Iz zgodovine keršanskc ljudske šole. (Dalje.) Po svojp prpnarejali so šole na Ceskem; spodbudljivi zgled iinpli so v bližnji Silezii, in kje zahajali so tiidi učeniki iz Ceskpga učit sp nove nietode v podučevanji. Med vsemi pa naj bolje slovi Kinderman, župnik v mestu Kaplicah, okrožja budiovpckega, na južnpm Českem. Sam od sebe pravi, da je hotpl svpIii pokazati, kako sp šola niore popraviti brez vladne pripomoči, in da bi sr Ijudslvo k temu ne moralo. #) Zavetnik mcsta, gospod grof Buquoi, in mesto je prostovoljno za solo dalo, česar ji je bilo potreba. Preskerbeli so dohodke za drugega učilolja. Šola je slovela po celi deželi, in je vpljala vsem drugim za zgledno, kamor so od dalječ in blizo prihajali učeniki. Dunajska normalna in realna šola. Komaj pa je Ieto pretpklo, godilo se je na dunajski normalni šoli tako, kakor v hiši, v kteri hočejo vsi gospodariti, pa nihče vbogati; šlo je vse križem. Imela je dobre učenike; učencev in učeniških pripravnikov je tudi bilo čedalje več; učili so pa prpveč naukov, svojega cilja se niso do dobrega zavedali, za šolske nauke niso imeli ne knjig, ne predpisov. Vsem so hotli vstreči, tedaj pa nobenemu niso prav storili. Pozabili so, da je normalna šola le zacetna šola. Učenikov vsaki delal je po svoji glavi; vsakteri učil je svoj nauk preveč ali premalo, kakor se mu je prav zdelo; vodja niso nič spoštovali, saini mpd sabo ločevali so se v strankp, ktere so se med sabo sovražile in černile. Od vseh teh horaatij zvedila je tudi cesarica, in je o tem prppiru 19. julija 1773. I. razsodila, da je šolska komisija predaleč spgala in reči učila, ktere za Ijudi nizkega stanu niso potrebne; učeniki so bili premestnjeni; enega so zeld ojstro, dva druga pa bolj mehko posvarili, vsem pa je bilo zapovedano, da naj zgotovijo svoje šolske tabele do mesca septeinbra. Izdelala je pa (udi ob enem času šolska komisija učilni načert po metodi saganski (Felbigerjevi), in ob enem je tudi *) Ker nam prostor tukaj ne pripusča, kaj več od tega moža govoriti, pisali bomo od slavnega gospoda o drugi priliki, ako nam bo ,,Tovarš" svoj list odperl. Pis. Zakaj neki ne? ,,Tov*ri". prišel cesarski odlok v teh nasvetih. Solska komisija ločila je šole po tnestih od unih po deželi, in je sleherni nipjo določila. Xasveti za ljudske šole po kmetih poterjeni so bili; kar pa mestne šole zadeva, spoznali so enoglasno, da se preveč tirja. V 3. razredu učiti se ima kaj malpga iz povestnice domače, iz zpmljopisja spoznanje delovsveta; prednašati se imajo imena rokodelstev in obertnij, in nravnost (Sittenlehre) naj se razlaga nekoliko obširnejšp. Vse drugo pa ne gre v normalno solo, ampak v realko. Ob enem veleval je tudi ukaz, da naj se naredi načert za realao šolo; vsaka teh dveh naj ima posebnega vodja; podložne pa morate biti obe šolske komisii, pri kteri naj bode tudi poročevavec kupčijske komisije (Commerziencommission). Realna - kupčijska akademija se je že več let komaj ohranovala pri življenji; tega pa niso bili krivi vodja ali učeniki; primanjkovalo je materielne podpore. Ko se je bila poskušnja pervega pol leta dobro obnesla, prosila je komisija za realno šolo, da bi se učeniki pomnožili, in da bi jim bila plača iz deržavne blagajnice povisana. Dvakrat zaporedonia bila jim je prosnja overžena, poslednjič, ko se drugače šola ni mogla ohraniti, darovali so vsaki učenikov tretjino plače, da je šola dalje mogla obstati. Skušali so potlej obe šoli v eno spraviti; ali vodja Wolf dokazal je, da to ni mogoče, ker vsaka teh šol ima svoje namene; obstati morete ena zraven druge, pa ne ena v drugi. Cesarica je razsodila, da v krajih, kjer se oe more napraviti realna šola, učiti se ima na glavni šoli zemljomerje in pervine niehanike; kajti v važnih rečeh prenaglila se ni nikoli, in kar je bilo za obstanek teh dveh šol naj bolj imenitno, razločila ni. Zgodilo se je pa nekaj tacega, kar je bilo za normalno šolo, za ljudske šole in za prenaredbo šol silno važno po svojih nasledkih. Za večino Ijudstva bilo je to, kakor strela iz jasnega; le nekteri so vedili ali previdili, kaj se bode zgodilo. Papež Klemen XIV. overgel je red Jezuitov z bulo, ki se začne: ,,l)oniinus ac Redemptor noster". Razglašena je bila v Rimu 21. julija I. 1773.; 9. in 10. septembra prišel je na Dunaji naj višji ukaz, da se ima razglasiti in izveršiti. Na cesarskem dvoru pripravljali so že na lihem vse za to potrebno od pomladi 1. 1773. Treba je bilo naj popred društvo celo razpustiti in po posameznih sainostanih, prejeti njih premoženje in dolo- čiti, kako se bo v prihodnje obračalo. Dalje je bilo treba poskerbpti, kaj se bo dalo udom, ki ne morpjo več služiti, kam pa deti tiste, ki še dalje morpjo delati, in kako se bo zanaprej božja služba opravljala brpz prestanka. Bile so razne učilnice, ktere je bilo treba prejeti, prenarpditi, ali pa popustiti; poslednjič pa je bilo treba vse dosedanje šolstvo in vse učilnice prenarediti. Komisija, ktera je bila vstanovljena zavoljo odprave reda jpzuitarskpga, prpdložila je cpsarici čertpz osnove, splošno popravljene za učilništvo. Deržavno svetovavstvo ga je enoglasno pohvalilo, in cesarica ga je poterdila. Knez Kavnic dobil pa je povplje, da naj pozve po poročnikih, ki so na drugih dvorih, kako da laui ravnajo s šolstvom, in tajniki pri poslanstvu naj vsakega pol leta poročp, ako se kaj novega v šolah vpelje. Tako so dobili naznanila od vseh višjih šol, učenih društev in znaraenitili znanstvenih zbirk in časopisov, ki so učenost obdelovali. 12. svečana I. 1774. naznanila je česko - avstrijanska dvorna pisarnica vredom po vseh deželah, da je postavljena učilna komisija (Studienconamission), ktera bo podložna le cesarici samo; predsednik njeni pa bode c. k. skrivni svetovavec,' kamornik in dpržavni svetovavec France Karol Kresel pl. Qualtenberg. XTaznanjene so bile tudi vrednijam vodila za prihodnje potrebno podučevanje vseh podložnih in za splošno učilništvo; predložene so jim bile tudi točke, ktere imajo na tanko in brez zamude preiskovali in potem zastran njih poročevati in nasvetovati. Povedano jim je tudibilo, da je dela cesarica vse premoženje Jezuitov, kolikor ga je ostalo, potetn ko so bili preskerbljeni posamezni udje in se poskerbelo za pobožne vstanovitve, v eno kaso skupaj. Oskerbovala jo bode dvorna kamora ; iz te bodo se pa plačevali vsi očitni zavodi zadevajoči učiteljski stan. K sklepu bilo je rečeno, da bo občna učilniška naprava (Studieneinrichtung) naj prej vpeljana v glavnein in stoljnem mestu Dunaji, in predložila se bo potem vredom po kronovinah v posneraanje. cd«ij« prih.j