Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva občine Mozirje
LJUBNO
V 212 !,Q
GORNJI GRAD
REČICA OB SAVINJI
MOZIRJE
Leto XVI Številka 1 Januar 1984
Ob kulturnem praznovanju
Slovenci se s ponosom spominjamo našega velikega pesnika Franceta Prešerna in v njegov spomin praznujemo slovenski kulturni praznik. Po vsej ožji domovini se takrat zvrstijo kulturne prireditve, največkrat pripravljene od domačih kulturnih skupin, oziroma društev. Seveda je to v središčih, večjih mestih vse drugače in prav temu namenjam misli teh vrstic.
Smo mali narod z veliko kulturno preteklostjo. Lahko se pohvalimo s kulturnimi pridobitvami, ki jih v preteklosti niso poznali niti veliki ter takrat svobodni narodi. Recimo, kako malo je tistih narodov, ki bi že v časih Trubarja imeli svoje čtivo. Mi se lahko ponašamo z nenehnim bojem za svoj narodni in kulturni obstanek. In kljub vsem tem hudim težavam so inaši ljudje ohranili svoj jezik, svojo besedo in seveda svojo izvirno kulturo. To pa je neprecenljivo bogastvo uma in volje! Če razmišljamo po Cankarju, potem smo bili v očeh tujcev narod, namenjen izvoru hlapcev in ponižnih delavcev, nikakor pa ne izobraženstvu. Dolga stoletja so nas tlačili vse vrste nadljudje in videli v nas le poslušne izvajalce njihove ekonomske in politične volje. Pa je vznikel rod izobražencev, se postavil na čelo svojega ljudstva in krenil v boj proti potujčevanju, proti socialnim krivicam, ki so jih že v kmečkih uporih hoteli preprečiti naši predniki. Neprecenljiva so dejanja tistih pisateljev, pesnikov, narodnih buditeljev in prosvetljen-cev, ki so vcepili našim ljudem prepričanje, da nismo narod hlapcev, niti poslušna množica, ki bi jo lahko na vek tujci izkoriščali. Ohranili smo se kljub vsem pritiskom s severa. Ko so socialne krivice dosegle višek, je ljudstvo 'spet vstalo in s puško v roki zahtevalo svojo pravico, ne pravico hlapca Jerneja, pač pa pravico naroda, ki ve kaj hoče!
In prav v tem najtežjem boju naše preteklosti je spet veliko pripomogla naša domača pesem, beseda in omika. Edinstveno je danes slišati,- da so tudi v boju odmevale naše pesmi in krepile duha slovenskega človeka. Da so v kratkih premorih miru kulturne skupine z besedo in pesmimi bodrile izmučene borce. Mnogi, ki so to težko pot našega boja preživeli, danes trdijo, da je naša kulturna zavest bila borcem prav tako potrebna, kot orožje, končno je tudi kultura orožje s katerim se branimo proti nasilju vseh vrst. Zato mora kultura tudi danes najti svoje mesto, ki ji pripada. Ne moremo preprosto kriviti ustalitvene ukrepe zato, da potem lahko namenimo manj sredstev kulturni dejavnosti vseh vrst.
Posebno v naših razmerah moramo biti občutljivi na to, saj smo vsestransko prikrajšani. V oddaljenih krajih moramo biti srečni, če so krajani med nami, ki žrtvujejo svoj čas, da bi nam predstavili v besedi in pesmi naše kulturne dosežke. Nimamo torej možnosti, ki so na voljo v središčih, kjer je od gledališča do opere in galerij vse na voljo. Morda bi se morali ob tem le zamisliti tudi tisti, ki v takšnih središčih žive. Zamisliti ob tem, da še živijo ljudje daleč od njihovih mest, ki bi si prav tako želeli kaj ogledati in doživeti kulturne dogodke na takšni visoki ravni. Morda pa o tem le premalo pre-mišlpjejo, ko odločajo o sredstvih, morda si le ne morejo prav predstavljati resnične potrebe po kulturnih doživetjih tistih mnogoštevilnih Slovencev, ki žive izven središč.
Da je tako, povedo številke! V naši občini se za potrebe lastnih kulturnih dejavnosti in za kritje pokrajinskih zavodov zbira od BOD 0,35, medtem pa moramo za republiške namene zbirati po stopnji 0,50.

Mladi prostovoljci TO pri pouku o orožju
Odkriti in plodni pogovori
Vodilni ljudje v naši občini so želeli najti kar se da pristen stik s krajevnimi dejavniki, tako v krajevni samoupravi, društvih in družbenopolitičnih organizacijah. Dogovorili so se za razširjene sestanke svetov krajevnih skupnosti in predlagali dnevni red, kije omogočil pretresanje vseh odprtih vprašanj v posameznih predelih naše občine. Novembra lani so s sestanki pričeli in jih končali sredi decembra. Srečali so se dejansko z ljudmi, ki se v krajevnih razmerah* trudijo doseči najboljše za svoje delovno območje.
Predsednik SO Mozirje Alojz Plaznik je ocenil ta srečanja kot dobra in plodna. Odkriti razgovori so nedvomno razpršili najmanjše dvome o tem, da je volja na obeh straneh, da pa je treba le nekoliko več sodelovanja.
Udeležba na srečanjih je pokazala veliko zanimanje s strani krajevnih dejavnikov. Neposredno predočenje skrbi in tegob je povsem nekaj drugega, kot sto pisem! Načeli so vprašanja od samoupravnih, do tistih, ki zavirajo delo delegatov, pa tudi raznih urbanističnih zagat ni manjkalo. Tako so se predstavniki občinskih
dejavnikov lahko seznanili s težavami pri izpolnjevanju načrtov KS, raznimi komunalnimi nalogami, o delu društev in DPO v krajih, seveda pa tudi o delu delegacij. Spoznali so predvsem tiste težave, ki pestijo krajevne skupnosti in jim sami niso kos.
Če bi prisluhnili predsedniku Plazniku, kaj je tisto, ki je bilo največkrat na rešetu, bi lahko, rekli, da se KS borijo z gmotriimi vprašanji. Potrebe so povsod velike, denarja pa je le malo in sreča, da je bil izglasovan samoprispevek, saj je to edini vir sredstev za potrebe krajevnih skupnosti. Dalje je povsod vprašanje urbanizacije v ospredju. Mnogo težav imajo ponekod z vodo oskrbo in kanalizacijo. Drugje spet ljudje negodujejo zaradi slabega sprejema TV programa. Skoraj povsod pa so ocenili zimsko oskrbo cest negativno. Večina teh nalog pade zato v breme posameznih kmetov, ki seveda tega spričo , vseh znanih okoliščin ne bodo zmogli sami. V Zadrečki dolini so podčrtali vprašanje zaposlovanja, predvsem ženske delovne sile. Zanimivo je, da so mnogokje načeli vprašanje kulture na vasi, ki je danes na repu razvoja.
Za več elektrike
tudi plesalci OŠ Ljubno so popestrili proslavo dneva oboroženih sil na Ljubnem
Svetlobni mrki so marsikoga spomnili na čase, ko so naši predniki znali izkoristiti izredno ugodne vodne sile za manjše, domače elektrarne.
Torej se vendarle premika v niselnosti raznih uradniško nislečih odgovornih ljudi.
Kmetje sami so dali pobudo a urejanje manjših elektrarn v )redelu Matkovega kota in 5odolševe. Kako je namreč cmetu brez elektrike, ni treba caj prida pojasnjevati! Sodomo kmetijstvo je pač us-nerjeno v sodobne vire energije, med katere spada tudi ilektrika.
Da bi se dogovorili s ;trokovnjakom, je v Solčavi ikilcal Komite za gospodarstvo n plan pri SO Mozirje skupno ;rečanje vseh interesentov s jredstavniki delovne organizacije PAP iz Ljubljane. Prišel e tudi strokovnjak za tovrstne laprave inž. Branislav Gospo-djinački. Z nekaterimi od kmetov si je že ogledal posa-
mezne primere, zato pozna -dobro okolje in vodne prilike. Prišli so ljudje v večjem številu, kot je bilo pričakovati, kar spet potrjuje veliko zanimanje za urejanje malih elektrarn. Poznavalci razmer pa trdijo, da bi v primeru, če bi za sestanek vedeli še drugod, prišlo še mnogo ljudi.
Na sestanku so se dogovorili, da bi najprej uredili eno ali dve napravi, ki bi naj služile kot primer za druge. Takšen predlog je dal inž. Gospodji-nački, ker meni, da je treba ravnati ob vsem razumno in preudarno, saj naložba ni majhna. Lažje je seveda tam, kjer so nekoč že imeli elektrarno, .tam je vodna količina, oziroma pretok vode že preizkušena stvar. Sicer pa je temu vprašanju 'treba posvečati veliko pozornost in temu primerno prilagoditi velikost naprav. Tudi glede potrebnih listin (soglasij) so se dogovorili, saj je strokovnjak-PAP-a imel vse pripravljeno. Tam, kjer je že bila elektrarna, je treba
Tako bi oddaljeni kraji v dolini morali biti upoštevani bolj, ko gre za pospeševanje ljubiteljske dejavnosti. Ponekod so nezadovoljni s prepočasno širitvijo telefonskega omrežja. Marsikje tudi nekoliko po lastni krivdi, marsikje pa je težava gmotnega značaja. Vsekakor je temu vprašanju posvetiti več pozornosti. Priznati je treba, da je bilo veliko storjenega, vendar je območje občine redko poseljeno, zato je tudi omrežje zelo drago. Glede turizma, so bili zelo glasni v Solčavi, kjer imajo občutek, da se ni naredilo vse, kar je bilo obljubljeno. Gre za Logarsko dolino, ki dejansko preveč sameva! Pa tudi ponekod drugje so opozarjali na potrebo po večjem poudarku v turizmu.
Na občini bodo iz vsega povedanega naredili natančno analizo, ki bo temelj za bodoče sodelovanje in ukrepanje pristojnih organov. Nad izvajanji ukrepov za odpravo določenih težav bo bdel celoten politični aktiv v občini, torej najodgovornejši ljudje.
Sedanje izkušnje so pokazale, da bo treba tudi v naprej obdržati takšen način medsebojnega dogovarjanja.
enostavno pri upravnemu organu občine prijaviti obnovo.
Tam, kjer gre za novogradnjo, pa je treba predložiti tri soglasja, vodnogospodarsko, elektroenergetsko in energetsko.
Postopki so dokaj poenostavljeni! Da bi pa bilo še lažje, so zadolžili referenta za kmetijstvo in vodno gospodarstvo pri SO Mozirje (Vojko Hren), da zbira zahtevke in koordinira akcijo. Navzoči bančni delavec je pojasnil možnosti kreditiranja po obstoječih pravilnikih, ki pa niso ustrezni, saj gre končno za kmetijsko naložbo in bi te zahtevke morala banka tudi tako obravnavati. Sedanji dogovori v banki so tudi v tej smeri uspeli.
Tam kjer so pogoji za večjo napravo, naj bi nastale močnejše elektrarne, da bi v primeru potrebe pomagale javnemu omrežju. Razmišljajo pa tudi o skupnih naložbah večih lastnikov (skupnosti). Vsekakor so stvari le našle pravo pot!
Ocena
uspešnosti
Čas, v katerem se pripravljamo na izvolitev teh dolžnosti, je zahteven.Nakopičene gospodarske in družbene težave ter protislovja vse pogosteje povezujemo tudi z vprašanji kadrovske politike oziroma z ocenami o tem, ali posamezniki, ki opravljajo odgovorne delegatske dolžnosti s svojimi sposobnostmi in znanjem zagotavljajo uresničevanje družbeno dogovorjenih prioritetnih nalog in utrjujejo vlogo skupščinskih teles, ki jih vodijo.
Vse to in pa že uveljavljena načela in merila kadrovske politike zahtevajo, da odgovorno pristopimo k aktivnostim Za izvolitev nosilcev družbenih funkcij, ki jim v letu 1984 poteče mandat. Pri tem moramo izhajati tudi iz stališč 8. seje CK ZKS in 10. seje CK ZKJ, ki so izostrila nekatere kadrovske poudarke in zahteve. Kadrovska merila moramo še bolj aktualizirati in konkretizirati ter jih povezovati s sposobnostjo, znanjem in odločnostjo, ki je potrebna, če hočemo hitreje reševati zapletena gospodarska vprašanja, utrjevati samoupravljanje in razvijati politični sistem. Bolj odločno se moramo zavzemati tudi za hitrejše uveljavljanje mladih na najodgovornejših dolžnostih, prav tako pa tudi za ustrezen delež žensk. Upoštevati moramo tudi celovitost kadrovskih potreb v občini, posebni družbenopolitični skupnosti in republiki, da bi zagotovili kontinuiteto pri uresničevanju nalog na vseh področjih, predvsem pa,tudi pri razvijanju komunalnega sistema.
Dvoletni mandat z možnostjo enkratne ponovne izvolitve ne smemo razumeti tako, da bi sedanji nosilci navedenih dolžnosti avtomatično, celo brez kandidacijskih postopkov in volilnih opravil ponovili mandat še za dve leti. Frontno usklajena usmeritev je, da jih lahko ponovno evidentiramo, če ni vsebinskih, kadrovski) ali drugih razlogov, ki narekujejo drugačne odločitve. Družbene razmere in razvijanje, pa tudi težave delegatskega sistema zahtevajo kontinuirano delo, zato smo trajanje mandata (2X2) tudi povezovali s trajanjem mandata delegacij. Nove kandidate za nosilce najodgovornejših delegatskih dolžnosti bomo praviloma evidentirali iz vrst delegatov temeljnih delegacy. V primerih, ko tako ni mogoče zagotoviti ustreznih in usklajenih kadrovskih rešitev, pa bomo morali pravočasno opraviti nadomestne volitve.
Pri oblikovanju predlogov možnih kandidatov za te dolžnosti moramo poleg specifičnih meril upoštevati tudi druga splošna kadrovska merila, vgrajena v družbene dogovore o kadrovski politiki ter poglavitna načela in merila kadrovske politike, ki so bila ob volitvah 1982 sprejeta na skupni seji Republiškega sveta ZSS in Republiške konference SZDL Slovenije. Pri sedanjih nosilcih dolžnosti, ki bodo ponovno evidentirani, pa moramo izhajati iz ocene uspešnosti njihovega dela v pretek(em mandatnem obdobju. Predvsem moramo ocenjevati, v kakšni meri so bili kos zahtevnosti nalog in družbeni problematiki, ter koliko so tudi s svojim zgledom, načinom in metodami dela prispevali k afirmaciji in avtoriteti delegatskih odnosov.
V naši občini bo obravnavana uspešnost dela predsednika SO, podpredsednika SO, predsednikov zborov Skupščine občine Mozirje, predsednikov skupšči Samoupravnih interesnih skupnosti, podpredsednikov teh skupščin, predsednikov zborov uporabnikov in predsednikov zborov izvajalcev vseh skupščin SIS.
Poročilo o
n. samoprispevku (nadaljevanje)
Realizacija programa pa je po krajevnih skupnostih naslednja:
Planirano
KS Mozirje
telefonsko omrežje	—
cesta Lepa njiva	897.000
cesta Trnavče	500.000
cesta Šmihel	—
kanalizacija s čistilno napravo	1.300.000
mrliška veža	700.000
Skupaj	3.397.000
Realizirano
120.000
1.500.000
500.000
500.000
2.620.000
Neporabljena 'sredstva v višini 3,761.074 din so rezervirana za gradnjo mrliške vežice.
KS Šmartno ob Dreti
prispevek za telefon dograditev mrliške veže modernizacija ceste y Sp. Krašah modernizacija cestnih priključkov izgradnja varnostnega bazena na Brdem izgradnja večnamenske dvorane pri šoli Skupaj
KS Bočna
prispevek za telefon cesta Otok — Homec cesta Fricelj — Otok večnamenska dvorana TV pretvornik Skupaj
KS Gornji grad
prispevek za telefon
gradnja parkirišča
gradnja mostov, brvi
razširitev javne razsvet.
odkup zemljišča za benc. črpalko
Skupaj
—	11.000
80.000	97.917
100.000	200.000
100.000	180.000
10.000	—
502.820	1.000.000
792.820	1.488.917
_	8.000
195.500	195.500
500.000	500.000
—	450.000
—	153.101
695.500	1.306.101
	25.000
650.000	700.000
200.000	91.671
280.000	57.723
130.000		
1.260.000	874.394
Na zboru krajanov je bilo sklenjeno, da semamesto predvidene javne razsvetljave, pristopi k izgradnji mrliške vežice. Ker pa še ni pridobljene potrebne dokumentacije, je 1,495.719 din še neporabljenih.
KS Nova Štifta
prispevek za telefon modernizacija obč. ceste Jernejev in Slugov kamen ureditev pokopališča kanalizacija v Šmiklavžu javna razsvetljava avtobusna postajališča vodovod
kontejner za smeti SkupajJ
KS Solčava
večnamenski objekt za potrebe KS in družbeno-polit. organiz. prispevek za telefone Skupaj
KS Ljubno/Savinji
prispevek za telefon asfaltiranje cest ureditev pokopališča in izgradnja mrliške veže elektrifikacija kmetij izgradnja avtob. postaj izgradnja avtob. čakalnic ureditev parkirišč varstvo okolja in čiščenje izgradnja oz. obnova kulturnih in športnih objektov prispevek za vzdrž. gozdnih cest
Vaški odbor Radmirje
razširitev oz. gradnja
pokopališča
modernizacija cest
nadaljna izgradnja vodovoda
in rezervoarja
izgradnja vodovoda Meliše
izgradnja avtob. čakalnic
izgradnja šport, objektov
obnova prostorov za skupne
namene v stari šoli
varstvo okolja in čiščenje
prispevek za vzdrž. gozdnih cest
vodovod Ljubno
Skupaj
Neporabljena so ostala sredstva v višini 978.650 din KS Luče
prispevek za tel. omrežje rekonstrukcije cest TV pretvornik ureditev kanal, in asfalt, cest — krajevnih javna razsvetljava Skupaj
KS Rečica/Savinji
prispevek za'telefon
mrliška veža z uredit, okolice
vodovod Šentjanž—Grušovlje
in sanacija obst.
obnova ceste IV. reda
kanalizacija
obnova prosvet. doma
dotacija gasilskim društv.
dve telefonski govorilnici
Skupaj
KS Nazarje
prispevek za’ telefon delež za kulturni dom ’ delež za komunalno— očiščevalne naprave asfaltiranje cest Skupaj
—	23.000
456.360	500.000
140.000	772.550
200.000	16.200
20.000	—
25.000	120.000
—	118.326
—	30.000
841.360	1.580.076
695.500	1.256.601
—	50.000
695.500	1,306.601
	324.000
780.000	1.830.000
200.000	200.000
90.000	160.000
250.000	—
100.000	—
200.000	—
200.000	40.000
80.000	_
90.000	90.000
300.000		
180.000	190.000
130.000		
50.000		
90.000	90.000
50.000	50.000
100.000		
50.000	50.000
20.000	10.000
—	1.548.000
2.960.000	4.582.000
—	50.000
1.531.260	2.450.000
100.000	—
100.000	411.309 340.000
1.731.2<>0	3.251.309
	89.000
400.000	1.970.014
*500.000	420.146
682.000	1.326.820
654.610	—
110.000	200.000
—	200.000
—	200.000
2.346.610	4.405.980
	70.000
1.000.000	1.779.190
456.200		
—	885.556
1.456.200	2.734.746
Planirana poraba sredstev samoprispevka v KS je izražena v cenah iz leta 1978, ko so se sprejemali ovrednoteni programi KS, zato je realizacija zaradi inflacije precej višja.
V tem poročilu smo skušali strniti vse pridobitve II. samoprispevka. Ugotovimo lahko,da zastavljenega programa nismo uspeli vceloti uresničiti. Vzroki so predvsem v nerešenih urbanističnih problemih v občini. Zaradi tega je otežkočeno pridobivanje lokacijske in gradbene dokumentacije, kjer je predvsem nov zakon o varstvu kmetijskih zemljišč zavrl gradnjo načrtovanih objektov. Kljub temu pa uspehi niso izostali, zlasti v krajevnih skupnostih so v tem času, seveda tudi z delovnimi in finančnimi prispevki kraja nov, veliko naredili. Brez samoprispevka bi si najbrž na vseh ravneh oz. področjih težko predstavljali nadaljnji razvoj naših krajev, zato je tudi III. samoprispevek uspel, čeravno zaradi o. ločenih slabosti v preteklosti in upadanja življenjske ravni ne prepričljivo.	Odbor za izvedbo
-programov II. samoprispevka
Lesna industrija Glin v Nazarjah
Novi izdajateljski svet
Naše občinsko glasilo je do-bilotz letom 1984 nov sestav izdajateljskega sveta, ki je družbeni organ in usmerja delo uredniškega odbora, seveda pa tudi uredništva. Svet je sestavljen iz članov, ki so jih delegirale delovne organizacije, oziroma samoupravne skupnosti. Naj najprej predstavimo nove člane Izdajateljskega sveta Savinjskih novic: Slavko Rozenstein, Marija Mutec, Mija Slapnik, Jože Tlaker, Jože Urank, Vida Skok, Marija Cigala, Anka Rakun, Jože Prušek, Ivan Novak, Stane Prepadnik, Franc Finkšt in Fanika Mejak.
Prejšnji izdajateljski svet je uspešno vodil inž. Franc Tratnik.
Najprej so člani člani sveta prisluhnili besedam predsednika OK SZDL Hinka Čopa, ki je pojasnil naloge tega organa in označil delo kot odgovorno, zato je pozval navzoče k dobremu sodelovanju. Besedo je predal nato uredniku Savinjskih novic, ki je v kratkih mislih povedal usmeritev vsebine glasila za prihodnje leto. Pojasnil je tudi dosedanje delo uredniškega odbora in ob tem povedal, da je ta delal zelo dogledno in prizadevno. Končno je treba vedeti, da ima prav uredniški odbor nalogo odbjre gradiva, ki se vključi v vsebino časopisa. Razveseljivo je, da so v njem delali pretežno mladi ljudje in po-
Izvoz —
kazali resen odnos do sprejete naloge. Urednik Videčnik je poudaril vrzel, ki nastaja iz leta v leto v dopisniški mreži. Tako se vse premalo ljudi oglaša iz delovnih organizacij, društev in krajevnih skupnosti. Če bi uspeli to popraviti, bi bile novice pestrejše. Lahko bi uvedli posebne rubrike za življenje in težave v delovnih sredinah, za šport, za delo krajevnih skupnosti in podobno.
Izdajateljski svet je soglašal z načelno vsebinsko usmeritvijo in odklonil objavo osmrtnic, zahval in dovolil objavljanje oglasov ustanoviteljic glasila brezplačno, vsi ostali naročniki pa plačujejo oglaševanje po sprejetem ceniku. Pri tem gre za oglase obrtnikov, kmetijskih kooperantov in delovnih organizacij izven kroga ustanoviteljic. Objavljale se bodo tudi razne preklicne izjave po sklepu poravnalnih svetov.
Izdajateljski svet je imenoval uredniški odbor v naslednjem sestavu: Zdravko Novak, Franc Boršnak, Tonka Šporin, Vlado Miklavc, Slavko Rozenstein, Anka Sivec, Jože Tlaker in Aleksander Videčnik.
Za predsednika Izdajateljskega stfeta so izvolili Jožeta Tlakerja. V gospodarski odbor so imenovani: Lojze Pjaznik, Franc Finkšt, Hinko Čop in Stane Prepadnik.
O neuspelih glasovanjih
Po seji predsedstva OK ZKS je v imenu tega organa podal sekretar OK ZKS Mozirje Mirko Strašek za Savinjske novice tole izjavo:
V lanskem letu sta bila v naši občini izvršena dva referenduma (v Glinu, Savinji in Turistu), kjer so delavci zavrnili predlog, ki so jim ga predlagali poslovodni delavci in strokovne službe.
Poglejmo najprej, o čem so delavci teh kolektivov glasovali:
Na referendumu, ki je bil 25. novembra 1983 so se delavci v delovnih organizacijah Turist in Savinja odločali o združitvi v enovito delovno organizacijo.
Elaborat, ki so ga izdelali strokovni delavci obeh DO je predvideval, da bo s takšno združitvijo dosežena
—	nadaljnja razvojna perspektiva trgovske delovne organizacije Savinja,
—	možnost hitrejšega razvoja družbenega sektorja gostinstva in turizma v občini.
Delavci so strokovni elaborat s cilji združitve sprejeli na zborih delavcev. Ko pa bi se morali odločiti še o sami konkretni združitvi, je bil rezultat naslednji:
—	v Turistu je bilo „za” združitev 91% delavcev,
—	v Savinji je bilo „za” združitev 41% delavcev,
kar pomeni, da referendum (in s tem predvidena združitev) ni uspel, ker je v Savinji manj kot 50% delavcev glasovalo „za” združitev.
Na referendumu, ki je bil 12. decembra 1983 v Glinu, pa delavci temeljnih organizacij niso sprejeli predloga, da bi spremenili in dopolnili sporazum temeljnih organizacij o združitvi v DO in statut DO, tako da bi:
—	imeli v nadalje namesto sedanjega individualnega poslovodnega organa delovne organizacije tričlanski kolegijski poslovodni organ
—	v aktih navedli tudi izvajanje inženiring dejavnosti, ki jo delovna organizacija že opravlja, pa zanjo ni registrirana
—	te akte uskladili z novim zakonom o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti.
Seveda s to kratko obrazložitvijo ciljev obeh referendumov ni možno predočiti celotno vsebino in cilje, ki so se s predlaganimi spremembami zasledovali.
Res ne bi- bilo nič posebnega in tragičnega, če delavci včasih rečejo „ne” za predlog, ki se jim posreduje v sprejem, saj je to le odraz demokratičnih možnosti odločanja delovnih ljudi in občanov pri nas. Takšen „ne” bi lahko pomenil tudi zmago samoupravne volje in bi bil dokaz krepitve samoupravnega odločanja v našem okolju. Takšno prepričanje bi veljalo, v kolikor bi bilo prišlo do neuspeha referenduma v drugačnih razmerah in v drugih primerih, ki niso tako neposredno povezani z uresničevanjem nekaterih ciljev dolgoročne gospodarske stabilizacije v konkretnih sredinah. V teh konkretnih primerih je torej šlo za odločitve, ki jih ne moremo kar tako mimogrede zanemariti in reči, da delavci pač niso bili za sprejem predlaganih odločitev in sprememb, ter, da je ’ to izraz njihove samoupravne volje.
Zakaj ne moremo sprejeti takšne miselnosti in takšnega obnašanja?
Zato, ker je pred celotno jugoslovansko družbo, pa tudi pred našo občinsko skupnostjo velika naloga, ki izhaja iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Ta naloga pomeni, da je potrebno čimhitrejše spreminjanje razmer v posameznih deiih naše skupnosti s ciljem, da se organiziramo, prestrukturiramo in usposobimo za učinkovitejše delovanje tako, kot od nas terjajo sedanje in prihodnje gospodarske in politične razmere v svetu in doma.
Spreminjanje razmer pa pomeni, da moramo odpraviti nekatere stare navade in ustaljene oblike dela in organizacije. To staro se ne bo umikalo samo brez težav in odpofov. Naša odgovornost sedanje generacije je prav v tem, kako hitro in uspešno bomo znali premagovati staro in ustvarjati novo, kako hitro in uspešno bomo spreminjali lastno miselnost in miselnost drugih, s katerimi sodelujemo in'živimo v tej naši občinski skupnosti.
Zato torej ne moremo enostavno zamižati ob neuspelih referendumih, ampak se moramo vprašati zakaj tako? Če bi ob obeh neuspehih ne naredili temeljite analize in se spopadli z vzroki za tak neuspeh, bi pomenilo, da smo že v začetku boja za spreminjanje razmer vrgli puško v koruzo. Pomenilo bi, da enostavno čakamo, da bi se razmere spremenile same po sebi, medtem pa bi nas pohodil čas ter prehiteli vsi tisti, ki so borbo za spreminjanje razmer pravilno razumeli. Mi vsi, delavci in občani, posebno pa še mladina, bi dolgoročno čutili posledice naše mlahavosti, neodločnosti in pomanjkanja volje za odločnejši spopad s slabostmi.
Pri vsakem takšnem neuspelem izidu, kot sta ta neuspela referenduma, je več vzrokov, ki pripomorejo k takšnemu rezultatu. Nimam namena govoriti o posameznih vzrokih oziroma zavorah za neuspeh referenduma, ker so bili ti v obeh primerih zelo različni glede na okolje in trenutne interese. Ti bodo nastopali ob vsaki akciji, ki bo hotela nekaj spremeniti. Ob vsaki akciji pa bodo ovire in zavore različne glede na slabosti, ki jih želimo odpraviti.
Želim pa izpostaviti enega izmed najosnovnejših pogojev za uspeh vseh teh akcij, ki sojih vodili v teh kolektivih, ki trenutno tečejo v drugih in ki še bodo nastajale.
Ne uspevamo dovolj pri usmerjanju delovnih ljudi in občanov v skupne interese. Preveč nam ob posameznih akcijah izstopajo v ospredje posamični ali pa skupinski interesi. Ti pa imajo pred sabo kratkoročne ali pa osebne cilje, ki pa niso vedno skladni s širšimi družbenimi cilji.
Bolj se bomo morali zavedati tega, da se je za doseganje skupnih ciljev in interesov potrebno včasih odločiti tudi v nasprotju s svojimi trenutnimi željami in cilji. Brez trenutnih žrtev tudi ne bo dolgoročnih učinkovitih sprememb.
Zaskrbljujoče je tudi to, da pogosto tudi tisti, ki bi morali ljudem obrazložiti skupne cilje, jih usmeriti na skupno pot, pri tem niso uspešni, ker tudi sami padajo pod vpliv skupinskih in lokalnih interesov. Pri ljudeh moramo povečati zaupanje v organe upravljanja in vodenja ter v družbeno-politične organizacije, da bomo preko le-teh vodili tudi akcije. Brez zaupanja v organizirane socialistične subjektivne sile v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in v občini bodo naši ljudje zapadli pod vpliv posameznikov, ki širijo lažne govorice in ustvarjajo nezaupanje zato, da bi ščitili svoje osebne interese, ki bi bili prizadeti, če bi se stvari spremenile. Osebni interesi imajo danes pri odločanju delovnih ljudi in občanov še veliko moč in zato tudi neuspele akcije.
Tudi v primeru obeh neuspelih referendumov so imeli veliko težo pri odločanju ravno vplivi ne’kate-rih posameznikov, ki jim odgovarja sedanje (ponekod lagodno) stanje, ne da bi pri tem pomislili na dolgoročne posledice.
Kako hudo bi bilo, če bi zaradi takšnih negativnih vplivov moral v prihodnosti nositi posledice ves kolektiv in posebej še mladi, ki jim danes ni dana možnost odločanja o takšnih spremembah.
Želim, da bi oba navedena primera bila vsem v poduk ter bi v prihodnje s kvalitetno, strokovno in na podlagi argumentov pripravljeno akcijo dosegli večji uspeh.
poslovna usmeritev
Večkrat je slišati, da nekatere delovne organizacije smatrajo sedanje potrebe po izvozu le kot način pridobivanja potrebnih deviz, ne pa kot ustaljeno poslovno usmeritev. No, tako ne mislijo v Elkroju, kjer že leta dolgo gradijo velike načrte prav na izvozni dejavnosti.
V	preteklem letu so dosegli zavidljive uspehe. Izvozno blago izdelujejo v dveh TOZD in sicer v Mozirju in Šoštanju. Presegli so načrt za 5%, seveda količinsko. Če bi govorili o količini, potem naj povemo, da so na konvertibilni trg izvozili 410.000 kosov hlač in to v glavnem v Zapadno Nemčijo. Manj pa so izvozili na klirinško področje. V letu 1984 načrtujejo za 15% višji izvoz. Vendar pa bodo tudi več izvažali na klirinško področje, kije dohodkovno zelo zanimivo. Ni potrebno posebej poudarjati, da je zapadno tržišče glede kakovosti zelo zahtevno, zato je delež, ki ga dosegajo v mednarodni delitvi dela toliko bolj razveseljiv.
Programsko-volilne seje ZK
V	januarju bodo imeli po sMtepu komiteja ZKS Mozirje v Vseh osnovnih organizacijah ZK programsko—volilne seje.
Da bi potekale seje vsebinsko dobro pripravljene, so se na seminarju s sekretarji OO ZK podrobno dogovorili o pripravah.
Komite je zagotovil na vsaki seji OO ZK udeležbo iz svojih vrst. Pripravil pa je tudi zelo podrobno in skrbno sestavljeno gradivo za vse-, binsko zasnovo predstojećih sej. Tako je pričakovati, da bodo letošnje programsko—volilne seje osnovnih organizacij ZK potekale vsestransko pripravljene.
Dolgo pričakovan sneg je otroke razveselil, komunalcem pa povzročil vräto težav.
Seja OK ZKS Moziije
Zamašeni požiralniki kanalov povzročajo prave poplave.
Slovesnost ob dnevu oboroženih sil
Pogovor z vojakom
Zadnja seja v preteklem letu je bila posvečena obravnavi gospodarskih stanj v občini za devet mesecev. Posebno pozornost pa so komunisti namenili oceni vzrokov za neuspela referenduma v Savinji in Glinu. Ocenili so, da priprave v Savinji nisd bile ustrezne, saj niso zagotavljale dovolj obveščenosti kolektiva.
Čeprav je bilo ugotovljeno na vseh ravneh, da je gospodarsko utemelje na predlagana združitev, ni bilo znotraj Savinje dovolj storjenega, da bi cilji takšnega ukrepa bili dovolj jasno obrazloženi. Tu seveda ne kaže prezreti dejstva, da tudi Merx ni vsega storil. Sedanji čas zahteva poglobljeno delo z ljudmi, predvsem pa če gre za podobne pomembne ukrepe. Seveda so na nastali položaj vplivale razne druge okoliščine znotraj kolektiva, kot menjava vodstva in podobno.
Verjetno bi bilo potrebno večje vključevanje občinskih DPO in drugih teles, da bi delavci bili prepričani v drugačno odločitev, seveda pa v sami OO ZK v Savinji tudi niso dovolj storili, ni bilo osebnih zadolžitev, zato je treba uveljaviti odgovornost komunistov znotraj Savinje, tako je v uvodu pojasnil stanje sekretar OK ZKS Mirko Strašek.
Predsedstvo OK ZKS Mozirje je zato sklenilo objaviti posebno sporočilo o vzrokih in poteku referenduma tako v Savinji, kot v Glinu. Ko so govorili o gospodarskih uspehih in težavah, so menili, daje stanje zadovoljivo in kot je v svoji razpravi poudaril Anton Vrhovnik, je bilo dosti storjenega tudi na območju turizma. Bolj je zaskrbljujoče, da v
Kmetijstvo v letu 1984
Proizvodnja hrane spada med prednostne naloge v našem gospodarstvu. V naši občini je predvsem dobro razvita živinoreja, zato je razumljivo, da posvečajo tej veji kmetijstva na naši zadrugi prvenstveno brigo. Direktor ZKZ Anton Vrhovnik je obrazložil nekatere značilnosti predvidevanj za tekoče leto. Tako načrtujejo za 5% večjo kmetijsko proizvodnjo, kot v preteklem letu. Pri mleku je dosežena raven, ko ni možno veliko več pričakovati, je pa treba vzrejo pitancev (govejih) močno povečati, saj je potreba po mesu velika. Tudi pri pridelavi jajc imajo smele načrte, medtem ko naj bi piščančjere-ja ostala na sedanji ravni. Proizvodnja mleka je pač odvisna od molznosti, ta pa spet od zadostne in ustrezne krme. Krmne površine so sorazmerno do-kraja izkoriščene, s krmili pa je težava v tem trenutku še večja, kot v preteklem času. Že uspehi pitanja lani so bili zadovoljivi, saj seje količina teh živali povečala, če pa omenimo privez, pa je ta bil za 20% večji, kot leto prej.
Beseda je nanesla tudi na organiziranost zadružnih enot naše ZKZ. Tu meni Anton Vrhovnik, da ni kaj več možnosti za povečanje števila kooperantov, saj je vključenih največ možnih kmetijskih proizvajalcev v naši občini v ZKZ Mozirje.
Družbeni proizvodnji so posvetili več pozornosti. Nasadili so 8 ha novih hmeljišč. Večjih ne morejo, ker nimajo ustreznih površin. Več bodo vložili v proizvodnjo jajc, saj bodo v Varpolju razširili zmogljivosti do možne mere. Tako računajo na količino 7 mio
občini zaostajamo za republiškim povprečjem osebnih dohodkov. Spet je mogoče ugotoviti hibo v nagrajevanju, ki še daleč ni odraz dela posameznika. Nagrajevanje po delu je seveda edini izhod iz zagate, žal pa v tem pogledu še nismo uspeli večjih premikov.
Obvladali smo skupno porabo, sredstva za reprodukcijo smo sicer povečali, vendar pa so ta spričo visoke inflacije znatno zmanjšana. Glede izvoza so menili, da so storjeni odločni premiki, vendar pa še vse preveč prevladuje mnenje, da je treba izvažati le zaradi pridobivanja deviz, moralo pa bi to postati poslovna nuja in običaj. Trenutno je izguba le v VEZ Mozirje, v težkem položaju pa je zaradi nizkih OD in slabega dohodka Glin. Izvajanje ukrepov v smislu dolgoročnega načrta , stabilizacije mora preiti v pravilo in jih mora m o dosledno izvajati. Seveda ni na mestu prevelika črnogledost, je pa treba resno ocenjevati nastala stanja in jih sproti zasledovati ter ustrezno ukrepati. Vsestransko je zaradi tega treba vključevati delovne ljudi v tokove poslovnega življenja in odločitev. Kot je dejal Franc Miklavc, so bile razprave v delovnih organizacijah glede načrtovanja za leto 1984 uspešne. Kaže, da tudi prevladuje prepričanje po utemeljenem predvidevanju in ne željah za bodoče. Morali bomo poskrbeti za smotrnejšo delitev dela znotraj obstoječih organizacij v občini. Marsikaj se podvaja in tako se cepijo sile. Seveda je uspeh zagotovljen le na jasnih dohodkovnih odnosih, ki bi morali biti temelj specializaciji poslovanja.
jajc. Pri vsem jih skrbi krma, nekaj zaradi uvoženih sestavin, nekaj pa zaradi popolnega nereda, ki vlada na trgu krmil. Na dnevnem redu so cenovna izsiljevanja, ki seveda ne zagotavljajo redne razmere v proizvodnji, tako je sedaj potrošnik krme prepuščen lastni iznajdljivosti, kar seveda ne more dobro vplivati na zagotavljanje potrebnih količin hrane. ZKZ je vložila znatna sredstva v usposabljanje zemljišč v Vojvodini, da bi preko tega zagotovila redno oskrbo surovin za krmila. Za naložbe v Varpolju bodo potrebovali kakih 4 stare milijarde din. Pri vsem pa je prednost, da koristijo že stoječe zgradbe, tako je seveda naložba cenejša. Oprema pa je zagotovljena iz Novega Sada in bo sodobna.
Kot tudi drugod, pesti ZKZ naložbeni dinar, tega je pač premalo. Tako bodo letos posodobili trgovino v Gornjem gradu in nadomestili iztrošena osnovna sredstva v avtoparku.
S strani kmetov je zanimanje za kredite upadlo. Največ zaradi zmotnega tolmačenja, da bodo letos obresti znatno višje od lanskih. Pa ni tako! Obresti se za enkrat ne bodo spremenile. Tako vsemu navkljub računajo, da bodo kmetje vlagali v silose, kmečki turizem, manj pa v stroje. Tudi pri prodaji tehničnega blaga nameravajo opraviti* nekatere spremembe, ki bi pomenile izboljšavo. Tako bodo v nekaj večjih centrih zagotavljali prodajo tega blaga, medtem, ko v pogledu kmetijskih potrebščin ne bodo nič spreminjali. Vendar pa bo treba večje količine repromateriala kupovati izven sezone, koje cenejši in ko jena voljo. To se je že doslej najbolje obneslo.
Letos so na Ljubnem pripravili slavnostno akademijo v počastitev praznika oboroženih sil Jugoslavije. Zelo pester spored učencev osnovne šole na Ljubnem je veliko doprinesel k slovesnemu vzdušju. Uvodne besede je povedal Jože Prislan in v njih poudaril pomen naših oboroženih sil in načela splošnega ljudskega odpora Načelnik oddelka za ljudsko obrambo pri SO Mozirje je nato prebral napredovanja v oboroženih silah za naše občane. Sledilo je podeljevanje priznanj Zveze rezervnih vojaških starešin, ki jih je predal Edi Herman, kot predsednik zveze. Nato je komandant občinskega štaba TO Franc Vuga izročil pohvale TO.
Napredovali so:
V	čin rezervnega pehotnega kapetana I. razreda: Miklavc Dominik iz Mozirja.
, V čin rezervnega pehotnega kapetana: Poznič Jože iz Savine, Šulek Franc iz Luč, Pečnik Zvone iz Potoka, Herman Janez iz Nazarij.
V	čin rezervnega pehotnega poročnika: Irmančnik Anton iz Mozirja, Zvir Jože iz Šentjanža, Kumprej Alojz iz Tera.
V	čin rezervnega artilerijskega poročnika: Makovšek Bogdan iz Nazarij.
V	čin rezervnega intendant-skega kapetana: Mutec Jože iz Lok pri Mozirju.
Poleg navedenih napredovanj častnikov je napredovalo še večje število nižjih činov JLA.
Pohvale TO so prejeli:
Pohvalo komandanta TO SRS je prejel Urlep Tomaž iz Nazarij
Pohvalo komandanta TO Zahodno Štajerske pokrajine so prejeli: Vrhovnik Anton iz Lok pri Mozirju, Zvir Jože iz Šentjanža, Kralj Jože iz Ljubnega. Pohvalo komandanta OS TO so prejeli: Križnik Tomaž iz Nazarij, Boršnak Franc iz Nazarij, Sivec Franc iz Bočne, Purnat Niko iz Bočne, Cajner Rudi iz Sp. Rečice, Kovačevič Hrvoje .iz Gornjega grada, Napotnik Slavko iz Nazarij, Pečovnik Peter iz Luč, Jeraj Jože iz Nazarij.
Pohvale komandanta za sodelovanje na področju obrambnih priprav so prejeli: Omladič Franc in Štrbenk Aleksander za organizacijo in vodenje obrambnih krožkov na osnovnih šolah, Savinjske novice, za obveščanje javnosti o dejavnosti SLO na območju občine Mozirje in Družbena prehrana Glina Nazarje.
Priznanja ZRVS so podelili: Čeplak Jožu iz Bočne, De-šman Antonu iz Robanovega kota, Finkšt Marjanu iz Mozirja, Golob Francu iz Nazarij, Kladnik Juriju iz Savine, Ločičnik Marjanu iz Mozirja, Mi-klavžič Štanku iz Mozirja, Pajk Francu iz Prihove, Pečovnik Alojzu iz Dola pri G. gradu, Plesnik Medardu iz Logarske doline, Purnat Ivanu iz Vologa, Rihter Francu iz Šmi-klavža, Robnik Alojz iz Krnica, Rozenstein Slavku iz Reči-ce/s. Strašek Mirku iz Nazarij, dr. Širko Francu iz Mozirja, dr. Urlep Francu iz Gornjega grada in Videčnik Aleksandru iz Mozirja.
Plaketo ZRVS Jugoslavije je prejel Žagar Janez iz Mozirja.
Zlato značko ZRVS Jugoslavije je prejel Novak Zdravko iz Rečice.
Na karavli Strelčev vrh so dobili novega komandirja. Ko so ob dnevu oboroženih sil naši predstavniki obiskali naše graničarje, je bila prilika razgovora z novim komandirjem v Podolševi.
Vlado Ragulja prihaja iz Dvora na Uni, kjer seje kot sin kmečkih staršev pred dvajsetimi leti rodil. Vojaško šolo je končal v Sarajevu, nato pa služboval kot komandir voda v Mariboru. Veselila ga je obmejna služba in od septembra lani je komandir karavle na Strelčevem vrhu. Seveda je zanimivo zvedeti, kaj ga je privedlo med vojake.
Ko so leta 1971 imeli velike vojaške vaje na območju, kjer je Ragulja doraščal, se je njegovo zanimanje za vojake povečalo tembolj, ker so v njegovi domači hiši prebivali številni vojaki in starešine med manevri Svoboda 1971. Prvič je od blizu lahko opazoval vojaško življenje in vrvež. To ga je pritegnilo in pozneje pripomoglo k odločitvi za vojaški poklic. Ker so mu takrat vojaki radi odgovarjali na njegova, sicer otroška vprašanja, je imel oborožene sile v najlepšem spominu. Takoj po manevrih jev Karlovcu na velikem zboru govoril tudi maršal Tito, vse skupaj, manevri, vojaki in Titov nastop so storili svoje, nič ni bilo v njemu dvoma, kje mu je v bodoče najti kruh. Vse bolj se je zanimal za orožje, bolj ko je odraščal bolj ga je vleklo med vojake in danes ko je eden njih, je prepričan, da je storil prav!
Delo na karavli je zelo odgovorno, vendar pa Ragulju ni od samega začetka delalo težav. Težave so nastopile v
v
prostem času, ko je daleč od gosto naseljenih krajev spoznaval zanimivosti krajine. Sedaj mu ni več dolgčas za mestnim vrvežem. Tudi mir ima svojo prednost, čeprav se mlad človek vanj težko vživi. Svoje novo okolje ocenjuje mladi komandir zelo laskavo in pove, da je bil domala že v vsaki domačiji, da so ljudje zelo dobri in ustrežljivi, tako je kaj lahko našel z njimi pristni človeški stik. U deležuje se tudi sestankov v krajevni skupnosti Šolčava, kar mu nudi možnosti za boljša poznavanja razmer in ljudi. Kar dobro se ie vključil v delo komisije za SLO.
Vojaški kolektiv karavle je mlad in predan. Iskreno prijateljstvo nadomešča vrzeli samote. V službenem odnosu so dosledni in medsebojno povezani.
Vlado Ragulja
. Kaj je njegova želja? Ragulja si želi dobrega sodelovanja z domačini. Le takšno povezovanje lahko omogoča obojestransko razumevanje, kar pomeni večjo varnost naše meje.
Vojakom ob meji želimo srečno in mirno novo leto!
Uspel raziskovalni tabor
Naše bralce smo obsežno seznanili z delom naših študentov v okviru Študentskega raziskovalnega tabora Gornja Savinjska dolina v Lučah. Že med samim delom mladih iz tabora je bilo opaziti veliko prizadevnosti in resnosti doseči naloge, ki so sijih zadali. In te niso bile skromne.
Ob zaključku lanskega tabora so obljubili pripraviti zbirno delo, ki bo v sliki in besedi posredovalo njihove izsledke. Ti bodo za dolino vsestransko pomembni, saj gre za ugotovitve posameznih strokovnih skupin, ki lahko služijo načrtovanjem vseh vrst.
V Ljubljani so pripravili razstavo .in predstavitev dela ter rezultatov raziskovalnega tabora. Ta zaključni del njihovega dela lani so prikazali na Biotehnični fakulteti.
Več o tem bomo poročali v prihodnji številki.
Kapetan Vuga predaja odličja in pohvale TO
Željena predavanja
V	času, ko primanjkuje sredstev tudi v zdravstvu, je pobuda TOZD Splošno zdravstvo Mozirje, da pripravi predavanja o negi bolnika na domu, zelo primerna. Znano je, da si prav naša zdravstvena služba zelo prizadeva približati nego bolnika na domu vsakomur in nedvomno bodo predavanja, prvo je bilo že v Mozirju, veliko pripomogla k poznavanju prijemov v takšnih primerih. Predavanje v Mozirju je imel Ijuben-ski zdravnik Marjan Dolinar. Na plakatih, ki so vabili k predavanju, je bila tudi misel vodilnega Svetovne zdravstvene organizacije: ...„vsi ljudje imajo moč, da si prizadevajo za zdravje, čas za to prizadevanje pa je — sedaj!”
Priznanja krvodajalcem
Na letnih skupščinah krajevnih organizacij Rdečega križa v občini je bilo podeljenih večje število priznanj posameznikom, ki so redni dajalci krvi. Da je krvodajalstvo pri nas zelo razvito, priča veliko število odlikovancev.
V	Mozirju je bilo podeljenih 69 priznanj in 1 za več kot 25 kratno darovanje, v Nazarjah 44, na Rečici 57 in dvoje za nad 25 kratno, na Ljubnem 53 in eno zanad25 krat, v Lučah 7 lin 23 za nad 25 kratno, v Solčavi 7, v Novi Štifti 5, V Gornjem gradu 36 in eno za nad 25 kratno, v Bočni 11, v Šmartnem 12. Poleg tega so bila podeljena še republiška priznanja za zasluge 66 aktivistom RK in krvodajalcem. 6 republiških plaket pa so dodelili delovnim organizacijam: Glin, Elkroj, MGA, GG Nazarje, Smreka Gornji grad in Kovinarstvo Ljubno.
Na Ljubnem še ni bilo občnega zbora RK, zato bodo priznanja podeljena pozneje.
Na občnem zboru v Mozirju je učenka osnovne šole povedala pesmico krvodajalcem, kije izvenela v drugi kitici takole:
Vaša kri je dragocena,
bolj bogata, kot je vsak zaklad,
z njo rešujete človeka,
ki že stopa čez življenjski prag...
Kulturni teden
Že vrsto let praznujemo tudi v naši občini slovenski kulturni praznik v februarju. Prosvetna društva v dolini predstavijo takrat svoja kulturna prizadevanja in tako se zvrstijo številne prireditve v vseh krajih, kjer pač ta društva delajo.
V času, ko smo zaključevali vsebino za to številko časopisa, še ni bil spored na voljo. Dejstvo pa je, da si prizadevajo naši kulturni delavci pripraviti predstave, oziroma pevske koncerte, ki naj bi razveselili naše ljudi. Kulturni teden bo v času od 4. do 12. februarja 1984.
Zveza kulturnih organizacij naše občine, skupaj s Kulturno skupnostjo tako poskrbi za vrzel kulturnega doživljanja v tako oddaljenih krajih, kot so naši. Prav zato imajo naša društva še toliko bolj pomembno kulturno poslanstvo! Dejstvo je, da so kulturne dobrine preveč osredotočene na centre in tako ostajajo za ljudi v oddaljenih krajih nedosegljive. Če pa se že pripravi kakšna predstava gostujočih umetnikov, potem je treba zanjo odšteti veliko denarnih sredstev. Vse to narekuje večjo pozornost do dela'naših kulturnih ustvarjalcev. Morali bi z dobrim obiskom predstav dokazati razumevanje za njihov trud, za njihovo ljubezen do domače pesmi in besede!
Proslava dneva JLA na mozirski šoli
Proslava dneva JLA na osnovni šoli Mozirje je bila še posebno 'slovesna. Dan pred praznikom so se v šolski telovadnici poleg učencev višjih razredov ter prosvetnih delavcev zbrali tudi predstavniki oddelka za ljudsko obrambo, občinskega štaba teritorialne obrambe, zveze borcev, člani Zveze rezervnih vojaških starešin, predstavniki ÖK ZSMS, krajevne skupnosti in drugi gostje. Posebno prisrčno pa so vsi zbrani pozdravili prihod skupine štirinajstih mladincev v uniformah TO, ki so se, iz različnih krajev naše občine, odločili prostovoljno vstopiti v enote teritorialne obrambe. Žal pa se jim na tej proslavi ni moglo pridružiti še osem drugih, katerih prijave so prispele prepozno. Skupno se je letos namreč prijavilo kar dvaindvajset mladincev.
Tovariš Vlado Miklavc, edini še Živeči soustanovitelj in član prvega odbora OF v Mozirju oktobra 1941, je v svojem govoru obudil spomine na tiste težke, a slavne dni, ko seje odločala usoda ne samo slovenskega in drugih jugoslovanskih narodov, ampak tudi usoda vseh narodov
od fašizma okupirane Evrope. Zbrani mladini in drugim gostom je opisal, kako je sam doživljal začetek vojne, zlom stare Jugoslavije, organiziranje prvega odbora OF v Mozirju, prve akcije, pri katerih je sodeloval že leta 1941, svojo trnjevo pot skozi nemške zapore in koncentracijsko taborišče Mathausen, nato pa boj v vrstah Titovih partizanov do končne zmage leta 1945. V svojem govoru je mladini ponovno prikazal, s kolikšnim trpljenjem in žrtvami je bila priborjena naša svoboda ter da za njeno obrambo in ohranitev ni nobena cena previsoka.
Zatem so mladinci—pros-tovljci pred tovarišem Vladom Miklacem svečano prisegli. V imenu občinskega štaba teritorialne obrambe jim je iskreno čestital komandant štaba tovariš Franc Vuga, kapetan I. razreda. Sledil je pester in zanimiv ter dobro pripravljen kulturni program, v katerem je nastopala mladina centralne in podružničnih šol. Vsi udeleženci so odhajali zadovoljni z letošnje proslave dneva JLA na mozirski šoli.
LUDVIK ES
Zapisala se je umetnosti
Liza Lik živi in dela na Ljubnem. Je slikarka, ljubi glasbo in gledališče, že od mladih let pa pripada svetu umetnosti. Kot otrok je rada nastopala z recitacijami, baletnimi točkami in igrala je klavir. Njena velika želja pa je bila slikanje, zato je iskala svoje poti v to vrst umetnosti na njej svojstven in dejali bi domala trmast način! Po tem, koje 9 let delala kot prosvetni delavec, je dokončno stopila na pot svobodnega umetnika, vendar ta pot ni bila lahka, bila je polna iskanj in
Liza Lik med pogovorom
hotenj po svojskem načinu dela, po posebnem postopku slikanja z voskom. Na vprašanja kako delati, ni našla odgovora v knjigah, iskala ga je v neposrednem delu, končno gaje tudi našla.
Privlačilo jo je delo z voskom, to pa je tista zvrst slikarstva, ki ni najbolj poznana. Da bi spoznala podobna dela, je krenila v Egipt, pozneje v London in tudi v Pariz. To iskanje je rodilo uspeh in pre-
Iz Luč
Zataknilo se je pri gradnji bloka v kraju Luče. Naš zadnji prispevek je nakazal skorajšnjo uresničitev krajevne potrebe, namreč gradnje bloka. Vse je tako kazalo, vendar pa si je nenadoma lastnica stare zgradbe, ki bi se morala rušiti, premislila. Seveda ni pričakovati, da bi gradnja stekla, dokler ne bo narejen urbanistični načrt, ki bo potem telemelj, za upravno pridobitev prostora, na katerem naj bi se zidal blok.
Strokovnjaki DO Nivo iz Celja so si ogledali možnosti
pričanje, da je našla samo sebe in svoj umetniški nagib. Sedaj je že polnih dvajset let zvesta slikanju z voskom, le da je v zadnjem času god vplivom znane slikarke Jelice Zuža izpopolnila svoje znanje. Tudi tematsko so njene usmeritve drugačne, nič več ženskih likov, vse več podob živali, predvsem mačk. V njih izraža doživljanja tega sveta. Enkaustika, kakor imenujejo strokovnjaki tovrstno slikarstvo, je sedaj povezana v ne-razdružljivo celoto
V razgovoru kot tudi v njenem ustvarjanju je Liza Lik zanimiva. Rada poudari, da je njeno življenje v bistvu nadaljevanje njenih otroških odnosov do umetnosti, le da so drugače izoblikovani. Nič ne poudarja, da so ji priznali status umetnika po zakoniti poti, da je imela že 20 samostojnih razstav,-da so o njenem delu napisane ugodne kritike, skratka nič se ne hvali! Zato bo zanimivo, kaj meni o njenem ustvarjanju znani slovenski strokovnjak dr. Ivan Sedej, kije med drugim napisal: „Slikarka pač slika in kar je za samorastnika malce nenavadno — išče svoj likovni izraz v okvirih sodobnih postavantgardnih tokov. To pa pomeni, da je ne zanima komercijalna spekulacija bodisi z naivnimi, ali pa romantično-reallstičnimi pripovednimi kompozicijami... Likova je ena redkih umetnic, ki se je v tehničnem pogledu posvetila slikanju z voskom, tako imenovani batik tehniki, ki jo je pripeljala do presenetljivo svežih r.ešitev, pa tudi do izrazite inovativnosti. Navsezadnje so njene „voščene” podobe na platnu dosežek, ki priča o izrednem trudu, študiju in iskanju...”.
Morda bomo imeli priliko videti njena dela tudi v mozirski galeriji, tako bi naši ljudje spoznali umetniška prizadevanjä domače slikarske.
A. V.
za izgradnjo vodovoda v Strugah. Hkrati pa so proučili gradnjo dodatnega vodnega zajetja v Lučah (v Podveži). Na temelju teh ogledov se bo pripravil načrt za oba vodna objekta.
Svet KS Luče je imenoval odbore za posodobitev cest. Tako vodijo te odbore za cesto v Krnico do K&mšeta Anton. Kumer, v Krnico do Loga Stanko Voler in v Duplje Rajko Prepadnik. Pri teh delih bodo v veliki meri gmotno in tudi sicer sodelovali krajani.
■ ■ .
vm, m
V osnovni šoli Moziije so pripravili slovesnost ob dnevu oboroženih sil. Med govorom Vlada Miklavca.
Počaščeni krvodajalci
Letošnji občni zbori organizacij Rdečega križa so v glavnem za nami. Občinski odbor je poskrbel, da so povsod sodelovali tudi člani osrednjega odbora. Ocenjuje se, da so v preteklem času v organizacijah Veliko storili. Naloge Rdečega križa so obsežne in zahtevajo skrajno mero požrtvovalnosti vseh, ki delajo za dobro sočloveka. Dejansko bi marsikdo osamljen preživljal težke dni, če bi ne bilo ljudi, ki v znamenju te organizacije pomagajo, tako velja tudi za nego bolnikov na domu, socialno delo, pomoč invalidnim osebam, zbiralne akcije za oblačila, posteljnino, živila in podobno, velika pa je zasluga RK za tako obsežno mrežo krvodajalcev v dolini. Prav slednje pa je bilo posebno poudarjeno na letošnjih zborih.
Na zboru krajevne skupnosti organizacije RK v Mozirju je predsednik občinskega odbora dr. Franc Širko med drugim dejal:
„Letos poteka 30 let prostovoljnega krvodajalstva v Sloveniji. Ta jubilej ste izrabili tudi zato, da daste javno priznanje številnim krvodajalcem in da se jim ob tej priliki zahvalimo za njihovo plemenito človekoljubnost. Kot vidni izraz toplega priznanja in zahvale vam bomo danes izročili posebna odličja. To vam bodi v ponos in zavest, da naša dni'-
Iz Solčave
Novo in razveseljivo sporočilo prihaja od krajevne skupnosti Solčava glede vlečnice v Logarski dolini. Snežne razmere so ugodne in kaj kmalu bodo naši šolarji na počitnicah. Prav zato so se odločili, da bodo poskrbeli za obratovanje vlečnice, tako bo ta delala med počitnicami vsak dan, sicer pa ob sobotah in nedeljah. Prizadevni člani KS Solčava bodo poskrbeli, da se bo vlečnica vrtela tudi izven navedenih dni, če bo za to potreba. Tudi za okrepčevalnico bodo poskrbeli: Zato vabijo smučarje v Logarsko dolino!
V Solčavi si prizadevajo, da bi končno uredili vse potrebno
žba visoko ceni vašo pripravljenost, da ste tolikokrat dali svojo kri soljudem.
Izpolnjevanje teh nalog zahteva močno angažiranje vsega članstva. Pri vsem tem pa organizacija v samem kraju ne sme in ne more nastopati osamljena, ampak se mora v okviru krajevne skupnosti najtesneje povezati z vsemi družbenopolitičnimi in društvenimi dejavniki v kraju. Rdeči križ mora poznati probleme občanov iz svojega področja — tako na področju zdravstvenega varstva, socialnega varstva, otroškega varstva, ljudske obrambe. Ce te probleme pozna, nastopa kot pobudnik za določene akcije, lahko akcije sam spelje, drugič pa spet odkriva probleme in sodeluje v posameznih akcijah.
Iz številnih, prej naštetih nalog RK, bi ob tej priliki izpostavil predvsem naloge v okviru socialne dejavnosti. To pravim zato, ker se v današnjih poostrenih gospodarskih razmerah ti problemi močneje javljajo, mi pa smo se vpreteklih letih tega dela že nekako odvadili. Stabilizacijski ukrepi v gospodarstvu so nas vse bolj ali manj prizadeli; gotovo pa je, da to mnogi močneje občutijo ali pa bodo še občutili. Na take težje socialne primere pa morajo biti člani RK še posebej pozorni in ustrezno ukrepati. Tu bo prišla v poštev človeška solidarnost.”
Srečanje starostnikov na Ljubnem
Sedanji čas je v marsičem krut, je poln tekme za dobrinami in premalo pozoren do drobnih vprašanj, med katere spadajo tudi tista o medčloveških odnosih. Mnogi ljudje so osamljeni in zato nesrečni. Veliko je tistih, ki so ogromno doprinesli za sedanje, še vedno dobro življenje in se danes nanje nihče ne spomni. Kaj pomeni samota, kaj pomeni živeti ob ljudeh, pa razume le malokdo. In zato je treba srečanja s starostniki, ki jih pripravljajo ponekod, še posebno pohvaliti.
Krajevni odbor SZDL Ljubno je tudi letos poskrbel za to,. da so krajani, starejši od 70, let doživeli prijeten dan. V večnamenskem prostoru šole so jim pripravili lep kulturni sporhd otroci osnovne šole in ženski pevski zbor. Radi pa so tudi gledali mlade plesalce, ki
so se pred njimi zavrteli in pri- ‘ kazali nekatere narodne plese. Tudi ta skupina dela na osnovni šoli Ljubno. Petje je med starejšimi ljudmi vedno lepo sprejeto, zato so hvaležni ženskemu pevskemu zboru in seveda tudi šoli za kulturna doživetja.
V imenu SZDL je zbrane nagovoril predsendik KO SZDL Franc Trbovšek, ki je poudaril pomen takšnih srečanj in seveda tudi delež starostnikov v preteklosti. Nje-besede so prijetno odmevale v srcih starejših gostov.
Da je to pomemben dan za tiste, ki danes le redko prihajajo v družbe, kaže že udeležba na srečanju. Zbralo se je preko 100 starostnikov, ki niso skrivali navdušenja in po sporedu je zadonela pesem iz starih grl, kar pomeni, da« so bili srečni! Kako malo je treba, da starejšega človeka osrečimo...
Iščemo
podatke!
Da bi se dokopali do zanesljivih podatkov, prosimo naše bralce, da nam pomagajo razvozlati, kdaj je.bil in kje sestanek Delavske enotnosti. Vse kaže, da je to bilo v času, koje bila Gornja Savinjska dolina osvobojena. Potrebujemo torej datum in kraj, pa morda še kake podrobnosti. Tudi gradivo, ki bi lahko kaj več dokazalo, bo zelo dobrodošlo! Že smo zaprosili za nekdanje udeležence na Zletu Svobod v Celju 1935, da se zglasijo. Dalje raziskujemo delo KP pred vojno in med njo. Zato prosimo nekdanje sodelavce, da nam pišejo. Vsaka malenkost bo že odkrila sled, po kateri bomo naprej iskali. In končno, vsi tisti, ki so našli kakšne listine, tiskano gradivo ali slike iz časa vojne, ali kakšne zanimivosti izpred vojne, naj posodijo najdeno Arhivu kulturne skupnosti v Mozirju (tel. 831-609), ali pa sporočijo, kje se lahko to dvigne. Kot doslej vedno uspešno, upamo, da bo tudi tokrat naša prošnja naletela na vaše razumevanje.
Rad pomaga
Med številnimi, ki so prejeli odličje krvodajalcev je bil tudi Milan Venek, zidar v Glinu. Obiskali smo ga, navezali pogovor, ki je stekel lahko, saj je naš sogovornik zgovoren in pripravljen sodelova-
za zidavo v okolišu Medica. Pa se kar naprej zatika! Tokrat se je pri soglasju Kmetijsko-zemljiške skupnosti. Nekateri resni interesenti Čakajo že več kot leto na takšno soglasje.
Seveda ni treba poudarjati, da so na veliki izgubi, saj dela inflacija svoje. Krajevna skupnost je opozorila ustrezne odgovorne ljudi v občini, ki so zagotovili, da bo stvar kmalu urejena. Krajani si pač prizadevajo nuditi mlajšim družinam možnost gradnje lastnega doma v domačem kraju, saj bi tako uspešno preprečili izseljevanje mladih. Ta pojav ni razveseljiv že tudi zaradi tega, ker gre za obmejno območje.
mm
Milan Venek
ti tudi z radovedneži iz časnikarskih vrst.
Širok nasmeh je bil prvo, kar nas je nekako zbližalo. Milan
Venek dela že od leta 1953 v Glinu in je star 54 let. Kako je postal krvodajalec? Ja, to je bilo takrat leta 1957, ko je moja mlada žena težko zbolela, se spominja Venek. Težko me je prizadelo, saj sva bila le kratko poročena, pa toliko je bilo načrtov... Žena je prebolevala težko operacijo na pljučih in le, moja kri ji je lahko pomagala. Seveda ni bilo kaj razmišljati, rad sem storil, kar mi je svetoval dr.
Rogelj, dal sem kri. Ob tej priliki mije zdravnik povedal, kako včasih nujno potrebujejo kri, da bi rešili življenje in od takrat dalje sem vedno pripravljen pomagati. Doslej sem dal kri 35 krat in jo bom še dal, če bo treba, ozironfa, kadar bodo redno jemali to dragoceno tekočino življenja. Tako je pripovedoval Milan Venek in vidno počaščen je povedal, da mu je zlata plaketa, ki jo je letos prejel za krvodajalstvo, veliko pomenila. Ni le pozornost, je tudi dokaz, da vedo ceniti človekoljubnost tudi v širši javnosti! Ko sem odhajal iz Glina, meje obhajala misel, da smo srečni, ker. so tako požrtvovalni ljudje med nami.
Vabilo
k sodelovanju
Med podelitvijo priznanj in odličij ZRVS na Ljubnem
Na seji Izdajateljskega sveta Savinjskih novic so posvetili posebno pozornost vsebini glasila, ki bi bilo z več prispevki iz delovnih in društvenih sredin bolj pestro. V delovnih organizacijah bi morale za to dejavnost poskrbeti sindikalne komisije, ki so povsod imenovane, pa so vendar premalo dejavne. V društvih bi kazalo poskrbeti za dopisovanje, tako pa tudi v krajevnih skupnostih. Tako bi več vedeli drug o drugem! Vabimo tudi občane, da se v večji meri poslužujejo občinskega glasila za izražanje mnenj, opažanj in predlogov. Prosimo vse dopisnike, da pošljejo tipkopise, v vrsticah razprte, saj uredništvo nima tajništva, da bi lahko prepisovalo dopise. Seveda, kjer to ne gre, ne bomo zavračali rokopisov, če so vsebinsko zanimivi.
Posebno pozornost posvečajte tudi raznim običajem, ki odmirajo, raznim vaškim „orginalom” in nekdanjim dogodkom, ki so za zgodovino zanimivi. Tudi narodopisno obarvane sestavke si želimo. Možnosti je torej veliko in je tako prostor v časopisu tudi vaš!
Zlata knjiga mozirske šole
Slovenski muzej za šolstvo v Ljubljani hrani med drugim tudi zlato kryigo mozirske osnovne šole iz obdobja 1831 do 1869. V takšne knjigč so vpisovali najboljše učence leta. Kot posebno zanimivost lahko omenimo podpis učite-
<s/<("
' .C
s a r’' *’ ■	%	( t
... \	.'N' -
,S >\vS .

lja F. Jamška leta 1865. Očitno gre za pobornika takrat porajajočega slovanskega vala V knjigo, ki bi se morala per predpisih voditi v nemščini, je vpisal vse kar po domače in podpisal se je v cirilici. To je seveda v tistih časih pomenilo pravo junaštvo! Ker je fotokopija slaba, bomo navedli vsebino. „Iz III. razreda. Matko Janez, Rajšter France, Stab-lovnik Davorin, GrudnikJVla-rka, Stvarnik Valent, Štefc Florjan, Läikauf Jožefa, Del-ea Marija, Lehky Tončka, Janežič Fjanca. V Mozirju dne 21. velkosrpa 1865. F.
Jamšek učitelj začasni.” Knjiga je lepo vezana iz ima na platnicah zlat napis.
Zanimivo pri tem je, da najdemo leta 1868 vpis v slovenskem jeziku, vendar pa je pod podpisom učitelja Mateja Kresnika, pripis „Lehrer” (učitelj, op. A. V.), torej poklic v nemškem jeziku.
A. V.
Odbojkarice na Ljubnem uspešne
O prizadevnem športnem kolektivu odbojkaric na Ljubnem je bilo že mnogo napisanega/ Verjetno pa še vse premalo, da bi vsaj nekoliko ponazorili požrtvovalnost članic kluba, ki se uvršča v sam vrh republiške odbojke. Lahko trdimo, da so odbojkarice ponesle glas o Ljubnem tudi preko republiških meja.
Pred osmimi leti so se zbrale za nastopna sindikalnih igrah. Takrat le zaradi volje do igranja in manj zaradi doseganja večjih uspehov. Sedanji moštveni kapetan Vida Skok in še nekatere so igrale že prej in so tako prenesle duha tega lepega športa tudi v dolino.
Leta 1983 so dosegle lep uspeh, ko so se uvrstile na 3. mesto v prvi republiški ligi. V sedanji konkurenci je to veliko! Zahvaljujoč izrednemu odrekanju igralk in trenerja prof. Darka Meniha, je bilo' mogoče doseči več kot so pričakovale. Le malo igralk od 16 živi na Ljubnem. Številne se vozijo, kar pomeni pri tako poglobljenem in zahtevnem športnem delu veliko napora. Da so res ljubiteljice, pove tudi podatek, da se na Ljubno vozijo na lastne stroške! Seveda je to odraz težkega stanja, v katerem se klub uveljavlja. Droben, vendar zelo zgovoren podatek! Kljub vsem težavam
Ljubenski
upokojenci
zborovali
pa so vse igralke sami vzgojili in jih še naprej vzgajajo. Sedanja vrsta je dobra, skrbi pa jih vnaprej, če ne bo v šolah več poudarka na odbojki. Tam se lahko navduši mlade ljudi za šport, saj mnogo store, vendar pa bi v tem pogledu lahko še več, tako bi zagotovili rast začetega della ljubenskih odbojkaric, ki so v sezoni 1980/81 imele celo pravico vstopa v drugo zvezno ligo.
Ni pretirano, če rečemo, da takšna športna skupina z doseženimi uspehi vedno znova pripomore k ugledu kraja Ljubno, kjer dela 16 igralk, med njimi največ študentk in dijakinj. Na Flosarijadi že nekaj let sem dosegajo prvo mesto, kar je za „flosarski” kraj tudi posebna čast. Da so družbeno priznane, pa pričajo odličje OF in mnoga priznanja. Najbolj pa so ponosne na pokal maršala Tita.
Naštet? težave jih ne naredijo malodušne, saj tudi v naprej računajo, da bodo s pridnim delom dosegle dobre uvrstitve. 'Seveda pa ob tem ne kaže prezreti, da bi vse to ne bilo mogoče, če ne bi nekatere delovne organizacije pomagale gmotno. Tako so hvaležne Elkroju in Vegradu na Ljubnem za razumevanje, pa tudi drugim prijateljem tega športa.
Društva upokojencev v naši dolini delajo v glavnem dobro in zavzeto. Tokrat bomo opisali ljubensko.
Letos je poteklo 30 let od ustanovitve društva upokojencev na Ljub nem, ki je zajemalo področje Ljubnega z Radmirjem in Okonino ter Luč. Koncem leta ustanovitve je štela podružnica 165 članov. Že v naslednjem letu so tudi Lučani ustanovili svojo podružnico. Društveni prapor je dobilo Ljubno leta 1962. Današnje stanje članov je 302, starostnih, invalidskih, družinskih in nekaj kmečkih upokojencev. Večina upokojencev-na našem področju je včlanjena. Neznatno število je tistih, ki mislijo, da jim društvo ni potrebno, kar je posebno v današnjem času velika zmota, o čemer se bodo prej ali pozneje prepričali. Na področju občine Mozirje je ustanovljena začetkom januarja 1982 Zveza društev upokojencev občine Mozirje, ki je pod dobrim vodstvom in z uspešnim delom že v začetku opravičila svoj obstoj, kar se vidno odraža tudi pri vseh ostalih društvih upokojencev občine Mozirje.
Ob dani priliki smatrajo za primerno, da se zahvalijo uvidevnim članom gasilskega društva Ljubnega za tovariško pomoč v naši velikistiski. Vzeliso jih pod svojo streho, ko niso nikjer našli prostora za društveno pisarno.
Na letošnjem občnem zboru seje zataknilo pri izvolitvi novega vodstva. Razumljivo je, da si, tajnik Ivan Marolt želi razbremenitve, saj je delal kot tajnik kar polnih 13 let. Tudi predsednika niso mogli izvoliti, zato ostane ta naloga upravnemu odobru, da iz svoje vrste najde ustrezne ljudi.
Mladi so prinesli predsedniku SO Alojzu Plazniku prisrčne pozdrave svojih vrstnikov
Sprejem mladih pri predsedniku občine
Ob praznovanju oboroženih sil Jugoslavije je sprejel predsednik SO Mozirje Alojz Plaznik delegacije učencev naših osnovnih šol. To prijetno srečanje z najmlajšimi je tudi letos pripravil občinski odbor Zveze rezervnih vojaških starešin, ki razpiše ob tem praznovanju tekmovanje za najboljši spis o oboroženih silah.
Na šolah odberejo med spisi najboljše, tokrat so odbrali povsod po tri, te pa potem na srečanju pri predsedniku občine učenci sami preberejo. Vsebinsko so bili sestavki mladih zelo dobro sprejeti in pohvaljeni s strani navzočih predstavnikov JLA, TO, ZRVS in družbeno političnih organizacij.
Najprej je nagovoril učence osnovnih šol predsednik Alojz Plaznik in ' izrazil veselje nad tem, da posvečajo obrambnim pripravam na šolah pozornost. O oboroženih silah je spregovoril komandant TO Franc Vuga, ki je orisal pomen našega načina obrambe domovine. Vsakemu od sestavljalcev spisov, ki so bili odbrani kot najboljši na šoli, pa je predsednik ZRVS Edi Herman predal spominsko darilo in izrazil čestitke.
Spise so prebrali: Ivanka Pustoslemšek, Urška Kladnik in Urša Vra-tariar z Ljubnega, Mateja Pungeršek, Matjaž Pečnik in Samo Kramer iz Mozirja, Mojca Slapnik, Ksenija Petek in Sonja Štrikelj iz COŠ Gornji grad, Melita Žagar, Mateja Suhadolnik in Andreja Urh iz Luč.
Priznanje našemu arhivu
S Filozofske fakultete, oddelka za etnologijo smo prejeli pismo izpod peresa mag. Janeza Bogataja, predavatelja na fakulteti:
Že nekaj let deluje arhiv v Mozirju in pokazalo se je, kako nepogrešljivo je njegovo delovanje na tem delu Slovenije. Prav na območju, ki ga pokrivaš svojim delovanjem, imamo izredno bogato koncentracijo sestavin naše kulturne dediščine s področja zgodovine, etnologije, umetnostne zgodovine in drugih družbeno zgodovinskih disciplin. Arhiv je zato stalno prisoten s svojim delovanjem „na terenu” in ima dober pregled nad gradivom in viri. Številni strokovnjaki so že dobili koristne podatke prav s posredovanjem arhiva v Mozirju, ki pravzaprav ni samo arhiv, ampak tudi zbirka raznih drugih predmetov .naše kulturne dediščine.
Med pripravami za obsežno topografsko raziskovanje občine Mozirje v 1. 1984 in 1985 smo med drugim ugotovili, da bi bilo to raziskovanje brez pomoči mozirskega arhiva zelo težko izpeljati.
Večji zdravstveni dom
Zaradi industrijskega .sre-diča, ki Nazarje nedvomno je, so potrebe po zdravstvenih uslugah nenehno večje. Razmere, v katerih se zahtevno delo opravlja, pa so več kot nemogoče. Ne samo, da niso dane možnosti uvajanja sodobnejših oblik zdravstvenega dela, tudi za bolnike je mučno, saj ni ustreznih čakalnic in sploh so prostori zelo utesnjeni.
' Že dolgo so obetali razši-r rite v zgradbe, žal pa se je zavleklo, tako so sedaj gradbena dela v teku. Izvajalec je Gradbenik (Vegrad) Ljubno. Po dogovoru in pogodbi naj bi dela bila gotova sredi leta 1984. Z dodatno gradnjo naj bi pridobili okoli 300 m2 novih prostorov, kar bi omogočilo v pritličju ureditev fizioterapije
s poudarkom na vodno terapijo in prostor za ambulanto medicine dela. Sedanji prostori za fizioterapijo so bili do te mere dotrajani, da ni bilo mogoče urediti sodobnih pripomočkov za to zdravljenje. V
prvem nadstropju bodo zagotovili laboratoriju potrebne prostore, saj sedanji tudi tehnično niso zadostni. Pridobili bi prostor za zobni laboratorij in rentgen. Drugo nadstropje pa so namenili specialističnim ambulantam in sicer ginekološki, okulistični ter nevrološki.
Sredstva za gradnjo in opremo so v glavnem zagotovljena, tako lahko verjamemo, da bodo še letos vsi prostori na voljo za namene zdravstvene službe v Nazarjah.
Čakalnica v nazarskem zdravstvenem domu je že zdavnaj pretesna.
Radioamaterji zborovali
Pred koncem leta so člani mozirskega radiokluba na svojem rednem letnem občnem zboru pregledali svoje delo v preteklem obdobju, ugotovili svoje uspehe in težave. Predsednik kluba Ivan Žvipelj je v svojem poročilu navedel vrsto akcij, ki so bile izvedene, predvsem pa je poudaril uspešno delo kratkovalovne sekcije, ki jo vodi izkušen in vnet operater Jefto Orlovič. Na KV je bilo vzpostavljenih nad 2000 zvez z deželami vsega sveta, izpolnjeni so bili pogoji za osvojitev več mednarodnih diplom. Tudi sekcija v Gornjem gradu uspešno dela.
Člani kluba so se udeležili več tekmovanj tudi na UKV področju, vendar pa imajo pri tem še težave, ker še nimajo na primerni višinski točki za to prepotrebnega svojega bivaka. V tekuje akcija, da bi si tak bivak uredili na Čreti in amaterji upajo, da jim bodo pristojni pri tem priskočili na .pomoč. Pri tem je treba navesti tudi izredno hitro večanje števila osebnih UKV postaj, saj jih je na področju naše občine že dvaindvajset. V klubu, ki šteje sedaj blizu osemdeset članov, jih nad petdeset izpolnjuje pogoje za postavitev takšne postaje, zato se bo to število tudi v prihodnje še večalo.
Razveseljivo je tudi dejstvo, da je v preteklem letu pričela z uspešnfm delom konstruktorska sekcija, ki jo vodi Milan Kojc. Ta,dejavnost je za tehnično izobraževanje in seveda tudi za nadaljnje uspešno delo kluba zelo pomembna. Klub sije v preteklem letu pridobil tudi sodobno opremo za
amatersko radiogoniometriranje (ARG) ali „lov na lisico”. To je pomembna tekmovalna disciplina, v kateri je mozirski klub doslej zaostajal. Vendar pa ta nabava ne bi bila možna, če kluba ne bi finančno podprle nekatere delovne organizacije, predvsem „El-kroj ” ter osnovne šole, ki jim velja na tem mestu javna zahvala radioamaterjev. Problem finansiranja kluba postaja s širjenjem njegove dejavnosti vse bolj pereč. Redna sredstva, to je dober stari milijon, so klubu zagotovljena le v okviru občinske telesnokul-turne skupnosti.. Če ne bi klubu priskočila na pomoč občinska skupščina, bi družbena dejavnost kluba nujno ohromela Tudi dosedanji prostori potrebam kluba vse manj ustrezajo, saj so v „ zimskem času zaradi problemov z ogrevanjem težko uporabni.
Zato so radioamaterji na svojem zboru sklenili, da je prva naloga kluba, čimprej s pristojnimi v občini dogovoriti ta najosnovnejša vprašanja, pomembna za nadaljnji obstoj kluba, katerega dejavnost je že zdavnaj prerasla samo osebno konjičkar-stvo.
Za delo z mladino, tako na šolah kot v samem klubu, pa bo treba čimprej usposobiti več mladih inštruktorjev, saj postaja zahteva po širjenju tehničnega izobraževanja na področjiv-elektro-nike in komunikacij vse večja, radioamaterstvo pa ima pomembno vlogo tudi pri poklicnem usmerjanju mladine ter pri naših obrambnih pripravah.
LUDVIK ES
Uspehi članov društva „Kalin” Moziije
Čeprav o delu društva za varstvo in vzgojo ptic v Mozirju v našem listu že nekaj časa nismo pisali, vendar delo v društvu ni zamrlo. Poleg društvenega ocenjevanja ptic so se njegovi člani z vidnimi doseženimi uspehi udeležili tudi republiške in državne razstave ptic.
Društvenega ocenjevanja ptic, ki je bilo 20. nov. lani, se je udeležilo šest rejcev s 95-imi pticami, najboljše ocene pa so dosegli:
Sajovec Janez (štiri prva, pet drugih in eno tretje mesto),
Artnik Roman (tri prva, eno drugo in d_ye tretji mesti),
Sopolšek Bojan (dve prvi, dve drugi in eno tretje mesto),
Remic Ferdo (eno prvo, eno drugo in eno tretje mesto),
Košir Anton (dve tretji mesti).
Na republiški razstavi ptic novembra la ni v Ilirski Bi strici so iz društva „Kalin” sodelovali trije rejci z 71-imi pticami ter osvojili šest medalj in sicer: Artnik Roman (ena zlata), Sajovec Janez (dve srebrni in dve bronasti), Sopolšek Bojan (ena srebrna). Društvo je prejelo tudi pismeno priznanje.
Na državni razstavi ptic v Novem Sadu so v lanskem letu trije rejci sodelovali z 42-imi pticami. Sajovec Janez je osvojil eno zlato, dve srebrni ter eno bronasto medaljo, med sedmimi podeljenim: pokali za uspešne rejce ga je prejel tudi Sajovec Janez. Artnik Roman pa je prejel eno zlato medaljo.
Na zadnji seji upravnega odbora društva, ki ga sedaj vodi Lukše Viktor, so sklenili pripraviti predavanja o zunanjih pticah po vseh osnovnih šolah v naši občini. Prav tako bi radi vzpodbudili mladino h gradnji ptičjih krmilnic in valilnic, mladina pa bi naj tekmovala tudi v likovnih izdelkih in spisih o pticah ter človekovi skrbi zanje.
LUDVIK ES
Mozirska galerija
Prijeten večer je bila otvoritev razstave slikarja Petra Metka, ki spada v najmlajšo generacijo slovenskih slikarjev inje član Društva šaleških likovnikov. Diplomiral je na Pedagoški akademiji, smer likovna vzgoja v Mariboru. Izbor za razstavo je opravil prof. Lojze Zavolovšek, ki je umetnika na otvoritvi tudi predstavil. O Matku pa je prof. Zavolovšek dejal: „Posebnost razstave so olja na platnu večjega formata, ki odkrivajo umetnikov.intimni svet. Našo krajino in propadajočo staro arhitekturo slika v dramatičnih slikarskih rešitvah. Prevladujejo zamolkli temni toni in v atmosferi nenavadni odsevi svetlobe...”.
Kulturni spored pred samo otvoritvijo je popestril prijeten večer.
Iz telesnovzgojnih društev
V	januarju se bo sestala skupščina ZTKO Mozirje, na kateri bodo delegati pregledali delo v preteklem letu in se dogovorili o programu dela v naslednjem letu. Čeprav še vsa poročila niso zbrana, pa je že sedaj jasno, da smo na področju športa in rekreacije dosegli napredek. Vse več je občanov, ki se vključujejo v organizirane oblike rekreacije, na področju tekmovalnega športa pa so naši tekmovalci dosegliopazne rezultate. To je še posebej razveseljivo, ker so bila finančna sredstva v preteklem letu enaka kot leto poprej.
ŠŠD Gornji grad je organiziralo tretji turnir v odbojkiza dekleta. Tudi tokrat so zmagale igralke z OS Ljubno, druge so bile odbojkarice iz Gornjega grada, tretje iz Mozirja in četrte LuČanke.
V	začetku januarja bo odigran zadnji turnir, ki bo odločil o končni uvrstitvi.
Zadnje dni decembra sta bila organizirana dva tradicionalna novoletna turnirja. Prvega v košarki je organiziral Partizan Ljubno, drugega v odbojki pa Partizan Mozirje. V košarki se je pomerilo 7 ekip, prehodni pokal pa so osvojili košarkaši ŠD Vrbovec iz Nazarij. V odbojki je tekmovalo 5 ekip, zmagala pa je ekipa ŠD Lipa Šmartno ob Dreti.
prof. RAJKO PINTAR
Zamenjava osebnih izkaznic
Obveščamo, da bomo zamenjevali osebne izkaznice za zamudnike, v mesecu marcu 1984, po naslednjem razporedu: na Krajevnem uradu Solčava dn* 1. 3. 1984 od 8. do 17. ure
na Krajevrtem uradu Luče	»
dne 2. 3. 1984 od 8. do 17. ure na Krajevnem uradu Ljubno
dne 5. 3. 1984 od 8. do 15. ure in dne 6. 3. 1984 od (2. do 17. ure
na Krajevnem uradu Nazarje
dne 13. 3. 1984 od ji. do 17. ure'
na Krajevnem uradu Gornji grad
dne 15. 3. 1984 od 8. do 17. ure
na Krajevnem uradu Rečica
dne 19. 3. 1984 od 8. do 15. ure in dne 20. 3. 1984 od 12. do 18. ure
na Matičnem uradu Moziije
dne 21. 3. 1984 od 8. do 17. ure in
dne 22. 3. 1984 od 12. do 17. ure
Vzpon na Mont Blanc
Planinsko društvo Gornji grad je organiziralo izlet v Francijo na Mont Blanc. Bil sem najmlajši £lan odprave. 15. julija je avtobus odpeljal iz Gornjega gradä. Pot nas je vodila mimo Ljubljane v Italijo in naprej v Francijo. Ko se je delalo jutro srno prispeli v Chamonix. Tam smo se utaborili. Ogledali smo si mesto in trgovine. Zvečer pa smo se dogovorili, da bomo v nedeljo šli na vrh Mont Blanca. Zjutraj smo se odpeljali z avto-ousom do zobate železnice. Nato smo nadaljevali pot do koče pod Mont Blancom. Vreme je bilo lepo. Kljub nevarnosti na poti, smo popoldne pri-'.!i v kočo. Bil sem vesel, da sem prišel la tako višino. Upal pa sem, da bom Se prišel na vrh Mont Blanca. Zvečer smo šli zgodaj spat. Zjutraj ob 2. uri ;mo se že zbudili ter pripravili za naskok nh vrh. Ob 3. uri smo se napotili proti vrhu. Hoja je bila naporna in trak je postajal vse redkejši. Srce nam je hitreje bilo in loteval se nas je glavobol. Nekatere tudi slabost. Nestrpno sem pričakoval zadnji naskok, saj smo bili vedno bliže vrhu. Pred vrhom je bil nevaren greben. Paziti
sem moral, da mi ne bi spodrsnilo. Za grebenom je bii najvišji vrh Evrope.
Bil je čudovit razgled na sosede tega naj višjega očaka Evrope. Na vrhu je bilo čudovito, čeprav se meje lotevala slabost in glavobol. Potem smo krenili nazaj. Med pdtjosem se spominjal trenutkov na vrhu. Bil sem med prvimi, ko smo se vračali, zato smo v koči počakali še na ostale. Nato smo se počasi začeli spuščati v dolino. Hodili smo previdno, saj še ni bilo vse za nami. Zobata železnica pa nas je varno odpeljala v dolino. Šele zvečer smo se vrnili v tabor in utrujeni odšli k počitku v šotore. Naslednje dni smo si šli še ogledat največji ledenik v Evropi, obiskali smo tudi Švico in se vozili okrog Ženevskega jezera. Med potepanjem po Chamonixu smo se šli še večkrat kopat v bazen. Prišel je dan odhoda. V petek zvečer smo se odpeljali domov. Ob 11. uri smo prišli v Gornji grad.
Veseli smo bili, da smo prišli na vrh Mont Blanca in se srečno vrnili domov. Videl sem mnogo lepega in zanimivega.
VITKO RAJTER
Pot XIV. divizije
Napis na novi koči ob poti na Pristavo na Menini
Letos mineva 25 let, odkar je bil na Menini planini na zboru planinskih društev okraja Celje sprejet sklep, da bodo vso pot markirali ter tistim, ki jo bodo sami prehodili sporazumno z ZB, izročali posebna priznanja v obliki značke ali kako drugače. Ta sklep velja za FOT XIV. DIVIZIJE. Letos mineva 40 let od pohoda tedivizijena štajersko. Del te planinske poti pote-ica tudi po Mozirski občini. Pohod po tej poti kije bil etapen, se je končal v Ljubnem. Sedanja trasa se tudi konča :am, poteka pa malo drugače. Z Belih vod (Savinek) se spusti k Luki, dvigne mimo Sp. in Zg. Brložnika do koče na Smrekovcu (1375 m). Od tu se je prej spustila v Mačkin kot. Sedaj drži po slovenski planinski transverzali čez Krnes na Komen (1684 m), kije tudi najvišja točka te poti. Spusti se na Hlipovec (1453 m), kjer je do Ljubnega le 17 km gozdne ceste. Markacisti PD Ljubno (Jože Nerad) so novo •raso označili mimo spominskega >beležja partizanske bolnišnice Celje, Tratnika, mimo spomenika pri Rabo-nu (na karti je napačno Roban. V monografiji XIV-je zapisano: Rat>o-nova sinova sta pokazala pot..,), spuš- . i v Rastke in dalje po cesti v Ljubno. Ta del potije bil pravočasno markiran in opisan. Žal, da se tudi vsi ostali niso Jržali tega dogovora.
V Savinjskih novicah (št. 9) je v članku „Slavje na Menini” zapisano: .Obenem so uredili tudi spominsko planinsko pot preko Menine, ki se bo priključita spominski poti herojske 14. Jivizije, obe skupaj pa bosta lepo obogatili verigo slovenskih planinskih po-, i.” Mordaje ta spominska pot „POT
ZADREČKIH PLANINCEV” kot je oilo zapisano na tabli pred Pristavo? n kako to pot povezati? Žal na zboru
savinjskih markacistov decembra v Mozirju, ni bilo predstavnika PD Gornji grad, kjer bi se o tem lahko pogovorili. Z Ljubnega je na planinski karti narisana označena planinska pot mimo Fludernika. Lipovta, Budna, čez Sleme do Sp. Špeha (domačije ni več!). Tu se pridruži poti iz Gornjega grada mimo Gornjega Špeha (napis na oboku: GORNI ŠPEH, Micka mi je osebno povedala, da so J pozabili) na Rogatec. Dalje čez Lepenatko, Kranjsko reber na Črnivec (spomenik NOB) in Menino. Od planinskega doma bi morda šla dalje mimo spomenika čez Goli vrh na Slapi in od tod na Lipo ter čez partizanske Dobrovlje mimo sv. Urbana (ali po E 6) v Mozirje ter od tu do spomenika na Medvedjaku. Vsekakor pa bi morali traso izbirati tako, da bi povezovala pomembne kraje NOB in planinstva ter potekala po že označenih planinskih poteh. Morda pa po tistih, ki so nekoč le bile označene ali pa samo vrisane kot označena rta planinski karti.
S Slapi je vrisana mimo Leskovnika na zahodni strani Predkovice na Lipo. Označena pa je mimo Jeseničnika, kot E 6 po vzhodni strani £molnika na Lipo. Nova karta tudi nima več vrisane planinske poti od Bibe mimo spomenika, Korte in Vrclovnika v Bočno. Vem pa, da so bila tu in čez Bočke grabne „planinska očesca”, ko smo tod pred leti kolovratili. Morda pa je nova spominska pot označena v Šmartno? Od Črnivca čez Rogatec do Gornjega grada jo je prehodil 2. rod savinjskih planinskih vodnikov. Ti „maturantje” so dobili nagelj na višini 1 1557 ni in so ga odložili, tako kot prvi na grob Kocbeka, saj so zaključek imeli pri Jošku v Gornjem gradu.
B. J'
Med srečanjem z duhovniki
Srečanje z duhovniki
Predsednik SO Mozirje je tudi letos povabil na novolet-nosrečanje vse duhovnike v naši občini. Zbrali so se v Nazarjah. Že kar Vnavado je prešla takšna sproščena oblika medsebojnega dogovarjanja, oziroma obravnave raznih odprtih vprašanj.
Predsednik SO Alojz Plaznik je uvodoma pozdravil navzoče duhovnike in ob tem poudaril, da smo občina, ki se lahko pohvali z dobrim sodelovanjem med duhovniki in dejavniki družbe. Skratka odnosi so zelo dobri, če ne celo zgledni! Dejal je, da so takšna srečanja prilika za sproščen pogovor. Ko se je zahvalil za udeležbo, je izrazil željo, da bi tako dobro sodelovanje bilo tudi v naprej.
V imenu duhovščine seje za povabilo zahvalil mozirski dekan Alojz Žager. Pohvalil je dobro voijo z obeh strani in menil, da ob takšnem razumevanju pričakuje tudi v naprej dobro sodelovanje. Pozorno so navzoči prisluhnili besedam predsednika IS SO Mozirje Franca Miklavca, ki je v strnjeni obliki predstavil uspehe in težave našega gospodarstva ter stanje v družbenih dejavnostih.
Končno je spregovoril še predsednik OK SZDL Hinko Cop, ki je izrazil željo, da bi duhovniki tudi v okviru SZDL pripomogli k premagovanju sedanjih težav.
Srečanja se je udeležil med drugim še sekretar ZZB NOV Vlado Košir.
Premestitev tehnične trgovine
V Mozirju bodo odslej prodajali tehnične predmete v nadstropju novega kmetijskega nabavnega centra v Ljubiji. Trgovino (bivšo železnino) pri Kulturnem domu bodo boljšo izbiro blaga. Na voljo botudi tehnični plin za potrebe industrije in obrti, razen tega pa bodo na novo uvedli prodajo delovnih zaščitnih sredstev. Torej, po tehnične predmete v Kmetijski prodajni center ZKZ v Mozirju!
Pomagajmo pticam!
Društvo za varstvo in vzgojo ptic „Kalin” Mozirje poziva vse ljubitelje ptic, posebno pa še vso mladino, da pomagajo pticam v teh mrzlih zimskih dneh s primemo prehrano. Pticam trosimo v tem času le zrnato hrano, ki vsebuje maščobe, nikakor pa ne hrane, ki vsebuje vodo (n. pr. kruhove drobtine). Zelo primerne so ptičje pogače. Prosimo vse šole, da učence seznanijo z n:.činom, kako le-te pripravimo. Ustrezno mešanico ptičje krme lahko nabavite tudi v trgovini „Kemo—zaščita” v Mozirju.
Ob srečanju petdesetletnikov
V Krajevni skupnosti Rečica ob Savinji so že vrsto let v navadi srečanja petdesetletnikov. Na ta srečanja so vabljeni vsi, ki so bili rojeni na tem področju in so tu odraščali ter seveda vsi tisti, kijih je kasneje sem privedla življenjska pot in sedaj živijo v tej krajevni skupnosti.
Tej lepi navadi se nismo izneverili tudi letniki 1933, saj se nas je 27. novembra zbralo na Žerovnicah kar petindvajset, večina z življenjskimi tovariši oziroma tovarišicami. Od zbranih je bilo kar precejšen del tistih, ki stalno živijo po drugih krajih naše ožje domovine. To je vsekakor dokaz, da kraj najzgodnejše mladosti vsem izredno veliko pomeni. Ob samem srečanju nas je vse jubi-
lante zelo prijetno presenetila pozornost, ki jo v krajevni skupnosti posvečajo takšnim priložnostim. Uvod je bil kratek kulturni program, ki sta ga izvedli učenki osnovne šole in dobrodošlica z zelo lepim pozdravnim govorom Zdravka Novaka.
Ob tem srečanju, ki je potekalo v izredno prijetnem vzdušju, nikakor ni šlo brez predstavljanja in ugibanja kdo je kdo. Čeprav se nam je zdelo nemogoče, je vendarle res, da se nekateri nismo srečali že celih 30 ali celo 35 iet. V takšnem času pa se človek res že nekoliko spremeni. Kljub temu pa je vzdušje bilo takšno, kot je lahko le med najboljšimi prijatelji.
TONE ROSENSTEIN
Vabimo
na prireditve
kulturnega tedna
občine Mozirje
od 4. — 12. februarja 1984
Ni videti, da so to ljudje, ki so se že davno razšli...
Obvestilo čebelarjem
Občinska zveza čebelarskih družin Mozirje organizira v nedeljo, dne 19. II: 1984 ob 8. uri v sejni sobi SO Mozirje čebelarsko predavanje.
Tema predavanja bo: Tehnologija čebelarjenja in čebelje bolezni s poudarkom na najnevarnejšo bolezen VAROZO, ki je že močno razširjena v naši občini.
Predaval bo znani čebelarski strokovnjak tov. ŠERCER iz Kočevja.
Vabimo vse čebelarje, da se predavanja udeležijo!
Oddelek za občo upravo	
pri SO Mozirje	
obvešča, da so bili najdeni	
naslednji predmeti:	
denarnica z gotovino	
žensko kolo	3 kom
kolo z motorjem	3 kom
dirkalno kolo	1 kom
kolo	1 kom
zračnica za tovorni avto	1 kom
Najdeni predmeti so shranjeni pri Skupščini	občine
Mozirje, oddelek za občo upravo oziroma na Oddelku	
milice Ljubno.	
Lastnike vabimo, da izgubljene predmete dvignejo v ro-	
ku treh mesecev od dneva objave tega razglasa na raz-	
glasnih deskah krajevnih uradov. Če v tem roku lastnik	
ne bo dvignil izgubljenega predmeta, bo le-ta v korist	
občine.	
Podjetje za urejanje voda NIVO Celje Rečno nadzorstvo
Obvestilo
Z namenom, dase včimvečji meri odpravijo poplave, erozija in odnašanje rodovitne zemlje, ki jo povzroča za-raščenost bregov na vodnih strugah, skladno s56. in 58. členom Zakona o vodah (Ur. list SRS, štev. 38 od 25.12. 1981)
pozivamo
vse lastnike in upravitelje (gospodarske organizacije in občine) zemljišč, ležečih ob potokih in jarkih na področju porečja SAVINJA in SOTLA, da
do 15. marca 1984 temeljito očistijo struge potokov in jarkov, ob katerih ležijo njihova zemljišča.
Struge morajo očistiti po veljavnih smernicah.
Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji podružnica Titovo Velenje
razpisuje dela in naloge:
vodja ekspoziture v Mozirju
Pogoji: — višja izobrazba ekonomske, pravne ali upravne smeri, štiri leta ustreznih delovnih izkušenj, sposobnost za organizacijo in koordiniranje dela in moralno politična neoporečnost.
Izbran delavec bo imenovan za dobo štirih let (reelekcija).
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z ustrezno dokumentacijo v roku 8 dni od objave razpisa na naslov: Služba družbenega knjigovodstva podružnica Titovo Velenje, Rudarska 3, komisiji za razpis.
TOZD Gozdarstvo Luče
razpisuje javno licitacijo
za traktor TAF
Izklicna cena 70.000 din
Licitacija bo 24. januarja1984ob9, uri pri „župnijski štali" v Lučah,
Preparatorske usluge nudi Anton Košiča,
'Mozirje 169
Delavnica odprta od 7. do 15. ure. Divjad je možno dostaviti tudi v popoldanskem času.
Rejci kuncev!
Kmetijska zadruga Mozirje vsestransko pospešuje vzrejo kuncev. Zato bo pripravila predavanje o reji kuncev. Vsi, ki jih ta reja zanima, naj pridejo v petek, dne27. januarja 1984 ob 17. uri v sejno sobo ZKZ v Mozirju. Predava! bo diplomirani veterinar Egon Železnik, ki vodi r-ejo kuncev v KZ Laško. Zvedeli boste vse potrebno o izbiri zajcev, prehrani, opremljenosti, proizvodnji, reprodukciji in o boleznih. Rejci kuncev, ali pa tisti, ki se zanjo zanimajo, vabljeni!
O društvu slušno prizadetih
Temeljna organizacija slušno prizadetih, ki združuje slušno prizadete iz velenjske in mozirske občine obstaja že 20 let, vendar je bila doslej bolj anonimna. Društvo je do letos imelo le honorarne tajnike in tako ni nikoli prav' zaživelo.
Letos spomladi se je za štiri ure dnevno redno zaposlila tajnica, s 1. novembrom pa se je zaposlila s polnim delovnim časom osem ur. Delo tajnice opravlja zdaj tovarišica Meh Darinka, ki ima že nekajletne pedagoške izkušnje.
Delo društva je predvsem v tem, da pomaga svojim članom pri zadovoljevanju njihovih vsakodnevnih potreb.
—	Oskrbuje jih z akumulatorji, baterijami in drugimi deli za slušne aparate ter jim tako prihrani pot v Ljubljano.
—	Pomaga jim najti zaposlitev, zato je tajnica vez med kadrovsko-socialnimi službami in slušno prizadetimi ljudmi. Nekatere delovne organizacije imajo velik posluh za probleme teh ljudi in jim, kolikor je le mogoče najdejo delovno mesto, ki ustreza njihovi izobrazbi. Pri vseh pa žal ni tako. Nepoznavanje slušne prizadetosti poraja dvome o delovni zmožnosti teh ljudi. Lahko pa povemo, da so slušno prizadeti večinoma zelo dobri delavci.
—	Pomaga članom pri sporazumevanju. Nekateri gluhi ljudje
Prvi svobodni
delavski
sestanek
I Prašni papirji marsikaj povedo! Rok Klemenšek na Ljubnem je nekaj takih hranil in jih predal Arhivu kulturne skupnosti Mozirje. Med temi je rokopis nekdanjega jdelavskega organizatorja Franca Nareksa, ki priča, da so tudi na območju Gornje Savinjske doline med vojno pripravili ustanovni sestanek za delavsko organizacijo Delavska enotnost. Domnevamo, daje ta bil leta 1944 na Ljubnem, vendar bomo hvaležni za sporočila nekdanjih udeležencev, ki bi lahko povedala kaj več o tem zanimivem dogodku.
Ker Nareks uvodoma piše „po treh letih suženjstva in trpljenja otvarjam v osvobojeni Savinjski dolini prvi svobodni delavski sestanek...”, lahko sklepamo, da je bil ta sestanek v času osvobojene doline. Dalje je razbrati iz vsebine listine, da „je namen organizirati vse delavce brez razlike in strniti jih v eno veliko družino, v delavsko skupnost...”. Zanimivo je dalje brati „dokler nismo bili v Savinjski dolini organizirani (pred vojno), smo. pač bili brez vsake zaščite in predmet raznega izkoriščanja...”. Ko poudarja potrebo po združevanju v boju proti okupatorju, poziva vse delavstvo, da se organizira v Delavsko enotnost in da tako postane
se namreč nikoli ne naučijo govoriti, pač pa 'se sporazumevajo s kretnjami. Ti ljudje govor razumejo, če ogledujejo z ust, da pa lahko kaj povedo, mora njihov gestovni govor prevesti prevajalec. Društvo nima prevajalca, ki bi pomagal gluhonemim pri sporazumevanju na sodišču, občini, v zdravstvenem domu in še kje. Trenutno se dve polnočutni članici usposabljata v ta namen enkrat tedensko na seminaiju v Celju. Pred začetkom tega seminarja je TOSP poslala vabila v OZDsin razne ustanove, naj bi se kdo od njihovih delavcev usposabljal za prevajalca. Razen enega negativnega odgovora, se nobenemu ni zdelo vredno niti odgovoriti. Kaj je ustanovam in družbenim organizacijam tako malo mar ali bodo njihovi delavci razumeii ljudi, ki pri njih urejajo svoje zadeve?
— TOSP pomaga članom, da si uredijo odločbo o invalidnosti in jih pouči o pravicah, ki izhajajo iz tega.
Društvo ima mnogo načrtov za prihodnje leto. Realizacija teh dejavnosti je seveda odvisna od tega, koliko bodo SIS poravnale svoje obveznosti do organizacije. To pa ne bi smelo biti problem, saj je TOSP humanitarna organizacija posebnega družbenega pomena.
V prihodnji številki bomo nekoliko obrazložili delovne načrte društva.
„vreden član” OF. V nadaljevanju govori Nareks o tem, da so prav delavske vrste najprej stopile v boj proti zavojevalcem, ter dale številne narodne junake. Delavstvo mora v zaledju priborjeno ozemlje čuvati in naše borce podpirati, se bere naprej. Da bi vseto zmogli, je potrebno povezati vrste delavcev s kmeti in izobraženci. Nekako vsebinsko tako so takrat izzvenele uvodne misli Franca Nareksa, ki je nato pozval Staneta Kovača, da razloži vse potrebno za ustanovitev Delavske enotnosti. V nad-aljni točki dnevnega reda je govoril Venci Perko. Nato so izvolili odbor DE za Gornjo Savinjsko dolino. Kot je razvidno iz navedene listine, so sestanku prisostvovali Stane Kovač, član glavnega odbora DE in član IO OF, Venci Perko, član odseka za agitacijo in propagando pri SNOS in Albin Vipotnik, član Pokrajinskega odbora OF za Štajersko.
Seveda so to le skromni izsledki! Zato prosimo naše bralce, ki kaj več vedo o tem sestanku, oziroma so bili organizirani v DE, da nam svoje spomine sporočijo, ali pišejo, da jih obiščemo.Morda so kje še kakšne listine, propagandni material, ali kaj podobnega?
A. V.
Strelci.
v počastitev JLA
Dne 18. 12. 1983 je OSZ Mozirje izvedla pod pokroviteljstvom štaba za TO Mozirje tradicionalno masovno strelsko tekmovanje s P.A puško v počastitev Dneva oboroženih sil SFRJ. Tekmovanje smo izvedli na strelišču v Šmartnem ob Dreti. Kljub izredno slabim vremenskim razmeram — sneg, poledica — se je tekmovanja udeležilo kar 14 ekip ali skupaj 56 strelcev, ki so v slabih pogojih za streljanje dosegli dobre strelske rezultate. V tekmovanju so nastopile ekipe osnovnih strelskih organizacij in sekcij, ter ekipe DPO in društev občine Mozirje.
Najboljše rezultate je dosegla ekipa OSO Šmartno ob Dreti — sekcija Bočna, kije od 400 možnih dosegla 288 krogov. Drugo mesto je osvojila ekipa OSO Kajuh Mozirje z 280 krogi, tretje mesto
pa je pripadalo OSO Gornji grad z 268 krogi. Med posamezniki pa so bili najboljši: Kolar Ciril — Bočna, ki je od 100 možnih dosegel kar 88 krogov, drugi je bil Poličnik Jože — Gornji grad in dosegel 82 krogov, tretji pa je bil Bezovšek Marjan prav tako iz Gornjega grada z 80 krogi.
Prvo uvrščena ekipa je prejela pokal v trajno last, poleg tega pa so prve tri najboljše ekipe prejele še diplome. Prvim trem najboljšim posameznikom pa so bile podeljerfe medalje. Ob zaključku tekmovanja je vsem zbranim spregovoril tov. Sašo Štebil iz Bočne in v imenu pokrovitelja zaželel vsem tekmovalcem obilo športne sreče v streljanju. Ker pa je bilo to tekmovanje zadnje v letu 1983, je vsem skupaj zaželel tudi srečno novo leto 1984.
Grabnerjev marof v Mozirju so podrli, sedaj bo treba urediti okolje
Za lepše okolje
V Mozirju je bilo okolje kulturnega doma prav nekulturno! Prosvetno društvo je večkrat zaprosilo pristojne, da bi pomagali urediti vsaj promet v tem delu kraja. Divje parkirišče, zatrpani prehodi, nered, vse to je obdajalo lepo urejen kulturni dom. Končno je prišlo do dejanj! Tako imenovani „Grabnarjev marof’ so sedaj na pobudo Prosvetnega društva podrli, pri tem je krepko pomagala tudi krajevna skupnost. Ruševine so sedaj domala odstranjene, vendar pa sledi smotrna ureditev prostora, ki bi lahko bil mikaven, saj leži v osredju kraja. Vsekakor ne more več služiti kot neurejeno parkirišče! Pomislimo le na primere ko seje, pogrebni sprevod moral „prebiti” skozi neurejeno postav-
ljena vozila. Sicer pa, kaj pomaga še tako lepo urejen kulturni dom, če okolje ne ustreza. Zato bo treba temeljito premisliti, kako urediti prostor pred domom. Verjetno bodo morale k urejanju prispevati tudi delovne organizacije, katerih zanimanje za prostor je zaradi razkladanja blaga in seveda zaradi parkirišč za kupce. Nikakor ni to stvar le prosvetnega društva, ki mora sredstva naprositi, tudi ne v celoti krajevne skupnosti, ampak vseh, ki imajo vtem predelu poslovne prostore. Morali bi končno postaviti vprašanje, kaj prispevajo razna podjetja, ki imajo le poslovalnice v kraju, za sam kraj in njegovo ureditev. Tudi pri tem bi morali najti skupen jezik, ne le pri poslovnih namerah.
Obrambna vzgoja mladih
na OŠ Mozirje
V programu komisije za usmerjanje mladih v vojaške šole in poklice pri OK SZDL Mozirje je zapisano, da je mlade, predvsem učence osnovnih šol potrebno seznaniti z delom in življenjem v vojaških šolah in vojašnicah, saj bi jih tako najlažje seznanili s temi poklici. Tudi program obrambnega krožka na osnovni šoli Mozirje vsebuje to, in še marsikaj, kar je privlačno za mlade, zlasti seznanitev z orožjem, vojaško opremo, sredstvi zvez, vojaškimi poklici, zgodovino NOB-eja, ter s prikazovanji raznih filmov.
Tako so najprizadevnejši iz obrambnih krožkov iz vseh štirih osnovnih šol občine Mozirje obiskali 14. 12. 1983 vojašnico v Celju, ter si ogledali razstavljeno orožje in opremo. Največ pozornosti so mladi namenili pešadijskemu orožju (polavtomatski in avtomatski puški, puškomit-raljezu in minometom), kakor tudi topovom, kemičnim sredstvom in njihovi zaščiti in sredstvom zvez. Čeprav je bilo zelo hladno, so dobro pripravljeni vojaki in starešine na posameznih delovnih točkah zelo zainteresirali mlade učence in njihove mentorje. Tako
so učenci in mentorji še enkrat videli moč naše vojske in trdno vez med mladimi in oboroženimi silami.
Obrambni krožek na osnovni šoli Mizirje v svoji vrsti ima tudi aktivne in dobre strelce. Strelci se redno zbirajo vsako soboto na strelišču v Mozirju in se vadijo z strelskimi veščinami in spoznavajo strelsko orožje. V počastitev dneva oboroženih sil SFRJ je organizirano tekmovanje z zračno puško, ter je prvim trem osnovna strelska organizacija Mozirje podelila diplome in sicer: Hajdinjak Tinetu, Venek Gorazdu in Rak Marku, vsem ostalim, ki pa so sodelovali na tekmovanju pa značke strelske organizacije. Diplome so bile podeljene na proslavi dneva oboroženih sil SFRJ na osnovni šoli Mozirje dne 21. 12.
1983.
Taka uspešnost dela obrambnega . krožka na šoli v Mozirju, je vsekakor plod dobrega sodelovanja zunanjih sodelavcev, krajevnih organizacij ZRVS, ZZB NOV, strelske, oddelka za LO in občinskega štaba TO. Vsi si želijo v bodoče takšnega sodelovanja.
FRANC OMLADIČ
Komandant TO kap. 1. razr. Franc Vuga je vsakemu izmed-prostovoljcev — mladincev, čestital...
Mladi pišejo
Tokrat so na vrsti člani literarnega krožka OŠ Mozirje. Napisali so tudi nekaj pesmic. Prej ko jim damo besedo pa še to — prav lepa hvala za dobre želje ob Novem letu!
Novoletne želje
V prihodnjem leti ct želim:
—	da bi ne bilo nikjer vojn.
—	da bi bili vsi ljudje veseli.
—	da bi na svetu ne bilo lačnih otrok.
—	da bi ne bilo redukcij električnega toka.
—	da bi v trgovini bilo vse ceneje.
—	da bi več ne divjale vojne na Bližjnjem vzhodu.
—	da bi odstranili rakete iz Evrope.
—	da bi v šoli dobili samo dobre ocerte.
—	da bi Rusi in Američani spoznali, da imamo vsi ljudje pravico živeti.
—	da bi spoznal novega prijatelja ali prijateljico.
—	da bi dobil čebelnjak.
—	da bi si Reagan in Andropov podala roke.
—	da bi bili vedno nasmejainih lic.
—	da bi pri nas ne bilo več gospodarske krize.
—	da bi mi dedek Mraz prinesel mnogo Šaril.
—	da bi dobili material za centralno in da bi se čimprej vselili v novo hišo.
—	da bi zemeljska krogla imela samo nesebične ljudi.
—	da bi ljudje živeli v miru in ljubezni.
—	da bi nas starejši bolj razumeli in se z nami več pogovarjali.
Lit.-dop. krožek OŠ Mozirje
V napi šoli je bil velik praznik
Dan pred praznikom naše armade je bila v mozirski šoli velika slovesnost. Zbrali smo se v telovadnici, da bi počastili dan, ki je posvečen braniteljem naše domovine. Ob tej priložnosti so nas obiskali predstavniki družbenopolitičnih organizacij, predstavniki teritorialne obrambe in številni drugi gostje. Najbolj pa smo bili veseli, da smo v naši sredi lahko pozdravili štirinajst mladih fantov, ki so se prijavili med teritorialce.
Slavnostni govornik je bil tov. Vlado Miklavc, ki ga pionirji naše šole že dobro poznamo in mu radi prisluhemo, ko nam pripoveduje o dogodkih iz vojne.
Z velikim zanimanjem smo opazovali možev vojaških uniformah in mladince, ki so mirno stali v vrsti. M noge od njih poznamo, saj so še pred nedavnim sedeli v osnovnošolskih klopeh.
Mladinci—teritorialci so s podpisom potrdili, da bodo neustrašno varovali našo domovino, če jo napade sovražnik.
Svečani zaobljubi je sledil bogat kulturni program. Pelje pevski zbor, s kratkim sporedom pesmi pa smo se predstavili tudi recitatoiji. Prisluhnili smo tudi petju skupine učencev ob zvokih kitare. Nastopili so tudi najmlajši pionirji iz podružnične šole Nazarje. Predstavili so se z ritmično točko Naša vojska. Bili so res strumni vojaki. Njihov trud stfto poplačali z dolgim aplavzom.
Marsikdo od nas se je ozrl na napis na lepo okrašenem panoju: MIR JE SREČA, MIR JE SVOBODA, MIR JE POROK ZA HITREJŠI RAZVOJ!
Naši mladi fantje so torej z vstopom v vrste teritorialne obrambe sprejeli veliko in odgovorno nalogo. Mi vsi pa od njih pričakujemo, da jo bodo vestno opravljali ter čuvali našo srečo in svoboda
Francka Blekač, 8. c OŠ Mozirje
Zimsko veselje
Hura, hura, zima bela
je k nam že prihitela, vse planine in doline, v belo je odela.
Zdaj pa hitro, staro, mlado!
Kje so sanke in pa smučke? Z njimi na poljano belo, da tekmovanje se bo začelo.
Že tekmujejo veseli, saj bi radi vsi postali, Stenmarki, Kuralti in Streli!
Marko Skok, 7. a OŠ Mozirje
Koline
Prišel je z zimo čas kolin, ata šel je po par svinj.
S sabo vzel je še mesarja in pa tudi dosti d narja.
Ko ga pripeljal je domov, smo otroci vsi se zbrali, da pujska bi za rep držali. Vendar pujs je bil močan, vse nas pometal je stran.
Kmalu bilje pujs „odret” in klobase so bile naret.
Zadišalo je po pečenicah in po prati, krvavicah.
Vsi posedli smo za mizo in bili smo dobre volje, da ne bi mogli biti bolje.
Kristina Jeraj, 7. b OŠ Mozirji
Obiskali smo Kovinarstvo
V torek, 15. 11. 1983 smo obiskali TOZD kovinarstvo Ljubno.Najprej smo n; predavanju spoznali različne poklice.
Po končanem pouku smo odšli na kovinarstvo, kjer nas je že čakal tov. Bog dan Grohar. Peljal nas je v proizvodno halo,kjer nam je podrobnejše opisal po klice ljudi, ki so zaposleni v kovinarstvu. To so predvsem obdelovalec kovin, st rugar, rezkalec idr.
Spoznali smo, daje njihovo delo po večini avtomatizirano in v večini poklice ne zahteva velikega napora in fizičnega dela. To smo spoznali po tem, ker je proizvodni hali zaposlenih tudi nekaj žensk. V hali je veliko število strojev, ki s jih izdelali sami. Eden izmed njih je v poizkusnem obratovanju in so jih morali d sedaj izključno uvažati.
S to ekskurzijo smospoznali poklice v kovinarstvu, zato si še želimo predavan in ekskurzij o spoznavanju poklicev, da bi bila naša odločitev o izbiri poklic
la^ja	Klara Orešnik, OŠ Ljubno
Novinarski krože
Lokostrelci so imeli občni zbor
O uspehih gornjegrajskih lokostrelcev smo že ooširno poročali. Začeli so v ses tavu tabornikov in pridno vadili, tose je tudi obrestovalo. Že drugičjim je uspel osvojiti na^Jov republiškega prvaka. Sevedasedanjaorganizacijska oblika ni us trezala, zato so sklenili ustanoviti svoj klub.
Vse več je namreč tistih, ki bi se želeli vključiti v ta sodoben in zelo zanimi šport. Lahko trdimo, da so prebrodili gmotne in organizacijske težave in zato s. si lahko izdelali smernice za v bodoče in oblike dela, seveda pa tudi ustrezne pra vilnike. Ko so vse zagotovili, so sklicali ustanovni občni zbor v Gornjem gradu
Zbrali so se v Menini in zbor je pričela predsednica iniciativnega odbora, kij med navzočimi lahko pozdravila predstavnike družbenopolitičnih organizacij ii društev. Navzoči so z odobravanjem sprejeli zamisel o ustanovitvi kluba.
Lokostrelski klub v Gornjem gradu torej že deluje. V telovadnici kar pridni vadijo. Udeležili so se že medklubskega tekmovanja v Kamniku, kjer so dosegi 1. mesto pri Sanicah in 2. pri mladincih. Pripravljajo se na republiško tekmo, vanje, ki bo trd oreh, vendar se ga ne bojijo. Sicer pa sledijo tej preizkušnji š težje, zato so redno pri vadbah in se nenehno izpopolnjujejo.
Morda ste tudi vi tisti, ki bi se radi vključili med lokostrelce, vabljeni!
C. C
V pozni jeseni 1943, ko je pi- ranju bataljona je imel krajši sano obarvano listje že domala govor politkomisar VI. opera-odpadlo in postlalo bližajoči se zi- tivne cone Mitja Ribičič — Ciril, mi, smo Se zbrali borci slavne ki je med drugim poudaril po-Šlandrove brigade nad Češnjica-mi na Menini planini v starem bri-gadnem taborišču.
Zbrani in razvrščeni v obliki podkve smo po krajšem govoru politkomisarja brigade Mišelja zaprisegli, da se bomo borili proti okupatorju in drugim domačim izdajalcem ter, če bo treba, da bomo dali tudi svoja življenja.
Po zaprisegi je štab brigade zbral 96 borcev - prostovoljcev in formiral II. bataljon Pohorskega odreda.
Za komandanta bataljonaje bil imenovan Ivan Rojc — Bogdan.
Bil je pogumen in preudaren komandant. Borci so ga imeli zelo radi. Bilje zelo tovariški. V tem je bila njegova velika moč, kdaj j^t tudi šibkost.
Med prostovoljci so bili v glavnem borci bivše Savinjske čete, katere je bil komandir Bog- Silva Drame — Nada, dan politkomisar pa Ivan Medič , ,	, ITT , ,
— Silvo	bolničarka III. bataljona
Takrat smo, zvedeli, da bo šel z
nami tudi Poglajen Drago, ki je membnost nalog, ki jih bo imel na bil imenovan za komandanta novo ustanovljeni bataljon oz. Pohorskega odreda;	odred.
Drago Poglajen je bil izredno Naslednji dan t. j. 29. oktobra odločen, zelo pogumen, včasih pa	1943 smo krenili na pot.
že kar preveč drzen. Pri borcih je Temna noč je že zagrnila bil zelo priljubljen komandant. Zadrečko dolino, ko smo se nad
Politkomisar .odreda Franta Šentjoštom poslovili od Šlan-Komel pa je bil že na Pohorju, drovcey, ki so šli napadati oro-kakor tudi načelnileštaba odreda žniško postojanko v Šmartnem Vincenc Janko Arkov. Po formi- ob Dreti,
Mozirski okoliš nekdaj
Zapis naj bi poskušal razvozlati nekatera imena zaselkov, ki jih danes ne uporabljamo več. Gre za opis župnijskega okoliša Mozirje, ki ga je znani zgodovinar in nekdanji mozirski župnik Ignac Orožen opisal v svojem delu Dekanat Oberburg iz leta 1877 takole:-Trg Mozirje: Celine, Brdce (Wurzenegg), Huda ves ali Za forštom in Oljnik, Brezje z Rožnikom: Čele, Krnica, Brdo, Prečna, Jazbine, Sele, Brec-lovski vrh, Ločica in Korenov vrh. Radegunda: Planina, Sra-bočje Segojnica, Gosteč, Šu-mečko, Verbuč, Zagradišče, Globoko, Soteska, Zikovec, Tmavče in Preloge. Šmihel: (Orožen ga imenuje Šmihel za bregom, op. A. V.) Jasenica, Golte, Grmada, Spodnji konec, Rženica, Žlebsko in Pod stenami. Bele vode: Zaločan, Graben, Berložnica, Gornji konec, Srnov vrh, Oslovska gora, Ojstro, Završče, Bačovje, Vi-SOčki vrh in Pergovje. Lepa njiva: Grmada, Sedle, Mrako-vje, Jurkovlje, Lokove, Prese-
ka, Korpe, Dol (Orožen piše Dolj, op. A. V.), Bukovje, Apače, Ržiše, Predno, Vrh, Ldka ob Ljubiji s Kolovratom, Volovje, Gneč, Preseka, Petkovca, Podvratmi (je skupaj pisano, op. A. V.) in Podpeči (možno tudi Podpe-čmi, op. A. V.). Libija (Ljuoi-ja): Kolovrat, Volovje, Gneč, Preseka in Soteska. Loke: Dobrovlje z Jasli (Orožen piše Dobrovlje mit Jasle, verjetno gre za Jeslane, op. A. V.).
Prav verjetno so številna navedenih imen že v pozabi. Vsekakor pa je pričujoča razporeditev v male občine zelo stara, saj je znano, da so pozneje združevali zaselke v večje občine, kot denimo, občina Mozirje-trg, ali občina Mozirje-okolica. Vsekakor piše Orožen dobesedno... v župni okoliš Mozirje spadajo nasledne občine... Sodeč po še ohranjenih hišnih imenih,-je verjetno, da gre za nekatere označbe, ki so v bistvu ledinska imena, ne pa ime zaselka.
A. V.
Ko smo se v megleni jesenski noči prebijali čez Zadrečko dolino, mojo dolino, ki se je vedno rad spominjam še posebej pa tistih časov, ko smo še kot otroci letali po cvetočih livadah, lovili pisane metulje, posnemali žvrgolenje ptic in se v poletnih časih ohlajevali v tolmunih zelene Drete. Kar milo se mi je storilo, ko sem se spomnil s kolikšno vihravostjo smo spletali v šumenje valov Drete naše želje in sanje.
Trenutno spokojnost pa so prerezali mitraljezi, ki so zaregljali ob spremljavi, bomb. Dejali smo: Ta
fozdrav so nam pripravili naši landrovci v slovo.
Cesto, ki pelje iz Nazarij v Gornji grad in reko Dreto smo prečkali v bližini Vologa.
Pot je bila nemirna in polna nevarnosti, ker so Nemci ob poteh, kjer sp partizani običajno prečkali glavne ceste in reke, postavljali močne zasede.
Pohod smo nadaljevali čez Brdo mimo redkih kmetij, na katerih so gospodarsili trdni in preudarni kmetje. Pri nekaterih so imeli še luč, so še bedeli. Srečali nismo nikogar. Le pasji lajež nas je spremljal.
Pri Konini smo prečkali bistro Sayinjo, kije žuborela ter šumela kot, da bi se veselila, da namaka dolino zelenega zlata in cesto Nazarje — Ljubno.
V Okonini smo se za trenutek ustavili pri Bogdanovih znancih, kjer smo dobili potrebne informacije o Nemcih.
Po dobri uri hoda v smeri Poljan smo prispeli v taborišče, kjer smo večkrat taborili, ko smo bili še v Savinjski četi.
Povelje je padlo, da smo ostali tarii in prenočili.
Dežurni bataljona in dežurna četa so poskrbeli za varnost bataljona. Določili so stražarska mesta in kraj za zasedo. Potem so še odredili kateri gredo prvi na stražo in v zasedo.
Noč se je nagibala proti polnoči, bila je tiha. Na nebu ni bilo oblakov. Le zvezde so migljale in luna je plavala po nebesni modrini. Kmalu potem pa je zavladal mir.
Vsi smo legli obuti in oblečeni po tleh. V naših objemih so počivale puške in mitraljezi. Misli enih in drugih pa so splavale k svojim najdražjim, na tople domove, k staršem, sestram, bratom in še in Še.
Spominjali smo se še nedavne preteklosti in si dopovedovali, da bodo še prišli časi, lepi časi, ko bo zasijala zlata svoboda in spet nam bo lepo.
Tako smo mislili vsi. Tako je menila tudi naša borka Nada —-Silva Drame, ki je bila doma iz Zagorja ob Savi. V bataljonu je opravljala dolžnosti bataljonske bolničarke. Njeno ponašanje je izpričalo, da je izhajala iz dobre družine. Bila je lepo vzgojena in preprosto dekle. Bila jesrednje velika plavolaska, vitka z nežnim obrazom in plavimi očmi.,
(Nadaljevanje)
Urednikov kotiček
Mnogi bralci so se ob Novem letu spomnili z dobrimi željami uredništva in tudi urednika. Vsem prisrčna hvala z željo, da bi v prihodnjem letu dobro sodelovali in da bi vas naše glasilo razveseljevalo. Ob tej priliki bi želel opozoriti bralce, da je naša želja prilagoditi vsebino potrebam po obveščanju, zato prosimo za nasvete kako naj v naprej zastavimo vsebinsko plat našega glasila. Hvala!
Urednik
Matična kronika za december ’83
POROKE: Koželjnik Darko, star 26 let, orodjar iz Podveže 33 in Ajnik Ana, stara 39 let, delavka iz Podveže 33
SMRTI: Kampuš Cecilija, stara 58 let, gospodinja iz Nazarij 40, Smodiš Anton, star 80 let, upokojenec iz Nazarij 233, Šemlak Franc, star 56 let, kmet iz Sp. Kraš 40, Deleja Franc, star 72 let, kmet iz Pustega polja 16, Strgar Jožef, star 55 let, upokojenec iz Kokarij 15, Pungartnik Marija, stara 79 let, upokojenka iz Juvanja 21, Nerat Frančišek, star 71 let, upokojenec iz Radmirja 63, Kaker Martin, star 29 let, šofer iz Krnice 56, France Ana, stara 74 let, upokojenka iz Ljubije 31, France Jožef, star 67 let, upokojenec iz Ljubije 49, Oblak Frančiška, stara 88 let, upokojenka iz Dol Suhe 33, Ramšak Jožef, star 71 let, upokojenec iz Zg. Pobrežja 12, Jeklar Jera, stara 85 let, upokojenka iz Podvolovljeka 1.
Veterinarsko dežurstvo
23. 1. do 29. L Kralj Ciril, dipl. vet. Ljubno, tel. 840-112 30. L do 5. 2. Lešnik Marjan, dipl. vet. Ljubija, tel. 831-017 6. 2. do 12. 2. Zagožen Drago, dipl. vet. Ljubno, tel. 840-179 13. 2. do 19. 2. Kralj Ciril, dipl. vet. Ljubno, tel. 840-112 20. 2. do 26. 2. Lešnik Marjan, dipl. vet. Ljubija, tel. 831-017
Josip Tominšek (1872-1954)
(nadaljevanje)
Prejšnjič sem predstavil življenje in planinsko delovanje Josipa Tominška, v nadaljevanju pa nameravam še njegovo pedagoško, literarnozgodovinsko in jezikoslovno delo.
Leta 1912 je bil Tominšek imenovan za člana deželnega Šolskega sveta in za nadzornika za telesno vzgojo za slovenske in italijanske šole; nadzor-ništvo je opravljal do leta 1923, ko je bilo ukinjeno.
Napisal je veliko šolskih učbenikov in pripomočkov, med katerimi so 'najpomembnejši Latinska slovnica, Grška slovnica (ki je tudi prva slovenska za ta jezik) in Grška vadnica, priredil pa je Kseno-fontov slovar in Praprotnikov Slovensko-nemški in Nemško-slovenski slovar.
Pisal je tudi pedagoške članke in razprave, od katerih so najpomembnejši Latinščina in grščina (objavljeno leta 1901), Grščina (1902), Telovadba (1903), O pouku latinskega jezika (1906), Preo-snova avstrijskih srednjih šol (1908) in O reformi mature (1908). V letih 1904-11 je urejal Pedagoški letopis.
Literarnozgodovinsko delo je Tominšek začel leta 1899, ko je objavil članek Puškin in Prešeren, pisal je še o Bleiwei-su in njegovih Novicah, o Stritarju, polemiziral jez Antonom Aškercem v spisu Pesnik Aškerc v boju za herojstvo (1905). Sodeloval je pri Ljubljanskem zvonu (v letih 1899-1909) in pri Slovanu, kjer je pisal o Aškercu in Murnu, o Cankarju in njegovi dramatiki in o Štrekljevi izdaji Slovenskih narodnih pesmi. Od večjih del je treba navesti še uredništvo petih knjig Izbranih spisov Janeza Mencingerja (1911-28), kjer je prispeval predgovore in opombe, po mnenju jezikoslovca Antona Breznika, pa se mu jezikovna poprava Mencingerjevega besedila ni posrečila, saj so bili posegi ponekod neutemeljeni in celo nasilni. Uredil je tudi Bleiw-eisov zbornik (1909).
Jezikoslovna vprašanja je obravnaval npr. v člankih O pouku slovenskega jezika, O napakah in pravilih slovenskega pisanja in Smeri našega pravopisa in pravorečja. Z Antibarbarusom, objavljenim v
Planinskem vestniku 1936-38, je poskušal uvajati in izpopolnjevati načela Breznik-Ramovševega pravopisa iz leta 1936. Uspeha ni imel predvsem zaradi zvestobe tradiciji pri pišočih (ki jo je treba upoštevati pri vsaki korenitejši spremembi pravil pravopisa). Tominšek je sicer predlagal sistemske rešitve, vendar sistem ne deluje vedno. Pri pisanju velikih in malih začetnic je še danes polno nedoslednosti pri tipih Gornji Grad, Lepa njiva, Robanov kot, Logarska dolina, Lačja vas itd. Tominšek je težil k enotnosti, a -kot že rečeno - ni uspel:
V znanstvenih delih pa je največkrat citirana Tominško-va razpravica Narečje v Bočni in njega sklanjatev, ki jo je objavil v izvestju državne gimnazije v Kranju za šolsko leto 1902/03 (in ki je izšla kot ponatis še leta 1903). Po klasični slovnici je opisal sklanjatev samostalnika, pridevnika in zaimka, in sicer z vsemi izjemami pri posameznem sklonu. Le obžalujemo lahko, da se ni z narečjem ukvarjal več, kajti pričujoče delo je zastavljeno izredno kvalitetno in predstavlja temelj tudi za današnje proučevanje zgornjesa-vinjskega narečja.
Tominšek je bil tudi tajnik odbora za . nabiranje slovenskih ljudskih pesmi in jih je sam tudi nabiral, 12 let je bil predsednik Glasbene matice v Ljubljani, delal je v Profesorskem društvu in Profesorski samopomoči, v Protialkoholnem društvu, v Češkoslovaški in Bolgarski ligi in drugod. V Ljubljani je bil vodja mladinskih iger in v klubu Hermes je pomagal uvesti nogomet, delal je v ljubljanskem aeroklubu (prvi pri nas je začel z jadralnim letalstvom) in v Sabljaškem klubu.
Vidimo lahko, da je bil Tominšek vsestranski, ob svoji 80-letnici je naredil statistiko svojega 60-letnega literarnega delovanja in naštel 60 knjig in 875 razprav, kar je spoštljiva številka. Zanj velja nekaj takega kot pri večini doslej obravnavanih Zgornjesavinjčanov: veliko dela, ki pa ga skoraj ni videti, ker ni bilo usmerjeno v eno samo veliko stvar. Toda zaradi raznovrstnosti in razdrobljenosti Tominškovega dela ne moremo reči, da ni bilo veliko. Več truda moramo vložiti v to, da njegovo pisano delo bolje spoznamo in pravilno vrednotimo. S tem se mu bomo oddolžili bolje kot z ne vem kakšnim spomenikom.
PETER WEISS
Pozdrav na karavli. Predstavniki javnega življenja so obiskali na dan oboroženih sil tudi karavlo na Strelčevem vrhu
Novosti v občinski knjižnici
1.	LEPOSLOVJE: Slovenska lirika 1950-1980, Pregelj: Thabiti kumi, Hergold: Pojoči oreh, Zbirka Mohorjeve družbe, Levstik, V.: Višnjeva repatica, Orwell: 1984, Rubinstein: Mojih mnogo let — avtobiografija, Sheldon: Onkraj polnoči, Zbirka Labirint: Malteški sokol, Sedemodstotna raztopina, Park Gorkega
II. STROKOVNA LITERATURA: Kartuzija Pleterje, Pečjak: Nastajanje psihologije, Zaplotnik: Pot - dopolnjena izdajaj Zgodovina I. del (Velika ilustrirana enciklopedija), Sveta kri in sveti gral
lil. MLADINSKA LITERATURA: Snoj: Sanjska miška - slikanica, Taufer: O jej, krokodil - slikanica, Rainer: Mihaha, Potrč: Zebe..., Jurca: Snežaki v vrtcu, Godina: Zmaj v oknu - slikanica, Kovač: Kresnica poldnevnica - slikanica
Kino Moziije v februarju
2.	ZA NAJU DVA — francoski film - kriminalka
4. in 5. ZAKRINKANI JfeZDEC - ameriški film - western
7. PUSTOTA - slovenski film - zgodovinski
9. BRONCO Bil(y — ameriški film — komedija
11. in 12. SUROVI UDARCI - ameriški film - kriminalka
14. EVA - slovenski film - drama
16. POGODBA - Hong Kong - komedija
18. in 19. VABA - ameriški film - detekt. - psihološka drama
21. VROČI ŽVEČILNIK -, ameriški film - komedija
23. JAZ SEM TVOJ MORILEC - zah. nemški film - kriminalka
25. in 26. PUŠČAVSKI LEV - Libijski film'- zgodovinsko-vojni film
28. DOBRODOŠLI, MISTER CHANCE - ameriški film - komedija
Kino Ljubno v februarju
4. in 5. Indijanski poglav Tecumseh - nemški film, vestern 11. in 12. Sedmero-sije smrt - ameriški film, kriminalka 18. in 19. Resnične zgodbe VII. del. - zah. nemški film, seksi komedija
21. Javna hiša 122- francoski film, ljubezenska drama
25.	Leto groze - ameriški film, grozljivka
26.	Popajeve norčije - ameriški film, risanka
28. Sluga svojih gospodarjev - italijanski film, komedija-
Okrogle iz doline
Samo starejši Moziijani še pomnijo ŽOVLJE Tomaža, kije živel v Mozirju kot čevljar in mali posestnik v hiši za Trnavo (v tkzV. ciganskem firklcu -tako smo vsaj vsi stari Mozirjani vedno rekli delu Mozirja ob Trnjavi t. j. od Lekšetove hiše pri mostu pa vse do Bolhove hiše).
Tomaž je bil rojen leta 1869 na Vrheh nad Šmartnim ob Dreti v hiši, kjer se je po domače reklo pri Geljažu. V Mozirjuse jespoznal zErmenc Marijo, ki je bila lastnica hiše in malega posestva. Tomaž pa v Mozirju ni našel prime mega dela in se je zato leta 1903 odpravil v Ameriko. Kaki dve leti za tem je poslalsvoji izvoljenki Marijide-nar za pot. Tako je tudi Marija odšla v Ameriko, kjer sta se s Tomažem poročila. Vrnila sta se leta 1910 in nato gospodarila na Marijinem posestvu, Tomaž pa je vodil še čevljarsko obrt. Za tem se je Tomaž še dvakrat podal v Ameriko za boljšim kruhom, vendar pa ni zdržal dlje, kot vsakič po tri leta. Dokončno se je vrnil v Mozirje leta 1932.
Tomaža imam v spominu kot zelo velikega in suhega človeka zznačilnim razbrazdanim obrazom. Skoraj vedno je bil obut v škornje z navzven štrlečimi trakovi, s katerimi sije pomagal pri obuvanju. Na splošno pa je bil znan kot duhovit posebnež, ki je v svoje pripovedovanje zelo rad vpletal napihnjene laži, ki pa niso nikomur povzročale škode.
Poskušal bom napisati nekatere njegove anekdote tako, kot so mi ostale še v spominu:
— Kmalu za tem, ko seje leta 1932 vrnil iz Amerike, je prišel obiskati mojega očeta in mamo (Miklavc Antona in Marijo). Vsi mo bili v kuhinji in poslušali njegovo pripovedovanje. Moj oče gaje k temu še vzpodbujal z raznimi vprašanji. Zato je Tomaž zelo prepričevalno povedal, kako je zlato nabiral. Rekel je: „Veš Tona, šel sem zlato iskat notri v Kanado, pa še naprej v Va laško (Aljaska). Kobili vedel, koliko je te reči tam blo. Po pra-
vici ti povem, da smo poberali take kipe zlata, kakor so tele šifle le (zajemalke). Ob tem je pokazal na veliko medeninasto zajemalko, ki*je visela nad štedilnikom.
—	Ko je bil nekočpri nasvtaverhu in sva sama skupaj delala na njivi, mi je povedal približno tole:
„Ko bi ti vedel kako veliki travniki so tam v Ameriki. Veš, prej ko smo pri seneni košnji prišli do kraja, smo pa kar z otavo začeli. Pa ko bi ti videl kaki konji so tam, kako dolgi. Po pravici ti povem, da so taki, da segajo od telegrafštange do telegrafštange. In ko bi ti videl, kako tam vozijo vlaki. Čisto drugače kot naš Savinjčan. Čisto zares, tako hitro pelja tam, da se vidijo telegrafštange kakor plot"
Sedanja gospodinja na Žovljetovi domačiji Marija Kokalj pa je povedala:
—	Ko je prišel Žovlje Tomaž iz Amerike, je prinesel mnogim svojim sosedom in znancem darila. Vsakemu obdarovancu je ob tem še naročil, da naj nikomer ne pravi, kaj je dobil. Pozneje pa seje vseeno razvedelo, da je vsak dobil povsem enako darilo in sicer naramnice za hlače. Tomaž je bil tudi zelo znan kot odličen plesalec. Zato je prav on, kot prizadeven gasilec na vseh gasilskih veselicah v Moziiju kot prvi otvorit ples. Tudi tu se je vedno pojavil v škornjih.
Zapisal VLADO MIKLAVC

„Savinjske novice” izhajajo mesečno - Izdaja SZDL ob-: čine Mozirje - Urejuje uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Aleksander Videčnik - Fotografska priprava Ciril Sem - Uredništvo ip uprava: Mozirje 175, telefon: (063) 831-609 - Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje, številka:
52810-637-55424 - Savinjske novice, glasilo SO Mozirje -Rokopise, objave In oglase za vsako številko sprejemamo do10. v mesecu - Stavek, f filmi In prelom DITC, tozdi - Grafika Novo mesto - Tiski na rotaciji Ljudske pravice v' Ljubljani - Po mnenju IS | SRS, Sekretariata za Infor-1 macije (št. 421 1/72 z dne I
9.	maja 1973) je časopis Š oproščen davka na promet | proizvodov.