Dolga zgodba o cesti
Dobrepoljci že četrt stoletja čakajo na asfaltirano povezavo
z Grosupljem - Demosova obljuba dela dolg - Delegacija pognana
Že kar četrt stoletja in več čakajo prebivalci dobrepolj-ske doline na cesto, ki bi jih kolikor toliko spodobno po-vezala z občinskim središ-čem. Vendar je bilo upanje krajanov, da se bodo vozili po urejeni prometni poveza-vi, doslej prazno. Republika je za regionalko vedno poza-bila in tako je ostalo pri sta-rem. Dobrepoljci so postali boljše volje, ko so jim asfalti-rano cesto do Grošupljega obljubili prvaki občinskih političnih strank na predvo-lilnih shodih. In kaj lahko spodbudnega zapišemo v zvezi s temi zagotoviJi po zadnjih mesecih, ki jih je imela na voljo za ukrepanje tako imenovana nova oblast? Grosupeljski župan Rudolf Rome pravi, da cesta bo, ker obljuba dela dolg
- vendar ne tako zelo kmalu in hitro.
»O cesti Mlačevo-Dobre-polje-Raščica oziroma o po-vezavi med Grosupljem in dobiet>oljsk.o dolino se po-govarjamo že petindvajset let«, pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Videm--Dobrepolje Jože Zrnec. »Pravzaprav nam je obljub-ljena že petnajst let, zapisana pa je bila tudi v srednjeroč-nih načrtih. Ves čas smo si prizadevali za asfaltirano po-vezavo in nazadnje je cesta postala glavna točka vseh naših sestankov. Videti je, da Dobrepoljci nismo bili za-nimivi za republiko. Poleg tega so nam poprej očitali, da je bila dolina med vojno domobranska. Torej so nas kar nekako pozabiU.« Ven-dar pa se na cesto navezuje šest    krajevnih    skupnosti
- Videm-Dobrepolje, Kom-polje, Ponikve, Ilova gora, Račna in Mlačevo s skupaj okoli pet tisoč prebivalcev,
po njej pa se vozi petsto ali šesto Ijudi na delo in v šolo. Osebnim avtomobilom se pridružuje še trideset avto-busov. Vse tegobe neasfalti-ranega cestišča še slabšajo nalivi, bojj klavrno vzdrževa-nje in prevozi s tovornjaki. Janez Zrnec pravi, da je ce-sta občasno v zelo slabem stanju, ko pa jo urejajo s stroji, se pokažejo že njeni temelji. Veliko materiala prepeljejo tovornjaki iz do-brepoljskega kamnoloma, kjer drobijo granulate, to pa cesti seveda ne koristi. Pot-niški promet po železnici so na tem koncu ukinili leta 1972 in tedaj so Dobrepolj-cem objjubili, da bo cesta dobro vzdrževana. Kakorko-li že, dejstvo je, da šestina prebivalcev občine z Gro-supljem ni povezana z asfal-tom, zato upravičeno priča-kujejo, kot pripoveduje predsednik krajevne skup-nosti Videm-Dobrepolje, da to ne bo več problem. Želi-mo, da se stvari čim prej ure-dijo in da stranke izpolnijo obljube za cesto in telefon-ske povezave. Ker smo se v preteklosti kar naprej po-govaijali o cesti, iz tega pa ni bilo nič, je vse skupaj prera-slo v nezaupanje do krajev-nih funkcionaijev, češ da ni-so nič naredili. Občino smo ves čas opozarjali z delegat-skimi vprašanji, nanjo pa smo se obračali zato, ker bi sami težko kaj uredili na re-publiških organih. Na vse prošnje so prenovili samo Pileijev oziroma čušperški klanec, sami pa smo zbrali denar s krajevnim samopri-spevkom in prostovoljnimi prispevki za odsek od Do-brepolja do Raščice ter za del ceste od Vidma do zden-ske vasi. Zato ni čudno, da se krajani tedaj, ko je cesta res
slaba, raje odločijo za vožnjo iz Dpbrepolja preko Raščice in Škofljice kot pa preko Zdenske vasi do Grosuplje-ga, torej za 40 namesto za de-set kilometrov.«
Odgovor na vprašanje, kdaj bodo Dobrepoljci doča-kali normalno cestno pove-zavo z občinskim središčem, smo poiskali pri Bojanu Škodi, vodji referata za go-spodarsko infrastrukturo občine Grosuplje. »Cesta za republiko ni pomembna,« pravi, »ker povprečni dnevni promet po njej ne dosega ti-soč vozil.« »Zato je bolj zadaj na seznemu prednostnih na-log. Obljubim lahko le to, da bomo pripravili prenovJjeni projekt izpred trinajstih let in priglasili dela. Oboje smo poverili IBT Inženiringu Ljubljana. Kasneje bosta sle-dila pridobivanje ponudb in gradnja. Sicer pa si bomo prizadevali in od republiške uprave za ceste zahtevali iz-polnitev obljube. Ko bomo imeli v rokah^projekte, bo vseeno lažje, vprašanje pa je, kako bo z denarjem. »Kot lahko razberemo iz zapisni-ka komisije za posodobitev regionalne ceste Mlačevo--Dobrepolje, bo za prvi od-sek od Mlačevega do Račne IBT Inženiring Ljubljana us-kladil pogoje republiške uprave za ceste in občinske-ga komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora v zvezi z dokumentacijo. Komite bo izdal tudi soglasje o širini ce-ste glede na že zgrajen odsek čez čušperški klanec. Za drugi del regionalke od Ču-šperka do Zdenske vasi pa bo treba pridobiti mnenje Železniškega gospodarstva Ljubljana o trasi. Odločiti se bo treba tudi o izbiri ceste nad železnico ali pod njo.
Pristojni torej ne mirujejo in morda se bo razvpiti cesti vendarle uspelo vrniti v pro-gram uprave za ceste. »Upa-mo, da bomo lahko že letos opravili pripravljalna ze-meJjska dela na približno ki-lometer dolgem odseku Mla-čevo-Predole, posodabljati pa bi ga začeli prihodnje le-to. Vsi drugi kilometri bodo morali počakati še nekaj ča-sa. Kljub vsemu računamo na republiška sredstva in smo pripravljeni pomagati tudi s svojim denarjem. A drugače kot s hudo muko ne bo šlo,« poudarja pred-sednik skupščine občine Grosupije Rudolf Rome. In kar prav mu je treba dati, saj smo iz neuradnih virov izve-deli, da so delegacijo grosu-peljske občine, ki se je želela na republiški cestni upravi pogovarjati o dobrepoljski cesti, kaj hitro postavili čez prag! Toda obljuba dela dolg, trmoglavi pa včasih dp-sežejo tudi nemogoče. Še malo potrpljenja torej, pa bo-mo videli.
ROMANA ŠPENDE