za pevski zbor UJU mora tudi zvišati članarina, so nekateri mnenja, da bode <to vzbu* dilo pri članstvu nevoljo. K tej zadevi pa da tov. Šestan pojasnilo in povdarja, da je delegacija v Kranju sprejela redni prispe* vek in tega sklepa ni upravičena spremeniti seja širjega sosveta. Tudi tov. poverjenik povdarja. da bi tozadevnega spreminjeval; nega predloga ne mogel dati na glasovanje. Celotne debate o blagajniškem poro čilu so se udeležili tov. Musek, Šestan, Feinlig,, Mavrdč, D'o 1'Hn ar, Cen« čič, Jakopec. Burnik, M a c a r o 1, Gosak, Ločniškar. Mazi, H o č e= var, Peternel, Skulj, Dimnik in Jur a n č i č. Končno se sklene poslati Izviršnemu odboru UJU sledečd sklep: Širji sosvct poverjeništva UJU Ljub» ljana, zbran na seji dne 2. oktobra, izjavlja po poročilu tov. Museka, člana financijskega odbora v Skoplju, da skupščina ni sprejela povišanja članarine, ker so bili vsi sklepi odborov neizpremenjeno sprejeti, med temi tudi odklonitev povišanja člana= rine, ki je bila spTejeta v odboru. Poleg tega jc povišanje članarine brez predhodne spremembe pravil nemogoča (§ 29. "pravil UJU). Protestiramo in ne priznavamo sklepa Izvršnega odbora UJU, da mora vsak član UJU, ki zaprosi za intervencijo Izvršnega odbora pri oblastih plačati 10 Din. Bodoče seje širjega sosveta. Pred prehodom na III. točko dnevnega reda se sklene, da se vršijo seje širjega so= sveta izmenoma v Ljubljani, Mariboru in Celju. Poslovanje okrajnih učiteljskih društev. Tov. poverjenik A. Skulj prečita nato okražnico o poslovanju društev. Edino o točki 2. glede snovanja krožkov se razvije kratka debata in je prevladalo mnenje, naj si društva osnujejo krožke po društvih tako kakor to dovoljujejo terenske prilike. Referat poverjenika o refoirmi društev je zelo važen in so dobila društva nalog, da ga pri svojih zborovanjih ponovno obrav* navajo in razpravljajo v odborih in na zbo= •rovanjih o njega striktni dzvedbi. K okrožnici o izvenšolskem delu, ki so jo prejela vsa društva, pripomni tov. Men= cin, da naj te smernice v l&tošnjem šolskem letu društva proučijo ter o tem poročajo poverjeništvu, nato pa sestavi in sprejme bodoča pokrajinska skupščina končno ve^ ljavne smernice tudi za izvenšolsko delo. Predlogi so bili osvojeni. Revizija uradniškega zakona. K IV. točki dnevnega reda poda tovariš D i m n i k izčrpno poročilo o reviziji uradj niškega zakona. Do potankosti navaja vse delo poverjeništva, ki je bilo usmerjeno za terr*, da se naše dosedanje pravice ne kršijo in pojasni tudi posamezne točke iz predlo^ gov poverjeništva za revizijo uradniškega zakona. Ob tej priliki se je videlo, kako ve* like važnosti je enotna stanovska organiza« cija za celo državo. Potom svoje stanovske centrale in članov Izvršnega odbora sroo do« bdli točne informacije in uveljavili takoj svoje zahteve. Zveza državnih nameščencev je izde^ lala osnutek predlogov k celotnemu urad= niškemu zakonu. Pri tem osnutku sta sode^ lovala za pov. UJU tov. D i m n i k in tov. G r e g o r i č. Osnutek se je temeljito pre« deloval v obilih sejah Zveze državnih najne« ščencev v pragmatičnem odseku in bil v končni stilizaciji vposlan v Beograd komi= siji za revizijo uradniškega zakona ter vsem ministrstvom. Pri tem pa povdarja tovariš Dimnik, da Zveza v vsem podpira uči« teljske zahteve ter nam prizna vse pravice specialnega zakona. Nato prečdta sestavljeno protestno re« solucijo, ki smo jo priobčili v 12. številki »Učit. Tovariša«. Resolucija je bila soglasno sprejeta s pooblastilom, da se objavi s pod= pisi vseh članov širjega sosveta. Tov. poverjendk se zahvali 'tov. Dim? niku in Gregoriču za njuno požrtvo* valno delo, ki sta ga imela s sestavo naših predlogov za revizijo uradniškega zakona in vse obilo dek>, ki ga imata pri borbi za koristi in dobrobit vsega učiteljstva. Učiteljske gospodarske organizacije. V. točka se radi pomanjkanja časa pre* loži na prihodnjo sejo, zato podeli tov. po; verjenik besedo tov. Hreščaku, ki poda kratek referat o učiteljskih gospodarskih organizacijah in povdarja predvsem potrebo gospodarske osamosvojitve, ki bi se naj pri= čela z ustanovitvijo močnega obrambnega fonda. Od prddobitnih podjetij, ki jih pod= pira učiteljstvo, mora zahtevati organizacija svoj reden delež, ki se porabi v korist vse^ ga članstva. S tem lahko močno razbreme= nimo sebe, na drugi strani pa se s temi red= nimi dohodki podpro nove ustanove in na* loge, ki jih bo morala organizacija izvršiti, a jih brez sredstev ne more. Z deklaracijo je dobila smer naših teženj povsem drugn pot, zato se nam je pečati predvsem z za* devo gospodarske osamosvojitve. Potrebno je, da se peča gospodarski svet s statistiko naročil, bodisi šolskih, zadružnih in občin* skih, ki jih lahko učiteljstvo preskrbi in nato stopi v pogajanja za cenfena dobavlja= nja istih proti rabatu v korist obrambnega fonda in organizacije sploh. Nadalje je po= trebno misliti na lastno založništvo. Pred^ vsem pa je misliti na to, da pridejo vsa uči* teljska gospodarska podjetja v tesnejšo vez. O vsem naj bi razpravljala učiteljska dru» štva na svojih zborovanjih in učiteljski go^ spodarskd svet. Tov. L a p a j n e povdarja1, kako velike važnosti je, če si pomaga učiteljstvo samo sebi in učiteljskim družinam. Otroci učite« ljev so prepuščeni na milost in nemilost d'u jaškim gospodinjam, in >te je treba rešiti s pomočjo »Učiteljskega konvikta«. Sedanje« mu konviktovemu odboru se je posrečilo otresti se obremenitvc, ki je bila na konvik^ tovem premoženju. Zato apelira na zbrane predsednike, da delujejo pri društvih na to, da se število članstva konvikta zviša, da se bo moglo započeti z uresničenjem načrta in postaviti Učiteljski konvikt. Debate o tej točki so se udeležili tov. Musek, Dolinar, Jurančič, Godčeva, Skulj, Šestan in Hiren. Širji sosvet je nato zavzel sledeče stališče do Učiteljske tiskarne. 1. Širji sosvet ljubljanskega poverjenis štva UJU je po natančnem obravnavanju poročila o zavlačevanju sprejema 113 novo predloženih učiteljev v zadrugo Učiteljska tiskarna prišel do prcpričanja, da njen upravni svet nima volje sprejeti prijavljenih članov. Ker ni tako postopanje v interesu Učis ¦teljske tiskarne in je to. poniževanje učitelj* stva, katerega ime nosi zadruga, ne glede na to, da ne odgovarja niti namenu zadruge same, izjavlja širji sosvet, da želi rešitev vseh prijav za pristop brezpogojno do 31. oktobra 1927. 2. Širji sosvet pooblašča na svoji seji v Ljubljani dne 2. oktobra 1927 poverjeništvo, da odpove takoj po predloženem in po upravnem svetu Učiteljske tiskarne neupo^ števanem roku za sprejcm uoiteljev — na« ših članov, tiskarni vsa tiskarska dela učit. organizacije, svoj sedež in to v najkrajšem času, potrebnem za izvršitev teh ukrepov. 3. Širji sosvet ugotavlja potrebo zgra* ditve samostojne učiteljske gospodarske organtizacije ter nalaga gospodarskemu sve= tu, da izdela čimprej enoten načrt, v ka« terem se vsi člani organizacije prdtegnejo k prispevanju za Učiteljski konvikt, Uči* teljski dom, obrambni fond in lastno za» ložništvo. Člani obstoječega gospodarskega sveta smejo pritegniti k sodelovanju vse eksperte obstoječih * 'učiteljskih. gospodars skih organizacij. Želi, da se smotreno iz« vede potrebna koncentracija naših razprs šenih gospodarskih sil. Načrt s potrebnim komentarjem je predložiti učiteljskim društvom v razprav* ijanje in propagando. Vprašanje kontraktualnega učiteljstva. K vprašanju kontraktualnega ^U^telj? stva poda svoje mnenje tov. R i b i č i č , ki graja predvsem dejstvo, da se pusti uči* teljstvo v inozemstvu trpeti, a ko piride semkaj, se mu delajo najrazldčnejše ovire, zahtevajo se od njega dokumenti, ki mu jih je nemogoče preskrbeti, ker jih tuje oblasti ire izdajajo. Borba za službo je težka, a še težje si je pridobiti državljan* stvo. Da bi se dosedanje postopanje obla* st-i vsaj deloma omililo, predlaga sledeči protest: Protestiramo, da zavlačuje kompetent-= no oblastvo službene nastavitve in rešitve prošenj za državljanstvo kontraktualnega učiteljstva v Sloveniji; <obsojamo dejstvo, da se še vedno dobe v državi posredovalci, ki obljubljajo hitrejšo rešitev teh prošenj proti položitvi za učiteljstvo težkih vsot; povdarjamo kvairen vpliv takega postopas nja na nacionalna čustva učiteljstva tu in onostran mej, si usojamo vprašati kompe= tentno oblastvo: 1. Kaj misli ukreniti, da se bo s pregna* nim učiteljstvom iz inozemstva postopalo manj birokratično in bolj z razumevanjem. 2. Kaj m'is|i i kompetentno oblastvo ukreniti, da se prošnje kontraktualnega učiteljstva, ki lcže že leta in leta v mini* strstvu notranjih zadev, rešijo čimpirej? Slučajnosti. K slučajnostim se oglasf tov. F e i n i g , predsednik mežiškega učiteljskega društva, ki pojasni v celoti zadevo tov. Moderns dorferja in omenja vse krivice, ki so se mu zgoddle za časa preiskave, ki pa je bila popolnoma brezuspešna, kajti tovarišu Moderndorferju ni bilo mogoče dokazati nikake kriivde in po trimesečnem preiskovalnem zaporu ni bilo mogoče se= staviti proti njemu niti obtožnice. S tem je dosegel tov. ModerndorSer popolno zadoščenje, a ni ga zadobil od strani časo= pdsja, ki ga je prej blatilo, a ni smatralo po= zneje za potrebno objaviti njegove opro= stdtve in popraviti storjene mu krivice. O tej zadevi se je razvila živahna de* bata, v katero so posegli tov. Dimnik, Mencin, Skulj, Kobal, Peterndl, Jurančič in mnogi drugi. Šdrji sosvet je naročil poverjeništvu, da v zadevi Moderndorferja ukrene sledeče: Razvoj dogodkov v zadnjem času se objavi v stanovskem glasilu, prizadetemu tovairišu mora organ'izacija pomagati mo« ralno in gmotno ter ga podpirati pri njegovi službeni rehabilitaciji. Ker je bil dnevni red s tem izčrpan, je zaključil tov. poverjenik ob 7. uri zvečer sejo. V. M.