Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNISTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 25.000
Letna inozemstvo	Lir	40.000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
i
Leto XXXVI. - Štev. 18 (1800)
Gorica - četrtek 3. maja 1984 - Trst
Posamezna številka Lir 500
ČLOVEŠKO DELO V LUCI KRISTUSOVEGA KRIŽA IN VSTAJENJA
Vsako delo — naj bo telesno ali umsko — je neizogibno združeno z naporom. Prva Mojzesova knjiga to izraža res živo in prodorno, ko nasproti prvotnemu blagoslovu dela, obseženem že v skrivnosti stvarjenja in povezanem v povzdigovanju človeka k temu, da je podoben Bogu, postavlja prekletstvo, katerega prinaša greh: »Bodi prekleta zemlja zaradi tega! V trudu se boš živil od nje vse dni svojega življenja.« Ta muka, združena z delom, označuje pot človeškega življenja na zemlji in vsebuje napoved smrti: »V potu svojega obraza boš užival kruh, dokler se ne povrneš v zemljo, ker si vzet iz nje.« Kakor nekakšen odmev na te besede zveni stavek enega od pisateljev modrostnih knjig: »Nato sem premišljeval o vseh svojih delih, ki so jih izvršile moje	roke, in o trudu, ki	sem ga imel pri	izvrševanju.«	Ni ga pač človeka
na zemlji, ki bi	ne mogel vzeti teh	besed za svoje.
V določenem	smislu pove o tej stvari tako rekoč	svojo	zadnjo	besedo tudi evangelij v velikonočni skrivnosti Jezusa	Kristusa. Tu je	treba	iskati	odgovor na te, za
duhovnost človeškega dela tako pomembne probleme. Velikonočna skrivnost obsega Kristusov križ, Kristusovo pokorščino prav do smrti, pokorščino, katero apostol postavlja v nasprotje s tisto nepokorščino, ki je od začetka obremenjevala človekovo zgodovino na zemlji. Velikonočna skrivnost vključuje tudi povzdignjenje Kristusa, ki se prek smrti na križu z močjo Svetega Duha v vstajenju vrne k svojim učencem.
Znoj in napor, ki sta v sedanjem stanju človeštva nujno združena z delom, odpirata kristjanu in celo vsakemu človeku, poklicanemu k hoji za Kristusom možnost, da se ljubeče pridruži tistemu delu, zaradi katerega je prišel Kristus, da bi ga izvršil. To odrešenjsko delo je bilo opravljeno s trpljenjem in smrtjo na križu. Ko človek v zedinjenju s Kristusom, ki je bil za nas pribit na križ, prenaša napore in mučnost dela, po svoje sodeluje z božjim Sinom pri odrešenju človeštva. Izkazuje se za resnično Jezusovega učenca, ko dan za dnem tudi sam nosi križ pri dejavnostih, ki so mu naložene.
(Iz okrožnice Janeza Pavla II. o človeškem delu)
Italija v iskanju soujetske naklonjenosti
POZIV ENOTNE DELEGACIJE SLOVENCEV V ITALIJI
Kljub štirim desetletjem vztrajnih zahtev po zakonski zaščiti naših jezikovnih, šolskih, kulturnih in gospodarskih pravic italijanska republika še ni izpolnila svoje ustavne dolžnosti in mednarodne obveze. Globalna zaščita Slovencev v Italiji je spet predmet zavlačevanja, pritiskov, vsiljevanja omejevalnih pogledov in poskusov umetnega ločevanja Slovencev ali celo preštevanja.
Enotna delegacija Slovencev v Italiji je zato sklenila, da skliče deželni zbor vseh slovenskih javnih delavcev, da se skupno razgovorimo o našem boju za globalno zaščito in da pripravimo množično manifestacijo, ki bo 20. maja v Gorici oblastem in vsej javnosti izpričala odločenost, da Slovenci nadaljujemo boj za dosego pravičnega zaščitnega zakona.
Vse predstavnike našega javnega življenja, zastopnike naše politične, upravne, kulturne, gospodarske, mladinske in športne stvarnosti v tržaški, goriški in videmski pokrajini pozivamo k udeležbi na enotnem deželnem zboru v soboto 5. maja ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu.
Mladi v Ogleja
Sveto leto odrešenja se je z veliko nočjo izteklo. Veliko je bilo večjih ali manjših romanj in duhovnih srečanj v tem letu po vsem krščanskem svetu, veliko v Rimu, veliko v vsaki škofiji. Iztekla so se, toda življenje teče dalje, sklepi ostajajo, načrti se počasi uresničujejo, Kristus še naprej odrešuje — tudi po nas.
V takem upanje vzbujajočem vzdušju se je odvijalo škofijsko srečanje mladine v Ogleju v sredo 25. aprila pod geslom: Združeni v Kristusu za odrešenje človeka.
Nad 300 mladih se je po nadškofovem uvodu razdelilo v 15 skupin in razpravljalo o vlogi in službi mladega kristjana v družbi in Cerkvi. Skoraj v vsaki skupini je bil po kakšen Slovenec. (V Oglej so se tokrat odpravili s kolesi.) Pogovor v vseh skupinah je bil res iskanje, čutilo se je, da je tudi v mladih današnjega časa veliko energije, veliko pripravljenosti za delo pri gradnji boljšega sveta.
V skupini, ki jo je vodil g. Marjan Mar-kežič, so mladi posvetili veliko pozornosti tudi problemu sožitja in sodelovanja med Slovenci in Italijani, zlasti na verskem področju. Vsi smo se zelo lepo razumeli in se strinjali, da največ problemov prinašajo predsodki bodisi na eni ali drugi strani, ki pa jih je možno odpraviti 7. dobro voljo in konkretnimi dejanji v duhu evangelija, toda z osebno zavzetostjo. Ker pa so mladi Italijani postavljali veliko vprašanj, ni bilo težko ugotoviti, da se oni srečujejo v veliki meri tudi s problemom nepoznanja manjšine. Slovenski udeleženci tega srečanja smo se ob koncu (kakor že večkrat) resno vprašali, ali nismo morda Slovenci sami krivi, da nas ne poznajo in tako tudi ne upoštevajo, saj se dostikrat niti ne prikažemo, kaj šele, da bi jim stvari razložili s svojega zornega kota. Mogoče večkrat zahtevamo svoje pravice, na dolžnosti pa pozablja-
mo... Mar ne bi bila tudi tovrstna srečanja lepe priložnosti za dosego različnih pravic?
Dopoldanskemu razgovoru po skupinah je dala pečat skupna molitev v baziliki. Sledilo je kosilo, razne igre in medsebojno spoznavanje na travniku ter priprava na mašo in obred posvečenja novomašnikov. To so Michele Stevanato, Fulvio Ostro-man, Andrea Bellavite in diakon Sinuhe Marotta.
Že celo popoldne so se množice drugih vernikov zgrinjale proti baziliki in jo do zadnjega kotička tudi napolnili, saj ni bila tako nabito polna od obiska papeža Pavla VI.
Sam obred je potekal v veliki zbranosti. Posebno pri mladih, ki so se razporedili okrog oltarja je bilo čutiti, da jih je odločitev štirih mladih fantov za dosmrtno službo Bogu globoko prevzela.
»Prosite Gospodarja žetve, da pošlje delavcev v svojo žetev.« Res, »prosimo, da bi se tudi ostali poklicani odzvali, v vsakem narodu kolikor jih potrebuje, vsak pa naj se osebno in odgovorno zavzame v svojem okolju, da bo glasnik božjega kraljestva, z vsemi svojimi darovi«, je odzvanjalo v oglejski baziliki iz ust mladine goriške škofije.
Giulio Andreotti, italijanski zunanji minister se je na samo veliko noč podal na dvodnevni obisk v Moskvo. Je bil to prvi obisk kakega ministra Severnoatlantskega obrambnega pakta po imenovanju Čemen-ka za novega voditelja Sovjetske zveze. Andreotti velja med vsemi NATO ministri za najmanj proameriškega, zato sovjetsko vabilo prav njemu verjetno ni bilo naključno.
Prvi dan se je šef italijanske diplomacije pogovarjal zlasti s svojim kolegom Gro-mikom. Z njim je prebil skupaj kar šest ur. Opaziti je bilo sproščeno in prijateljsko ozračje, čeprav je bilo očitno, da ostaja s sovjetske strani nezaupanje do Zahoda, ki so ga povzročile nove ameriške jedrske rakete.
Drugi dan se je Andreotti sestal z generalnim tajnikom sovjetske partije Černen-kom. Pogovor je trajal eno uro. Sovjetski voditelj je izrekel ostro kritiko na račun ZDA, ki je namestila nove rakete v Zah. Evropi, v kar je bila vpletena tudi Italija. Andreotti je dokaj pogumno odgovoril, da je bila Italija k temu prisiljena, saj ni mogla mirno gledati, kako so sovjetski izsrelki usmerjeni proti njej.
Cernenko je še iznesel neke ideje o premostitvi spora, kar pa je zaenkrat ostalo strogo zaupno. Poudaril je enotnost obeh vlad v prizadevanjih, da pride do popuščanja napetosti, italijanski zunanji minister pa je razložil cilje italijanske diplomacije, ki vodi politiko majhnih korakov z namenom, da se ustvari vzdušje za obnovo
Reagan na Kitajskem
Reagan, predsednik industrijsko in vojaško najmočnejše velesile je prebil v spremstvu svoje žene šest dni v komunistični Kitajski, kjer je bil prijazno sprejet in imel vrsto pogovorov z vodilnimi kitajskimi komunisti. V njegovem spremstvu je bilo kar 800 oseb, od njih samo časnikarjev 350.
Najprej se je sestal s predsednikom republike Li Xiannienom. Ta mu je dejal, da je več stvari, ki vežejo ZDA in Kitajsko od tistih, ki ju ločujejo.
Predsednik vlade Zhao Ziyang pa je bil v dolgem razgovoru bolj konkreten. Pogovor so označili za »odkritosrčen in prijateljski«. Odkritosrčen pogovor vedno pomeni, da gre za razhajanja. Tako je Zhao zahteval od Reagana, naj neha podpirati otok Tai\van. Regan se je skušal izmuzniti tako, da je poudaril, da ZDA priznavajo le eno Kitajsko. Tudi glede Srednje Amerike se Zhao ne strinja s severnoameriškimi stališči. Tudi naj bi ZDA ustavile nameščanje novih jedrskih raket v Evropi (sovjetske pa naj bi ostale!). Glede Bližnjega vzhoda Zhao zagovarja pogovore s Palestinsko osvobodilno organizacijo, kar je Reagan odločno odklonil. Skoro istovetna stališča pa sta imela sogovornika glede Kambodže in Afganistana. Sovjeti naj zapustijo ti državi.
Tudi pogovor z voditeljem kitajske partije — trajal je eno uro — je bil »odkritosrčen«. Hu Yaobang se je izrekel proti navzočnosti 40.000 severnoameriških vojakov v Južni Koreji. Prišlo naj bi do mirne združitve obeh Korej ne da bi ena pogoltnila drugo. Reagan je odgovoril, da trenutno ni ravnotežja med Severno in Južno Korejo. Prva ima pod orožjem
794.000 mož, druga 601.000. Zato so severnoameriške čete še naprej potrebne, če naj ostane ravnotežje nasprotnih sil trdno.
Po teh sestankih se je Reagan srečal še z Deng Xiaopingom, ki je trenutno najmočnejša osebnost v komunistični Kitajski ter ima glavne zasluge, da se je nekdanja Maova Kitajska odprla svetu. Deng Xiaoping se je povrnil na zadevo Taiwana (Formoze) in dejal, naj bi prišlo do združitve Taiwana in Kitajske z miroljubnimi pogajanji. Komunistična Kitajska si želi sožitje dveh različnih družbenih sistemov v eni državi, pri čemer naj bi prebivalstvo Taivvana ostalo pri svojem načinu življenja in ohranilo svoje stike z ZDA in Japonsko.
Pozornost pa je vzbudil ob vsem prijateljskem razgovarjanju način, kako so kitajska sredstva javnega obveščanja poročala o razgovorih. Tako je cenzura izločila vse Reaganove izjave, ki so bile uperjene proti Sovjetski zvezi ali so poveličevale svobodno gospodarstvo naproti dirigiranemu, kar se ravno dogaja v vseh komunističnih državah.
dialoga med SZ in ZDA.
Bolj uspešni so bili pogovori o dvostranskih gospodarskih odnosih. Andreotti je z Gromikom podpisal tri dokumente: program razvoja gospodarskega, tehničnega in industrijskega sodelovanje ter podaljšanje dveh sporazumov, ki sta prenehala veljati te dni, do leta 1990. Andreotti se je tudi pritožil, da znaša trenutno italijanski trgovinski primanjkljaj že 2.600 milijard lir in da bi se z uvozom sibirskega plina utegnil še povečati. Sklenjeno je bilo zato, da bo v bodoče SZ več kupovala v Italiji.
Prav v času, ko se je Andreotti mudil v Moskvi, pa je v Italiji prišlo do ostre kritike na račun zunanje politike, kot jo zadnje čase on vodi. Tako je uradno glasilo italijanske socialdemokratske stranke zapisalo, da »Andreotti ni najbolj primerna osebnost, ki bi ji lahko v Washingto-nu zaupali«, liberalec Sterpa pa je v rimskem parlamentu vložil interpelacijo, v kateri sprašuje, kakšna diplomatska strategija se skriva za zadnjimi Andreottijevi-mi pobudami in če so bite le pobude skupno začrtane.
Povod za kritiko Andreottijevega ravnanja je dala resolucija interparlamentarne unije, ki je bila sprejeta na zasedanju 7. aprila v Ženevi in jo je podpisal tudi Andreotti kot vodja italijanske delegacije. Omenjena resolucija ostro obsoja izraelsko politiko in kritizira ZDA zaradi podpore tej politiki.
Če so republikanci, socialisti, socialdemokrati, radikali in misovci obsodili to zadržanje, so se pa poleg demokristjanov zanj z vso težo potegnili komunisti. Socialdemokratom in liberalcem očitajo nizkotnost, ker so napadli Andreottija prav v času, ko se je razgovarjal v Moskvi. Italijanski komunisti ne samo da branijo delovanje šefa italijanske diplomacije, temveč mu tudi dajejo vse priznanje. Pri tem so mnogi mnenja, da Andreotti s svojimi nepričakovanimi in malo »ameriškimi« pobudami cilja na sam vrh republike: rad bi nasledil Pertinija. Zato njegovo laskanje sovjetski politiki.
Število in struktura slovenske partije
Iz Naših razgledov povzemamo: Leta 1945 je Komunistična partija Slovenije štela okrog 8.500 članov, med njimi 1.070 kmetov. Sedaj šteje Zveza komunistov Slovenije 126.000 članov, med njimi je le še 331 kmetov. Na vsakih trideset naselij pride torej en kmet komunist. Partija naj bi bila stranka delavcev, toda v ZKS je le še kakih 30 % delavcev, vsi ostali so
ZfeonnmAs renbikaske stmke
■ Od torka do četrtka preteklega tedna se je mudil v Jugoslaviji kot gost predsednice zveznega izvršnega sveta Milke Planinc predsednik nizozemske vlade Ruud Lubbers z ženo in sodelavci. Vsebina pogovorov so bila dvostranska in mednarodna vprašanja. Gosta iz Nizozemske je sprejel tudi predsednik predsedstva Špiljak, nakar je Lubbers obiskal Ohrid, kjer se je sestal z najpomembnejšimi tamkajšnjimi družbenopolitičnimi osebnostmi.
V petek 27. aprila se je v Milanu začel 35. kongres republikanske stranke (PRI), ki je v javnosti vzbudil dokajšnje zanimanje, saj stranka sodeluje v sedanji vladi ter zastopa stališča, ki niso vedno v skladu z ostalimi vladnimi partnerji. Poleg 2.500 delegatov so prišli na zborovanje tudi vodilni predstavniki drugih italijanskih strank kot De Mita, Piccoli in For-lani (DC), Craxi (PSI), Zanone (PLI), Lon-go (PSDI), Tortorella (PCI), francoski veleposlanik Martinet ter zastopniki čilskega in afganistanskega odporniškega gibanja. Kongres se je zaključil v nedeljo 29. aprila.
V svojem poročilu je glavni tajnik Spa-dolini — trenutno je tudi obrambni minister — svojo stranko predstavil kot najbolj staro italijansko stranko, obenem pa jo označil za najbolj sodobno, ki ima edina jasne pojme, kako gospodarsko in moralno ozdraviti Italijo. V nekem smislu hoče biti torej PRI usmerjevalka vladne politike.
Za Spadolinija je sedanja vladna povezava stvar nuje, to pa ne pomeni, da ima
samo ena stranka pravico do predsedstva vlade. V tem bi se bilo treba izmenjavati. PRI se zavzema za moralizacijo gospodarstva in javne uprave. Tako je Spadolini predložil deset točk, ki bi jih bilo treba udejstviti. »Ni moralnega ozdravljenja brez gospodarskega in političnega,« je dejal.
Kar se tiče odnosov do ostalih strank je Spadolini dal priznanje zlasti DC, ki ima z njegovo stranko zgodovinski odnos. Če je DC izgubila na zadnjih volitvah, se je to zgodilo, ker ni znala pravočasno prepričati volivcev o svojih novih izbirah. Liberalce je pozval, naj se opredelijo ali za svojo zgodovinsko usmeritev ali pa za novi laburizem, za katerega se nekateri navdušujejo. Socialiste je opozoril, da republikanci nimajo nikakega namena postati priprega PSI, komunistom pa je dejal, da se njegova stranka ne misli nikdar priključiti levi alternativi. Republikanci hočejo vzdrževati ravnotežje med laičnimi strankami in katoličani, odklanjajo pa tako povezavo med DC in PCI kot blok levičarskih strank, čeprav bi se ta skušal predstaviti za zmernega v programu.
uradniki, profesonji, tj. intelektualci. Včasih so jim rekli »buržuji«.
Druga značilnost: kadar gre za izstopanje iz ZKS, so prvi kmetje, za njimi takoj delavci. Leta 1982 je bilo med izključenimi iz ZKS 51 % delavcev.
Tretja značilnost: Vernost porašča prav med delavci in kmeti, najmanj med intelektualci, ki jih je v ZKS največ.
Četrta značilnost:	Matjaž Jevnišek,
predsednik Univerzitetne konference Zveze socialistične mladine v Ljubljani, je v intervjuju odgovoril, da se na univerzi malo rekrutira za ZKS. »V mojem letniku smo v treh letih sprejeli dva nova člana. Na osnovnih organizacijah na univerzi so veseli vsakogar, ki pride, ne glede na to, od kod prihaja.« In še tisti, ki pridejo, prihajajo predvsem iz oportunizma. Vprašanje se je namreč glasilo. »Ali je res, da študentje "silijo” z ZK šele proti koncu študija, ko so na vidiku službe?« Odgovor: »Najbrž bo držalo. Načelo moralnopolitične neoporečnosti je pač še vedno preveč povezano s članstvom v ZK« (NR 23. marca).
Naj se komunisti v Ljubljani pomirijo: tudi v Italiji je bilo tako za časa fašizma; kdor je hotel dobiti službo, se je moral vpisati v PNF (Partito Nazionale Fascista). Nič novega pod soncem.
■ Od 14. do 24. aprila je bival na Bledu s svojo družino Adolfo Suarez, bivši predsednik španske vlade. Čeprav je bilo njegovo bivanje zasebnega značaja, je imel 21. aprila na Brdu pri Kranju v bivšem Titovem dvorcu pogovor z Vinkom Hafnerjem, predsednikom skupščine SR Slovenije in z Rudijem Čačinovičem, predsednikom komisije skupščine SR Slovenije za mednarodne odnose.
Avguštinu Želetu v spomin
OKNO V DANAŠNJI SVET
Dragi Gusteij!
Tako smo namreč v prijateljskem krogu klicali pok. župnika Avguština Želeta, svojo zemsko potovanje si dokončal dne 25. aprila čisto tiho in brez hrupa, kakor je celo tvoje življenje potekalo v precejšnji odmaknjenosti od tega sveta.
Tvoja otroška in mlada leta niso bila lahka: še kot otrok si ostal brez staršev in živel pozneje pri sorodnikih in dobrih ljudeh celo svojo mladost. Skupaj s sestro Marijo, ki je bila eno leto mlajša, sta delila enako grenko usodo sirot: ti po šolah, ona v službi, šele po novi maši sta se znašla skupaj in si ostala zvesta do groba.
V pogrebnem nagovoru je msgr. Lojze Škerl dejal: »Leta 1952 si bil nekaj mesecev v ZDA. Tisto leto sem bil za veliki teden na Tabru, kjer je ostala tvoja sestra Marija. Tedaj sem dodobra spoznal, kaj ti je sestra pomenita, kako sta bila drug na drugega navezana, in zato ni čudno, da si odšel kmalu za njo po nebeško plačilo.«
Potem je dr. Škerl nadaljeval: »Nisem se mogel udeležiti njenega pogreba, še manj pogrebne maše za osmino. Zato naj bo tukaj ob krsti njenega brata izrečena iskrena hvala za vse, kar je naredila za svojega brata. Bila mu je vse: oče, mati, sestra in pomočnica na domu in v cerkvi, v veselju in v žalosti, s križem in pod križem. Naj ji Bog vse to res očetovsko poplača.«
Vsi, ki smo pok. Marijo Zele poznali, moramo	samo	potrditi, kar je	o	njej
rekel dr.	Škerl.	Zlasti še vsi tisti,	ki	smo
bili osebno deležni njene gostoljubnosti v Istri, v Dolini, posebno še na Repen-tabru. Kolikokrat je v repentaborskem Župnišču stregla gostom iz Trsta in tudi iz velikega sveta, ki so se lam zbirali v prvih povojnih letih, posebno ob kulturnih proslavah na tem griču. Zlasti smo občudovali njeno materinsko in sestrsko skrb, ko	je bil	brat bolan, dolgo	in	hudo bolan	na srcu. Nobena žrtev ji	ni	bila
pretežka. Bila je živa podoba skrbne Marte.
Lojze Škerl je nato nadaljeval: »Naš pokojni sobrat je bil iz Trnja na Pivki, kjer se je rodil 17. aprila 1914; malo pred smrtjo je torej dopolnil 70 let. Srednjo šolo je opravil v goričkem Malem semenišču v Gorici, bogoslovje prav tam.
V mašnika je bil posvečen 26. maja 1940
V cerkvi sv. Antona Novega v Trstu.«
Iz srednješolskih let g. Zeleta naj o-menim, kako se je zanimal za slovensko literaturo. Spadal je v skupino »filozofov«, ki so ob prostem času rajši raz-
Morda bo koga v našem zamejstvu začudilo, da poročamo o smrti Miloša Stareta v daljni Argentini. Toda kdor ve, kaj je pok. Stare bil in kaj je storil za slovensko stvar bodisi doma v Sloveniji bodisi kasneje v zdomstvu, se temu ne bo čudil.
Rodil se je 11. junija 1905 v kmečki hiši v Dolu pri Domžalah. V študentskih letih je bil član Marijine kongregacije, ki jo je vodil duhovnik-pesnik Silvin Sardenko (dr. Alojzij Merhar) in katoliških akademskih društev. Po končanem študiju na ljubljanski pravni fakulteti je stopil v odvetniško pisarno dr. Mihe Kreka, zvestega sodelavca slovenskega narodnega voditelja dr. Antona Korošca. Leta 1938 je bil izvoljen za poslanca, po tragični smrti Koroščevega naslednika dr. Kulovca v Beogradu pa je postal načelnik Slovenske ljudske stranke (SLS), ki se je navdihovala ob istih idealih kot sedanje krščan-skodemokratske stranke. Na tem mestu je ostal do svoje smrti.
Po 8. maju 1945 se je umaknil najprej v Trst, nato pa v Rim, kjer se je pridružil dr. Kreku in postal predsednik Socialnega odbora. Ko je tolikim drugim pomagal izseliti se v prekomorske države, je konec leta 1947 tudi sam odšel v Argentino. Tam je ustanovil Društvo Slovencev, bil dalj časa njegov predsednik, obenem pa začel izdajati tednik »Svobodna Slovenija«, ki izhaja še danes. Dolgo vrsto let je tudi izdajal »Zbornik Svobodne Slovenije«, ki je dragocena priča kulturnega dela slovenske emigracije po letu 1945. Prvenstveno pa se je najbolj prizadeval, da bi slovenski narod preživel sedanjo komunistično diktaturo in spet postal svoboden v polnem pomenu besede. Po smrti dr. Mihe Kreka je postal predsednik Narodnega odbora za Slovenijo. Nemški krščanski politik Adenauer mu je bil vzgled voditelja in državnika.
pravljali kot pa se igrali. Gotovo je temu pripomoglo tudi njegovo že tedaj šibko zdravje. Poskušal se je tudi v pisanju in mu je nekaj stvari uspelo. Eno njegovih kraških črtic so ponatisnili tudi v Argentini v zbirki »Dnevi smrtnikov«.
»Po novi maši,« je nadaljeval dr. Škerl, »je g. Zele kot skoraj vsi tržaški novo-mašniki moral v Istro med Hrvate. V oskrbo je prejel župnijo Grimalda in ka-planijo Kršikla. Na tem mestu je ostal tri leta. V novembru 1943 je, po znani nemški ofenzivi v Istri, prišel za župnika v Dolino, kjer je ostal do pomladi 1946, ko je prevzel župnijo Repentabor. Obdržal jo je 30 let.«
V Dolino je g. Zele prišel po smrti župnika Sancina, ki so ga po 8. septembru 1943 odpeljali in je izginil neznano kje. Postal je žrtev tistih zmedenih časov nezaupanja in sumničenja med nami.
Vedno šibkega zdravja je Avguštin Zele na Repentabru doživel težek srčni infarkt. Izredna nega sestre Marije in zdravnikov ga je takrat rešila smrti. Zato se je odpovedal župniji in se umaknil na Opčine. Tu je živel še bolj odmaknjeno življenje ob sestri in prijateljih, ki so ga kdaj obiskali.
Pogrebni nagovor je dr. Škerl tako zaključil: »Za pok. sobratom Avguštinom Zeletom ne ostajajo cerkve, zgradbe in ustanove, ki bi pričale o njegovem delu razen skrbi in zavzetosti za razna dela na Tabru. Toda kjer je bil, je kot duhovnik izpolnil svojo dolžnost. To v cerkvi, v šoli, med ljudmi. Do svojih ljudi je bil zahteven in ni poznal kompromisov. Vse to je dalo povod za kako trdo in odklonilno besedo. Mi, ki smo ga poznali, smo z njim sočustvovali. Križ, ki ga je nosil, predvsem zaradi dolge bolezni, je bil težak; preizkušenj mu ni manjkalo. Bil je dušni pastir v burnih časih med vojno in po vojni v Dolini in na Tabru. Vsega nismo opazili in zaznali, ker je vse nosil sam zase.«
Pogreb je bil v ponedeljek 30. aprila na tržaškem pokopališču pri Sv. Ani. Pogrebne obrede je vodil g. škof Bellomi ob udeležbi nad 30 duhovnikov; vernikov po toliko, kolikor jih je lahko šlo v pokopališko kapelo. Pokopali so ga med druge tržaške duhovnike sobrate.
»Želel si počivati med sobrati na tukajšnjem pokopališču, v bližini zaslužnega msgr. Slavca, ‘ki je bil eden tvojih predhodnikov na Tabru. Počivaj v miru!« Tako je dr. Škerl zaključil svoje slovo od pokojnega g. Zeleta, tako mu želimo tudi mi, ki smo ga poznali.
K. Humar
5. aprila letos ga je smrt iztrgala slovenski skupnosti v Argentini in pridružila svoji ženi Franji, ki ga je zapustila sredi januarja. Pokopali so ga na osrednjem pokopališču Chacarita v Buenos Airesu 7. aprila. Vsi prisotni so bili svesti, da pomeni njegov odhod prelomnico v slovenski zdomski politični organizaciji.
Toda z njegovo smrtjo se tek usodnega dogajanja še ni zaključil. Kot da bi hote! imeti pri sebi svojega zvestega sodelavca pri uredništvu »Svobodne Slovenije«, je še isti mesec nenadoma preminul Slavomir Batagelj, primorski rojak, brat ge. Vlaste, ki je poročena z dr. Dragom Legišo. Tudi Batagelj je položil vse svoje sile in svoj idealizem na oltar slovenske izseljenske skupnosti v Argentini. Bil je pri dobrih 60 letih in gotovo bi lahko še veliko storil zlasti kot časnikar v korist zdomskega slovenstva, toda Gospodar življenja ga je našel zrelega za večno plačilo. Njegovi ženi Marjani, otrokoma in sestri Vlasti izrekamo iskreno sožalje.
-jk
Srečanje v Beneški Sloveniji
Prejšnji teden so se na sedežu kulturnega društva »Ivan Trinko« v Čedadu sestali predstavniki deželne Slovenske skupnosti ter beneških kulturnih društev. Obravnavali so probleme v zvezi s prizadevanji za zakonsko zaščito slovenske manjšine ter z vprašanji beneških Slovencev nasploh. Zavzeli so se za še večje medsebojno sodelovanje in za redne stike med SSk in beneškimi Slovenci, ki morajo doseči enako priznanje kot ostali Slovenci v deželi Furlaniji-Julijski krajini.
Srečanje je bilo nadvse pozitivno in je ponovno pokazalo na nujnost stalnega sodelovanja med Slovenci vseh treh pokrajin naše dežele.
■ Sedem dni počitnic in izredno lepo vreme so prigomogli, da so letošnji velikonočni prazniki presegli vsa pričakovanja glede turističnega razmaha. Tako je na italijanskem cestnem omrežju krožilo od 19. do 25. aprila 41 milijonov vozil, na letališču v Fiumicino (Rim) so bile razprodane vse vozovnice za notranje proge, na rimski postaji Termini pa so prodali 193 tisoč vozovnic, kar je navrglo 3 milijarde lir. Prometnih nesreč je bilo 4.594. V njih je izgubilo življenje 159 oseb, 4.358 pa jih je bilo ranjenih. Mrtvih je bilo za 5,4 % manj kot lani, ranjenih pa 6,3 % več.
■ Za nekaj ur je prišel v petek 27. aprila na obisk v Rim francoski predsednik Mitterand. S Craxijem je izmenjal stališča o najbolj perečih vprašanjih Evropske gospodarske skupnosti. V naslednjih dneh se bo Mitterand sestal še z drugimi voditelji držav EGS, da tako pripravi sestanek evropskega sveta, ki bo 25. junija v kraju Fonlainebleau pri Parizu. Zadnji dve srečanji, najprej v Atenah in nato v Parizu sta propadli predvsem zaradi egoizma Vel. Britanije.
■ Po prekinitvi diplomatskih odnosov med Vel. Britanijo in Libijo bo britanske interese v Libiji zastopala Italija, libijske v Angliji pa Saudska Arabija. Medtem se je zvedelo,' da je neka protiobveščevalna služba prestregla Gadafijev šifrirani ukaz libijskemu veleposlaništvu v Londonu, naj strelja na demonstrante. Do streljanja je 17. aprila dejansko prišlo. Poleg ubite 25-letne policistke je bilo ranjenih 11 drugih oseb.
■ Na Portugalskem so ob deljenem javnem mnenju 25. aprila proslavili desetletnico revolucije »gibanja kapetanov«, ki so napravili konec 48 let trajajoči desničarski diktaturi. Sprva je zgledalo, da se bodo oblasti polastili skrajni levičarji s komunisti na čelu, vendar je potem uspelo ostalim silam dosežke revolucije ohraniti v demokratičnem okviru. Sedanji državni predsednik Ramalho Eanes je ob letošnji proslavi poudaril, da nihče ne more zanikati zgodovinskih pridobitev »aprilske revolucije« kot so obnovitev ustavnih svoboščin, delovanje političnih strank in sindikatov, odprava cenzure tiska, izpustitev političnih jetnikov, konec kolonialnih vojn in podobno. »Revolucionarni proces je sedaj končan,« je še dodal Eanes. »Revolucionarni svet je svojo nalogo opravil. Zato se je vojaško gibanje prostovoljno razšlo. Demokratična civilna oblast je zdaj dolžna uresničiti dve poglavitni nalogi revolucije: doseči popolno demokratizacijo in nadaljevati razvoj Portugalske.« Proslave same so potekale v znamenju sporov med levičarskimi silami, socialistično vlado, skupino bivših članov Združenja 25. aprila, ki je strmoglavila diktaturo in tistih, ki podpirajo predsednika Eanesa.
■ V Afganistanu je sovjetska vojska sprožila ofenzivo z namenom, da se polasti strateško pomembne doline Pandršvi severno od prestolnice Kabula. Ta dolina povezuje Kabul s sovjetsko mejo. Domači gverilci so zadnje čase razstrelili več mostov na cesti proti SZ, zaradi česar je sovjetsko poveljstvo sklenilo ukrepati. V ofenzivi, ki jo podpirajo težki bombniki, sodeluje 500 sovjetskih tankov in 20.000 sovjetskih vojakov, medtem ko je število vojakov kabulskega režima zelo nizko.
■ V Angoli (jugozahodna Afrika) je prišlo s strani protivladne gverile Unita do hudega atentata, ki je terjal nad sto ubitih oz. ranjenih. Prav v opoldanskem času, ko je veliko delavcev odhajalo z dela, je pred večnadstropno stavbo v mestu Huambo eksplodiralo vozilo, polno razstreliva. V ruševinah je našlo smrt tudi 20 kubanskih tehnikov in vojaških inštruktorjev.
■ V letoviškem kraju Palm Beach na polotoku Florida (ZDA) so našli v neki hotelski sobi mrtvega 28-letnega Davida Kennedyja, sina leta 1968 tragično umorjenega Roberta Kennedyja. David je bil četrti od enajstih otrok in že večkrat na zdravljenju zaradi pretiranega uživanja mamil. Ta so zanj končno postala usodna.
■ V otoški državi Santo Domingo v Karibskem morju je prišlo do hudih pouličnih izgredov potem ko so oblasti na zahtevo Mednarodnega denarnega sklada, pri katerem je Dominikanska republika močno zadolžena, dvignile cene osnovnih živil kot so kruh, mleko, olje ipd. Izgredniki so se spopadli s policijo, pri čemer je bilo več desetin mrtvih, prek sto ranjenih, več sto pa aretiranih. Oblasti so obtožile dominikansko komunistično stranko, da je izzvala in organizirala nerede. Da je imela svoje prste zraven, je gotovo, saj se ji je nudila lepa priložnost, da se uveljavi.
■ Zadnje pastirsko pismo nikaragovskih škofov je vznevoljilo levičarsko sandini-stično vodstvo do take mere, da je notranje ministrstvo opozicijskemu dnevniku »La Prensa« najprej prepovedalo objavo omenjenega pisma, nato pa jo dovolilo pod pogojem, da uredništvo dokument škofov označi kot »protirevolucionaren«. Isto ministrstvo je tudi prepovedalo Katoliškemu radiu, da pismo objavi.
■ Področje San Francisca v Kaliforniji (ZDA) je zajel močan potres, ki je dosegel 5,8 stopnje po Richterjevi lestvici, malo manj kot rušilni potres pred osmimi leti v Furlaniji. Potres je trajal 15 sekund, ni povzročil smrtnih žrtev, močno so ga čutili v San Franciscu, središče potresa pa je bilo kakih 70 km južno od tega velemesta v bližini kraja San Jose. Največjo škodo je utrpelo mesto Morgan Hill, kjer je bilo ranjenih nad deset oseb, večje število zgradb hudo poškodovanih, ceste pa so prekinili številni usadi.
Veselo in živahno je bilo naše skupno potovanje, ko se je v sredo 25. maja zbralo pri Moščenicah, po raznih zapletih, v osmih avtobusih nad 400 romarjev, v Padovi pa so se nam pridružili še drugi.
Dan je bil lep in sončen, tak, ki ga je naredil Gospod. Spremljalo nas je tudi v kapucinsko cerkev in samostan, v katerem je živel, molil, trpel in spovedoval skoraj 40 let naš novi svetnik p. Leopold -Bogdan Mandič.
Napolnili smo svetišče in z vsem srcem in v velikonočnem razpoloženju kot uvodno pesem zapeli: »Zapoj veselo, o kristjan«. Mogočno in ubrano petje je vodila s. Celina Kontelj iz Sv. Križa.
Čisto studenčnico božje besede nam je natočil dr. Angel Kosmač, ki je vnet a-postol tega priljubljenega svetnika. Iz e-vangeljskega branja o »Dobrem Pastirju« je pred nas postavil poglavitna sporočila novega božjega poslanca.
Slovesno liturgijo je vodil dr. Škerl, škofov vikar, somaševalo pa je 11 duhovnikov, medtem ko se je petje prepletalo z molitvijo in smo skoro vsi pristopili k mizi Gospodovi, da smo skupno doživeli lomljenje kruha kot pri zadnji večerji.
Pred odhodom iz mesta smo še pohiteli v baziliko sv. Antona in spet so kipele iz naših src prošnje in zahvale.
V bližini Padove smo se zbrali pri bratskem kosilu in stkali nova poznanstva ter potrdili stara.
Pred povratkom smo obiskali še zelo zanimivo in veličastno svetišče »Madonna di Rosa« pri Sv. Vidu ob Tilmentu.
Prevzela nas je razkošna nova cerkev v modernem romanskem slogu, seznanili smo se z ljubeznivo upodobitvijo Marije z Jezuščkom, ki je želela ven iz skromnega kmečkega doma v blagoslovljeni božji hram, da bi tako ljudi svarila pred grdo in žalostno razvado preklinjanja. Pater kustos nam je pred našo zaključno slovesnostjo nazorno razložil zgodbo o nastanku svetišča.
Vrnitev na naše domove je bila vesela pesem, saj je v naših dušah vzbrstela duhovna pomlad in hvaležnost gg. duhovnikom, ki so nas vodili, zlasti glavnemu organizatorju g. Jožetu Kunčiču iz Sv. Križa.
Evelina Pahor
MLADIKA št. 4
Uvodnik »Kakšen bo Trst proti letu 2000« je napisal Sergij Pahor. V njem pokaže nesmiselnost načrta o premogovnem terminalu in toplotni električni centrali na premog. Duhovno misel je prispeval Milan pod naslovom »To je dan, ki ga je naredil Gospod, aleluja.« Magda Jevnikar kramlja o »Zgodnji pomladi«, Rezi Marinšek iz Argentine je avtorica novele »Santa Maria del Buen Ayre«. Nagrajena je bila na natečaju Mladike. Velikonočne pesmi so prispevali Vladimir Kos, Marija Rus, Ljubka Šorli in Marta Kunaver, »Pet otroških« pa Janja Kastelic. Slednje so bile prav tako nagrajene na istem natečaju.
Zanimiva je rubrika »Pod zbiralno lečo« z odlomki iz slovenske publicistike. Kritične so misli o enotnem cerkvenem prostoru na Slovenskem, ki bi ga bilo treba vse drugače uporabljali kot se dela sedaj. Dr. Miloš Kralj daje nasvete »Nenehno utrujenim«. Zelo izčrpna je ocena, ki jo prof. Martin Jevnikar poda o treh knjigah, ki so zadnje čase izšle: »Prgišče Krasa«, avtor Albert Miklavec, »Deček z Gor-
Potres v Umbriji
V nedeljo 29. aprila je potres, ki je dosegel osmo stopnjo Mercallijeve lestvice, močno prizadejal celotno območje Umbrije. Brez strehe je ostalo 5.000 ljudi. Poškodovani so bili tudi mnogi kulturni in umetniški spomeniki. Najhuje je potres prizadel kraj Gubbio, kjer je sedaj prepovedan vstop v Palačo konzulov. Smrtnih žrtev k sreči ni bilo, ranjencev je pa nad 70. Umbrija je izrazito potresno področje. Novi potresni sunki se nadaljujejo. V zadnjih časih je na tem območju prišlo do potresa v septembru 1979 in v oktobru 1982.
Škofovsko posvečenje v Poreču
V soboto 28. aprila je zagrebški nadškof kardinal Kuharič posvetil msgr. Antona Bogetič za novega poreško-puljskega škofa. Z n jim je somaševalo še 11 drugih škofov (med temi goriški nadškof Bommar-co in tržaški škof Bellomi) ter nad sto duhovnikov. Slovesnost je potekla v naj-iepšem redu z res veliko udeležbo vernikov.
Novi škof je domačin iz Premanture pri Pulju in je duhovnik od leta 1946.
njevipavskega« (Tončka Curk) in »V času« (Jože Aleksej Markuža). Ester Sferco pa kritično obdela »Pojoči oreh« pisateljice Ivanke Hergold. Objavljena sta tudi zapiska o dveh razstavah: Edija Žerjala v goriški galeriji »La Bottega« (M. J.) in Franka Vecchieta v sežanski galeriji (Magda Jevnikar). O imenu kraja Boljunec razpravlja Pavle Merku.
Ne manjka drobnih novic pod naslovom »Antena«, kakor so tudi zanimiva razkritja v rubriki »Mogoče ne veste, da...«
Mladinska priloga »Rast« razpravlja o težko rešljivem problemu prve zaposlitve. Kot uvodnik velja »Delo kot bistvena komponenta (zakaj ne sestavina?) človeka.« Drug članek govori o krizi dela, novih poklicih, neustrezni šoli in mladih ljudeh. O »Ljubezni v moji varianti« razmišlja Alenka, E. S. pa predstavi »Zbornik ob 60-letnici Kluba slovenskih študentov na Dunaju«. - ej
Bralci pišejo
Ta naš tržaški radio
Na veliki petek zjutraj ob sedmih sem odprl aparat in poslušal poročila. Vsakdo se lahko zmoti, važno je, da to pomoto popravi. Tako je radijski poročevalec to jutro povedal, da je domobranec Balantič Zgorel v Krakovem pri Cerkniškem jezeru in ne v Grahovem kakor se je resnično Zgodilo. Malo prej je ista bralka poročil povedala genitiv na koncu stavka »smrti Gospodovega«, namesto smrti Gospodove. Ob 13. uri istega dne je bralka poročil kar v slovensko obliko spremenila naslov srb-se mladinske revije; namesto »Književna riječ« je prebrala »Književna reč«. To so tri napake in nobena ni bila popravljena. Po tem spodrsljaju in po tolikšnem šopu drugih podobnih v teku leta za danes nekaj delikatnih nasvetov.
Vsak napovedovalec naj vedno prej sam zase prebere, kar bo podal pred mikrofonom. Branje poročil sedemkrat dnevno naj bo jasno, lepo, smiselno, ne prepočasno, ne prehitro in še toliko drugih želja bi lahko našteli. Kdor ne zna ali ne more pred mikrofonom pravilno dihati, naj vsaj poročil ne bere. Poslušalcev ne zanima, kdo bere poročila, ampak kako Uh bere. To delo je zelo odgovorno, zato ne bi smel biti ključ za branje poročil pripadnost raznim skupinam in strankam.
Tudi moški poročevalci se včasih zmotijo, a napako vedno popravijo. Z zadovoljstvom pa zapišemo, da so radijska poročila zelo lepo sestavljena; vidi se, da časnikarji iščejo smisel in to znajo povedati v lepem jeziku, večkrat celo posrečeno vpletejo narodne rečenice in pregovore, kar poročila zelo poživi. Želimo si, da bi mogli čez leto in dan pohvaliti tudi bralke poročil.	b.	c.
Edini samostan benediktink v Vzhodni Nemčiji
Berlinski nadškof kardinal Joachim Mei-sner je v benediktinskem samostanu sv. Gertrude v Alexanderdorfu pri Zossenu v Vzhodni Nemčiji umestil za prvo opatinjo dosedanjo prednico tega samostana Gize-!o Miiller. Samostan benediktink sv. Gertrude je prvi in edini samostan te vrste
v tej državi in je bil z odlokom Apostolskega sedeža januarja letos iz priorata povzdignjen v opatijo. Opatinji Miiller je-
vi je kardinal kot znamenje njene službe izročil redovno pravilo sv. Benedikta, pastirsko palico in naprsni križ iz 13. stol.
Slovensko zdomstvo žaluje
Tržaško romanje v Padovo
Z GORIŠKEGA
Škofova vizitaciia v
Obala od Devina do Trsta se strmo dviga v kraško pokrajino. Na višini tristo metrov preide v planoto. Kjer kamen in borna gmajna zopet vzvalovita v grmičevje, stoji na eni od vzpetin cerkev, posvečena Mariji Vnebovzeti. Okoli nje še dandanes vidiš razvaline, ki govore o njeni burni preteklosti. V podnožju se raztezajo vasi Col in Poklon, na drugi strani Voglje, Vrhovlje in Dol, bolj oddaljena je vas Repen, še dalje so Fernetiči. Državna meja je razdelila župnijo na dva dela. Tako spadajo danes pod župnijo Repentabor le Repen, Col, Poklon in Fernetiči.
Cerkev stoji na samem, nekje v sredini vseh vasi. Družbo ji dela le župnišče in srenjska hiša. Cerkev in ostale stavbe so zidane na živo skalo in obzidane z mogočnim obzidjem. V zavetje teh zidov so se nekdaj zatekali ljudje pred turškimi vpadi, danes pa se zatekajo pod plašč Matere Marije v svojih težavah in bolečinah. Repentabor je osrednje romarsko svetišče za Slovence na Tržaškem.
Čudovit je razgled z Repentabra. Na jugu hiti pogled čez kraško planoto in se izgubi v istrskih hribih, na zahodu se blešči Jadransko morje, v očeh se zariše podoba vsega severnega tržaškega zaliva z ustjem Soče, gradeškimi lagunami in Barbano. Nad furlansko nižino tam v daljavi pa se blestijo Dolomiti. Na severu zapira pogled kamniti masiv Čavna in vzhodneje Nanosa. Ob lepem vremenu pa te pozdravijo tudi julijski vršaci s Triglavom na čelu. Zato ni čudno, da je Repentabor cilj premnogih turistov.
Pogled v zgodovino je precej meglen. Na vhodnih vratih je napisano, da je Tabor zidan leta 911. Listina iz leta 1316 že govori o cerkvici, posvečeni Materi božji.
V 16. stoletju Tabor bolj ali manj zadobi današnji videz.
Samostojna kaplanija je bila na Repen-tabru že stoletja, župnija pa je bila ustanovljena leta 1857. Prvi župnik je bil Franc Černe. Za njim se je zvrstilo še 12 župnikov.
Dolga leta je vodil župnijo Emil Wester, po rodu Ceh. Bil je zaveden Slovenec in v letih 1921 do 1946 ni na Taboru nikoli utihnila' slovenska beseda in pesem. S svojo pogumno zavzetostjo je večkrat rešil pred Nemci svojo župnijo nasilja in požigov.
Nasledil ga je Avguštin Žele, ki je vodil župnijo vse do 1976, ko je zaradi bolezni moral zapustiti svoje delovno mesto. Deloval je v burnem povojnem času. Vsa leta mu je zvesto pomagala rodna sestra Marija.
Od leta 1976 vodi župnijo salezijanski duhovnik Tone Bedenčič. Doma iz Ljubljane je pred desetimi leti prišel na Tržaško in skupaj s svojimi sobrati začel delo med tržaško mladino. Poleg dela v župniji vrši službo .kateheta na višji srednji žoli »Žiga Zois« in je duhovni asistent skavtske organizacije.
Kot drugje se je tudi v repentaborskl župniji način življenja v zadnjih 40 letih zelo spremenil. Nekoč je večina ljudi živela od zemlje in kamna. Danes je le še par ljudi, ki žive od zemlje in nekaj več od dela v kamnolomih.
življenjski standard se je izredno dvignil. Nekdanja revščina je ostala le v spominu starejših ljudi. Hiše so prenovljene ali nove in so kot biseri posejane po kra-ških tleh.
Vsa ta dejstva so vplivala in še vplivajo na življenje župnije. Kot povsod se pozna tudi tej župniji demografski padec, vendar še ni tako hud kot kje drugje, tako, da trenutno še ne trpi slovenska šola.
Kljub vsem vplivom sodobnega življenja se verniki v lepem številu zbirajo ob nedeljah pri skupnem bogoslužju. Morda je ena največjih težav prav oddaljenost cerkve od naselij.
V župniji deluje tudi več skupin. Poseben poudarek je na delu z mladino po zgledu Don Boška. Tako obstaja otroški zbor do vključno 3. razreda osnovne šole, ki ga uspešno vodi L. Guštin, mlajši mladinski zbor pod vodstvom Toneta Be-denčiča, ženski zbor, za katerega skrbi in tudi v cericvi orgla že nad 25 let Milena Guštin-Bertolino, glasbeni ansambel, ki ga vodi Franko Guštin, skupina strežnikov in mladinska skupina, ki se srečuje po navadi ob sredah. Poleg tega skrbi pod vodstvom Marije Cok skupina žena za čistočo in red v cerkvi.
Prav tako delujejo v župniji tudi skavti. Posebna zasluga gre že pokojnemu Marjanu Cianiju, Neviji Žerjal in Davidu Zlobcu, ki so delo začeli in ga tudi dolga leta vodili. Poleg njih vodijo še: Tatjana Sosič vodnice, Ervin Černuta, Maurizio Čok in Albert Zenič izvidnike, Marjan Jevnikar novince roverje.
župniji Repentabor
Da bi vse te mladinske skupine uspešno delovale, stoji za vsako odbor staršev, ki z zavzetosjo sledi vzgoji otrok. Delo z mladino se podaljša v počitniške dni, ko prežive "bodisi s svojim duhovnikom ali na taboru lepo število dni v skrbi za telesno in duhovno osvežitev.
Z mejami župnije sovpadajo tudi meje repentaborske občine. Na območju župnije je tudi petrazredna osnovna šola in otroški vrtec. Poleg verouka v šoli se otroci pripravljajo na prejem zakramentov enkrat tedensko v župniji. Letos bo ob škofovem pastoralnem obisku prejelo 17 otrok zakrament svete birme.
Kdor je v zadnjem letu obiskal Repentabor, je opazil, da se ta obnavlja. Propadajoče stavbe je bilo potrebno nujno rešiti. Belle Arti so se obvezale, da bodo obnovile le cerkev. Tako je padlo na rame župnije veliko breme obnovitve vseh bivanjskih prostorov. S skupnimi močmi in s prijatelji Repentabra so dela že lepo napredovala in upamo, da bodo do 15. avgusta dokončno urejena. Seveda bo potrebno še mnogo truda in odpovedi. Sami župljani so se tega globoko zavedeli in mnogo pripomorejo prav z denarno pomočjo.
Ko bo Repentabor obnovljen, zlasti bivanjski prostori, bodo tudi pogoji za pastoralno delo veliko lažji. G. škof bo prišel prav v sredo tega materialnega dela. Kljub temu ga bo skušala župnija sprejeti čim lepše in z odprtimi srci prisluhniti njegovim besedam, da nas tako utrdi v veri in v pripadnosti Cerkvi.
Že nekaj let po vrsti imajo organizatorji (pevski zbor Rupa-Peč) tega praznika težave z vremenom, kar seveda prinaša s seboj številne nevšečnosti. Tudi letos se je nedelja 29. aprila predstavila zelo oblačna in z močnim vetrom. Obstajala je bojazen, da začne deževati. Proti poldnevu pa se je vreme začelo boljšati in ko je prišla ura prireditve, so bili vsi strahovi mimo. Ker je prireditveni prostor, letos primerno razširjen, v zatišju, se je dalo na njem prebiti ure in ure.
Praznik frtalje je odprla napovedovalka Betka Maraž in takoj nato najavila nastop otroškega zbora Rupa-Peč, ki ga vodi Marjanka Čevdek. Pogumno je zapel tri pesmi. Ista pevovodkinja je nato dirigirala dekliški zbor Rupa-Peč, ki je imel krstni nastop letos februarja v Sovodnjah. Za njim so prišli na oder pevci iz Stmav-ra pod vodstvom prof. Gabrijela Devetaka in z zanosom podali štiri pesmi. Ne vem pa, zakaj so na taki prireditvi kot je v Rupi prvo zapeli neslovensko pesem. Zadnji od zborov se je predstavil simpatični mešani zbor »Pod lipo« iz Barnasa v Beneški Sloveniji. Občinstvo je osvojil s svojo pristnostjo in naravnim podajanjem.
Za zbori je prišla na vrsto folklorna skupina (6 parov) »Javorje« iz škofje Loke, ki je razgibano v žareči gorenjski narodni noši podala vrsto plesov ter žela gromko odobravanje.
Po tem nastopu so prišli do veljave kioski z jedačo in pijačo. Ničesar ni zmanjkalo, proti večeru pa se je na odru razpostavil še ansambel »Souvenir«, ki je tako odprl prosto zabavo. Ta se je zavlekla tja proti polnoči.
Tudi drugi dan praznika je uspel kot so si prireditelji želeli. Vreme je bilo ugodno, udeležba nadpovprečna. Najprej so člani zbora Rupa-Peč izvedli recital o delu, ki ga je spisal France Filipčič, nato pa so člani igralske družine PD Štandrež uprizorili komedijo »Moč uniforme«, ki je vse prisotne pritegnila in osvojila. Sle-
Molitveno srečanje v Bazovici Molitveno srečanje za duhovniške in redovniške poklice bo, kot je bilo že objavljeno, v nedeljo 6. maja ob 16. uri v župnijski cerkvi v Bazovici. Združeno bo s sv. mašo, ki jo bo daroval škofov vikar dr. Lojze Škerl. Med mašo bo pel oktet bogoslovcev. Sodelovali pa bodo tudi skavti in skavtinje. Govornikov bo več, njihovi govori pa bodo kratki. Po molitvenem srečanju v cerkvi bo še družabno srečanje v Slomškovem domu.
Ker gre za zelo važno zadevo, za duhovniške in redovniške poklice, še posebej priporočamo, da se srečanja udeležite.
Nadškof Šuštar o letošnji veliki noči
Radio Trst A je na velikonočni ponedeljek prenašal telefonski razgovor z ljubljanskim nadškofom Alojzijem Šuštarjem. V njem je g. nadškof dejal, da je bila na splošno udeležba pri obredih velikonočnega tedna zelo velika, k čemur je pripomoglo tudi lepo vreme. Zelo odmevni so bili obredi velikonočne vigilije v ljubljanski stolnici. Nekaj odraslih je prejelo ob tej priložnosti sv. krst, sv. birmo in prvo sv. obhajilo.
Velika je bila udeležba tudi pri potresni pobožnosti. Leta 1895, takoj po potresu, so se namreč ljubljanske župnije zaobljubile, da bodo vsako leto za veliko noč (tedaj je bil namreč potres), opravile pobožnost s prošnjo, da bi se to več ne ponovilo.
Ljubljanski nadškof je tudi ocenil jubilejno leto odrešenja. Dejal je, da je imelo v Sloveniji velik odmev. Še posebej je omenil dve svetoletni romanji: na prvo postno nedeljo shod vseh župnijskih pastoralnih svetov v ljubljanski stolnici in na soboto pred cvetno nedeljo svetoletno romanje mladine v vseh treh slovenskih škofijah.
Duhovno vodstvo pri tržaških skavtih
Tržaški škof msgr. L. Bellomi je z odlokom št. 319/84 z dne 14. aprila letos imenoval za duhovnega vodjo celotne Slovenske zamejske skavtske organizacije na Tržaškem g. Antona Bedenčiča, župnijskega upravitelja na Repentabru. G. Bedenčič je že od leta 197T škofijski asistent za tržaške skavtinje, zdaj pa bo imel o-
dila je prosta zabava, ki je vsakomur nudila to, kar si je želel. - ak
Tridnevni tabor 2. čete
Na velikonočni ponedeljek se po navadi odpravimo na že tradicionalni pik-nik.
Tudi skavti 2. čete smo si zaželeli življenja na odprtem. 22. aprila popoldne smo peš odpotovali na tridnevni tabor na Vrhu. Naš namen je bil, da bi v teh par dneh praktično preizkusili to, kar smo se na sestankih učili.
Ko smo dospeli na določeno mesto, smo najprej naučili novince postaviti šotore, nato smo si uredili okolje, da bi se čim bolje imeli. Program naslednjega dne je bil precej natrpan, a izpeljali smo ga do konca. Razdelili smo se v dve skupini, ki sta se izmenoma urili v topografiji in pionieristiki pod vodstvom izkušenih skavtov Aleša in Julijana. Nekateri vodi so se odlično izkazali v hoji po azimutu, drugi so bili bolj spretni v pionieristiki. Voditelji novincev so izkoristili ta dan tudi za to, da so z novimi člani ponavljali snov za izpite pred obljubami. Med drugim so pisali članke za »Planiko«, ki je bila tokrat v režiji druge čete, in pripravljali program za večerni taborni ogenj. Oba večera je pri tabornih ognjih vladalo veselo in sproščeno vzdušje, ki so ga popestrili skeči in petje.
V sredo 25. aprila so skavti in skavtinje iz Rupe in Peči že zgodaj vstali in se odpravili v Rupo, kjer so sodelovali pri procesiji sv. Marka, ki je zavetnik rupenske cerkve. Ko so se vrnili, so skupaj s So-vodenjci pospravili šotore, saj je bil to že zadnji dan. Zaključili so z igro scout-ball. Sledila je še pesem slovesa in povratek peš.
Posebna pohvala gre voditeljem tabora Albertu, Alešu, Andreju, Danijeli, Julijanu, Lučanu in Vesni ter kuharjema Andreju in Valterju. Pokazali so smisel za organizacijo in odgovornost do mlajših članov, znali so obdržati red in disciplino.
srednjo duhovno skrb tudi za fantovski del, kjer je bil doslej osrednji duhovni vodja g. Marij Gerdol.
Do imenovanja je prišlo na željo samega skavtskega vodstva, saj je organizacija postala v zadnjih letih enotna in ima tudi enotno vodstvo. G. Gerdol pa je izrazil željo, da bi zaradi prezaposlenosti na drugih pastoralnih področjih in zaradi zdravja, ki mu ne omogoča udeležbe na taborih ter pri drugih skavtskih dejavnostih, odložil to službo, čeprav bo ostal blizu organizaciji kot asistent krajevne skupine pri Sv. Jakobu.
G. Marij Gerdol je viden predstavnik skavtskega gibanja na Tržaškem že od prvih začetkov, saj je že leta 1953 vodil II. tabor Slovenskih tržaških skavtov na Nevejskem sedlu. Pozneje je bil deset let duhovni vodja skupin pri Sv. Vincenciju in osrednji tajnik organizacije. Osrednji duhovni vodja fantovske organizacije na Tržaškem je postal leta 1965.
Novi osrednji duhovni vodja g. Tone Bedenčič se je približal skavtski organizaciji že takoj, ko je prišel pred desetimi leti na Tržaško. V tem času je pripravil nič koliko duhovnih srečanj in pobud ter je skrbel za duhovno vodstvo na številnih poletnih taborih.
Tržaški skavti in skavtinje se novemu duhovnemu vodji zahvaljujejo za pripravljenost, da še v večji meri pomaga organizaciji pri vzgojnem delu, g. Gerdolu pa se zahvaljujejo za večdesetletno delo.
V zadnjem času poteka delo na Tržaškem ne le krajevno, temveč tudi v treh starostnih vejah: za volčiče in veverice (volvev), za izvidnike in vodnice (izvod) ter roverje in popotnice (rovpop). Zdaj smo na tem, da dobi vsaka veja lastnega duhovnega asistenta, ki se ji bo posvečal s posebno pozornostjo.
Skedenj ske kulturne obletnice
Pride trenutek, ko ti čas da priložnost raznih obračunov ali pregleda storjenega dela. To so razne večje ali manjše obletnice. V takem trenutku smo sedaj v Skednju, zato nameravamo proslaviti obletnice s posebnimi pobudami.
Pevski zbor slavi 30-letnico delovanja in nastopov, Dom Jakoba Ukmarja bo ugasnil že 20 svečk, desetletnico pa slavi škedenjska Poletna prireditev. Že sedaj pa zapišemo, da bo prihodnje leto desetletnica muzeja. V ospredju vsega tega je pevski zbor, po čigar zaslugi so polagoma nastale vse te pobude. Dom je izdal posebno brošuro, kjer so zbrani važnejši podatki in najvažnejše slike raznih nastopov.
V soboto 12. maja ob 20.30 se bomo spomnili vseh teh obletnic s posebno prireditvijo v Domu; nastopili bodo mešani zbor, zbor šolarjev iz Skednja in Sv. Ane ter glasbena šola Doma.
V okviru praznovanja teh obletnic je Zveza cerkvenih zborov na Tržaškem izbrala škedenjsko cerkev za kraj nastopa vsakoletne revije cerkvenih pesmi. Zbori bodo nastopili v nedeljo 20. maja ob 17. uri.
Skavtska velika noč za najmlajše
Letošnje velikonočno srečanje tržaških volčičev in veveric je potekalo v znamenju povsem nove in zanimive izkušnje. Novost je treba pripisati zamisli o skupinskem delu, ki naj bi ga izvedli v o-kviru vsake šestorice.
Delo je potekalo na sestankih, kjer je vsaka skupina obravnavala velikonočno skrivnost iz različnega zornega kota. Trpljenje in vstajenje — ta dva ključna pojma velike noči — so otroci prenesli v svoj svet, kjer sta zadobila predznak žalosti in veselja. V tej smeri se je razvil pogovor o pomenu praznovanja vstaje-nja-življenja: kakšni bi bili ljudje, če bi ne poznali veselja; kakšne oblike žalosti srečujemo v današnjem svetu; kakšne o-blike veselja.
S skupnimi močmi so otroci izoblikovali svoje misli, napravili zaključke in jih strnili na papir. Sadove tega skupinskega dela je vsaka šestorica predstavila na srečanju, ki je potekalo v soboto 14. aprila v Marijanišču na Opčinah. Osrednja tema, ki je povezovala v skladno celoto posamezne nastope je bila misel, kako naj se pomen velike noči izrazi v našem današnjem življenju.
Zahtevna naloga, ki so jo naši volčiči in veverice domiselno izpeljali, obenem pa zanimiva in koristna izkušnja tudi za voditelje, ki so lahko sami preverili nove načine dela.	Brin
Sovodnje
Občinska seja. Bila je v petek 27. aprila. Kot zanimivost naj povemo, da je bila v tej mandatni dobi prvič odsotna kar tretjina svetovalcev.
Ob pregledu odborovih sklepov je svetovalec SSk Branko Černič izrekel kritiko na račun ožjega odbora v zvezi z izplačilom honorarja začasni uradnici. Dejal je, da ni prav, če občinski svet zve za najetje in podaljšanje službe neke uradnice samo ob izplačilu njenega honorarja.
Sledila je razprava o prošnji goriškega poveljstva karabinjerjev, da se poimenuje ulica po padlih orožnikih v Peto vi j ah. To naj bi se zgodilo na dan obletnice nizkotnega atentata, ki se je zgodil 31. maja 1972. Poimenovana cesta (z dvojezičnim napisom) naj bi vključevala odsek ceste od križišča proti Gabrjam pri izhodu iz Sovodenj do občinske meje. Podžupan Klemše je s tem v zvezi predlagal, naj bi župan pri odkritju spominske plošče umorjenim orožnikom poudaril, da je žalostno, da še po 12 letih ni bilo mogoče odkriti niti pobudnikov niti storilcev tega atentata; zanimivo je, da o tem župan ni hotel dati nobene izjave. Branko Čerinic pa je dejal, da se svetovalci SSk s poimenovanjem sicer strinjajo, opozarjajo pa na problem poimenovanja ulic v sovodenjski občini, ki še vedno ni rešen ter zato predlagajo resolucijo, ki naj se vključi v razpravo dnevnega reda.
Ker bo občinska uprava najela čistilko in enega delavca, je bilo nujno odobriti dopolnilo k občinskemu pravilniku za izvedbo natečajev in določitev kriterijev za ocenitev naslovov za izpite, kar se je zgodilo.
Pri razpravi glede odobritve spremembe pravil Konzorcija goriške industrijske cone so se svetovalci SSk pri glasovanju vzdržali, ker daje ta sprememba konzorciju pri razlaščanju zemlje ugodnosti, ki jih do sedaj ni imel. Ukrepal bo lahko po svoji volji, kar gotovo ni prav.
V štiričlansko občinsko komisijo je občinski svet potrdil osebe, ki so jih predlagali Slovensko gospodarsko združenje in delavski sindikati. So to za združenje Mara Mužina iz Sovodenj in Mihaela Devetak z Vrha, za sindikate pa Ivan Petejan in Rosanna Capacioni.
Nadalje je svet (po dveh letih delavne prakse) imenoval geometra Marina Goloba za občinskega tehnika. Razpravljalo se je tudi o določitvi najemnine za stanovanje hiše Kodermac, ki je postala last občine ter o povišku plačila knjižničarju.
V »raznem« je župan seznanil svetovalce o odobritvi posojila za izgraditev greznic, ki je prišla iz Rima. Občinska uprava bo imela sedaj na voljo 470 milijonov lir, kar bo dovolj, da že letos začne z deli na območju Rupe in Peči.
Župan in podžupan sta opozorila na dopis, ki je izšel v tedniku »L’Arena di Pola« pod naslovom »Le lingue diverse«, ki neobjektivno piše o nameščanju osebja s strani sovodenj ske občinske uprave, češ da se pri sprejetju v službo zahteva kot pogoj znanje slovenskega jezika. Zaradi lega so se celo varnostni organi na občini zanimali ali je vsebina dopisa verodostojna.
Širite „ Katoliški glas11
Velika noč v goriškem mestu
Vsi obredi zadnjih treh dni vel. tedna so potekali v cerkvi pri Sv. Ivanu ob lepi udeležbi slovenskih vernikov. Raba slovenščine je vsebinsko bogate obrede napravila še bolj privlačne in dojemljive, zaradi česar je bilo tudi doživljanje prisotnih globlje in zavzeto.
Tradicionalna vstajenjska procesija na velikonočno jutro v prenovljeni goriški stolnici je tudi to pot pritegnila izredno veliko naših ljudi. Procesijo je vodil nadškof p. Bommarco, ki je nekaj uvodnih misli povedal v slovenščini, nadaljeval v italijanščini (pohvalil je našo procesijo, ker je prav te vrste manifestacija poveličanje vstalega Kristusa v Evharistiji) in končal po slovensko: Veselo veliko noč!
Naslednji dan, na velikonočni ponedeljek, pa je slovenska duhavnija v Gorici priredila svoje letošnje prvo romanje. Cilj »romanja v Emavs« je bilo to pot svetišče Madonna del Monte na Evganskih gričih 20 km naprej od Padove. Svetišče leži v višini 500 m in ga oskrbujejo cistercijani iz Praglie. Na povratku so se romarji ustavili — saj je to postalo že kar obvezno — še na grobu sv. Leopolda Mandiča in pri sv. Antonu Padovanskem. Vsi so se zelo zadovoljni vrnili v Gorico. Dan je bil spomladansko sončen, družabnost pa ves čas na višku.
t.b.
Praznik frtalje v Rupi
i Trst H
Spored od 6. do 12. maja 1984
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijs-ke cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Stra-hek«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek. 14.10 Nediški zvon. 14.40 Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Sedma stopnja sreče. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Literarni listi. 12.00 Skrivnost verstev. 13.20 Gospodarska problematika. 14.10 C. Sgor-lon: »Veter v vinogradu«, roman. 14.30 Tja in nazaj. 16.00 Slovensko učiteljstvo pod fašizmom. 16.30 Tja in nazaj. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Pod Matajurjan.
Torek: 8.10 Veter raznaša besede. 10.10 Oddaja za otroški vrtec. 10.20 Koncertni in operni spored. 11.30 Literarni listi. 12.00 Folklora narodov Jugoslavije. 14.10 Življenju naproti. 15.00 Naš jezik. 15.05 Mladi mladim. 16.00 Od Milj do Devina. 16.30 Tja in nazaj. 17.10 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Alojz Rebula: »V času ječmenove žetve«, radijska igra.
Sreda: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.00 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole. 11.30 literarni listi. 12.00 Sprehodi med starimi spomeniki. 13.20 Primorska poje 1984. 14.10 Jože Pahor: »Serenissima«. 16.00 Iz dnevnika odvetnika Angela Kukanja. 16.30 Tja in nazaj. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Tenorist Mitja Gregorač. 18.00 Taras Kermauner: »Poezija slovenskega zahoda«.
Četrtek: 8.10 Trim za \-sakogar. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.00 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole. 12.00 Zdravniški nasveti. 14.10 Pisani otroški svet. 14.30 Naš jezik. 14.35 Tja in nazaj. 16.00 Na goriškem valu. 16.30 Tja in nazaj. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mladinski pevski festival v Celju 1983. 18.00 Četrtkova srečanja.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.00 Oddaja za srednjo šolo. 11.30 Beležka. 12.00 Niti življenja. 13.20 Dogodki in problemi. 14.10 Jože Pahor: »Serenissima«. 16.00 Trim za vsakogar. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kulturni dogodki. 18.30 Nabožna glasba.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka. 12.00 Glasnik Kanalske doline. 14.10 Izbrana dela slovenskih mladinskih pesnikov in pisateljev. 14.30 Naš jezik. 14.35 Halo, tu radio Trst A! 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Mirko Mahnič: »Legende o Mariji«.
SSG iz Trsta nastopi z igro Jakoba in Wilhelma Grimma »Rdeča kapica« v petek
4. maja ob 9. uri v osn. šoli v Zgoniku, ob 11. uri v osn. šoli v Šempolaju, v soboto
5. maja pa ob 9. uri v osn. šoli v Devinu in ob 11. uri v osn. šoli v Nabrežini.
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda sporoča, da bo mesečna maša za edinost v ponedeljek 7. maja ob 17.30 v ul. Risorta 3 v Trstu. Po maši diapozitivi in razgovor.
V Društvu slov. izobražencev, ul. Doni-zetti 3 v Trstu bo v ponedeljek 7. maja ob 20.30 govoril Vinko Ošlak o Tagorejevi knjigi Pot k popolnosti, ki jo je prevedel za založbo Mladinske knjige v Ljubljani.
V' ciklusu predavanj, ki jih prireja Narodna in študijska knjižnica v Trstu o stvarnem in pravnem položaju zamejskih Slovencev, bo v Kulturnem domu v Trstu, ul. Petronio 4 v sredo 9. maja govorila prof. Milica Kacin-Wochinz o Slovencih v Italiji po prvi svetovni rvojni in o odnosu italijanske države do državljanov slovenske in hrvatske narodnosti. Začetek ob 18.30.
V Domu J. Ukmarja v Škednju bo v
soboto 12. maja ob 20. uri »Večer obletnic« ob 30-letnici škedenjskega pevskega zbora, Doma Jakoba Ukmarja, Poletne prireditve in muzeja. Nastopili bodo skedenj ski zbor, otroški zbor Skednja in Sv. Ane ter glasbena šola Doma J. Ukmarja.
Prof. Boris Paternu z ljubljanske univerze bo kot gost Inštituta za vzhodnoevropske jezike in književnosti univerze v Vidmu, ul. Antonini 8 govoril »O sodobni slovenski liriki«. Predavanji bosta v sredo
9. maja ob 16. uri in v četrtek 10. maja ob
10. uri in sicer v predavalnici inštituta.
Slomškov dom v Bazovici prireja 31.
maja romanje v Marijino svetišče v Motta di Livenza. Ogledali si bomo tudi benediktinsko cerkev v Šesto al Reghena, v Vidmu Marijino svetišče in grad. Poklonili se bomo vojakom, ki so padli v Rusiji in to v spominski cerkvi v Cargnacco pri Vidmu. V spominskih knjigah je tudi mnogo Slovencev, ki so tam padli. Zaključili bomo v cerkvi na Jazbinah. Kdor želi, se lahko prijavi tudi telefonsko na št. 226117. Celotna cena (tudi večerja) je 35.000 lir. Javite se takoj!
Udeležencem tržaškega skupnega romanja v Marijino Celje in na Dunaj sporočamo, da nas bo vseh skupaj 108 (dva avtobusa) in da je treba čimprej poravnati vse stroške romanja. Prav gotovo v mesecu maju.
OBVESTILA
V Fogarjevem centru v Gorici, Scmeni-ška 9 bo v petek 11. maja ob 17.30 razgovor o verstvu in družbi v Vzhodni Evxropi, ki ga bosta vodila prof. Xenio Toscani in prof. Paolo Ferloni z univerze v Paviji.
Tržaški mešani pevski zbor prireja ples, ki bo v soboto 5. maja v prostorih KD Barkovlje (ul. Cerreto). Za prijetno domačo in moderno glasbo bosta poskrbela ansambla Taims in Disc-Jockey. Pričetek ob 20. uri.
Slov. stalno gledališče v Trstu prireja gostovanje Drame SNG iz Ljubljane z igro Georgea Feydeauja »Barillonova poroka« in sicer v Kulturnem domu v Trstu v petek 4. maja ob 20.30 red A, D, E, v soboto 5. maja ob 20.30 red B, F, v nedeljo 6. maja ob 16. uri red C, G; v Kulturnem domu v Gorici pa v ponedeljek 7. maja ob 20.30 red B ter v torek 8. maja ob
20.30 red A in C.
Tržaški alpinist Igor Škamperle bo v petek 4. maja ob 20.30 v Slomškovem domu v Bazovici predvajal diapozitive o svojem potovanju na Himalajo.
25. redni občni zbor ZSKD (Zveze slov. kult. društev) bo v soboto 12. maja ob
15.30 v prvem in ob 16. uri v drugem skli-vanju v dvorani doma »Albert Sirk« v Sv. Križu pri Trstu.
Števerjan
»Števerjanski vestnik« št. 2. Za veliko noč je izšla letošnja druga številka. Duhovno misel je prispeval dr. Kazimir Humar, še pred nedavnim upravitelj štever-janske župnije. Štiri strani so posvečene jubilejnemu koncertu ansambla »L. Hlede« ob njegovi 15-letnici, nato pa še tri strani o tem, kaj so drugi o koncertu pisali. Izstopa govor Jožice Zniderčič, ki je v klenem jeziku podala življenjsko pot ansambla.
Ostali dopisi govorijo o Briški gorski skupnosti, o raznih akcijah SSk v obrambo naših pravic, o srečanju predstavnikov števerjanske občinske uprave in obeh kul-turno-prosvetnih društev iz Števerjana z zastopniki kulturnega in političnega življenja iz Nove Gorice, o prvi seji novoizvoljenega odbora ZSKP, o delovanju štever-janskih skavtinj in sestanku domačega župnijskega sveta. Na koncu številke je pet kratkih novic na način krajevne kronike.
Ta številka »Vestnika« pa nudi za marsikoga tudi veselo presenečenje. Najavljen je namreč bližnji izid knjige »Števerjan«, ki jo je napisal domačin Marjan Terpin, izdalo pa PD »F. B. Sedej«. V podnaslovu je rečeno: Poskus orisa zgodovine vasi ob stoletnici ustanovitve »Slovenskega katoliškega bralnega društva Št. Ferjan«. Knjiga bo gotovo obogatitev našega znanja o go-riških Slovencih na zahodni meji slovenskega narodnega prostora. - ak
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
in
ZBOR»LUlGI FOGAR« IZ GORICE prirejata koncert
SLOVENSKEGA OKTETA
iz Ljubljane
Sodeluje prof. HUBERT BERGANT
Sobota 5. maja ob 21. uri v goriški stolnici.
Na programu so renesančne, baročne slovanske liturgične in črnske duhovne pesmi.
Vabimo na
5. PATIRČKOV DAN
v ŠTANDREŽU pri Gorici v nedeljo 6. maja ob 16. uri
Program:
— šmarnice (v cerkvi);
— (na prostem) nastopi mladinskih zborov;
— nagovor;
— zabava ob najslavnejšem čarodeju iz Jugoslavije;
— Pastirčkovo nagrajevanje;
— skupne igre.
DAROVI
Za katoliški tisk: Sv. Ana, Trst nabirka na nedeljo katoliškega tiska 100.000 lir.
Za cerkev sv. Ivana v Gorici: Dora Can-dini in Maria Bernasconi 20.000; v isti namen osebje otroškega vrtca v ul. Brollo
50.000 lir.
Maks Debenjak v spomin Kati Kerševani:
za Zavod sv. Družine, za Katoliški glas, za cerkev sv. Ivana v Gorici, za slovenske misijonarje, za lačne po svetu, za Katoliški dom in novo telovadnico po 20.000 lir ter za Našo pot 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob g. Levi daruje Cilka Kovač iz Gorice za lačne otroke
20.000 lir.
Karla Križmančič, Gorica: za Katoliški glas 25.000 in za slovenske misijonarje
25.000 lir.
Za novo telovadnico v Gorici: N. N.
100,000; V. .K. 100.000; N. N. 50.000 lir.
Za cerkev v Štandrežu: Milica Brajnik 10.000; Gizela Briško 50.000; Pepca Tabaj 200.000; Katja Brajnik 20.000; Julka Brajnik 30.000; Rajmund Zavadlav v spomin Ane Bregant-češčut 10.000 lir.
Za sekcijo krvodajalcev Sovodnje: Karmela Pete jan namesto cvetja na grob Marije Vizin por. Hmeljak 50.000 lir.
N. N., Devin v spomin pok. Slavomira Batagelja, kateri je nenadoma umrl v Af-gentini, za naš tisk, ki se zavzema za iste ideale kot pokojnik 100.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: N. N., velikonočni dar 1.000.000; N. N. 50.000; družina ob obletnici smrti Vremec Alberta 30.000; Lu-ciano Bartoli 15.000; Lilijana Čok 10.000; razni 19.000; v spomin na Vidau Rinkota: Ivanka Vigini 10.000, Jožefa Gerlanc 10.000, Vida Večerini 10.000 lir.
Za Skupnost Družina - Opčine: Marija Čufar v spomin Ivice Mahnič 20.000; Marija Čufar 5.000 lir.
Za cerkev na Repentabru: Gregorič iz Trsta 20.000 lir.
Za Slomškov dom v Bazovici: Marija Križmančič 10.000; v spomin Antonije Grgič družini Marc-Rebula 10.000; skavti ob pustovanju 10.000; Leban Darinka 20.000; ob krstu Vitomira Križmančič 20.000; namesto cvetja na grob Ivice Mahnič: Marija Vodopivec 10.000, Marija Čufar 5.000.
SKPD »M. Filej« in slovenska duhovnija v Gorici priredita v četrtek 10. maja ob 20.45
v cerkvi sv. Ivana
KONCERT SLOVENSKIH BOGOSLOVCEV IZ LJUBLJANE
Zbor bo pod vodstvom Jožeta Trošta izvajal renesančne, nabožne in narodne pesmi.
8. maja 1976 - 8. maja 1984 JOŽICA LASIČ-ČEFARIN
Sožalje
Sekcija Slovenske skupnosti - Sovodnje izreka Mirku Hmeljaku, ki je dve mandatni dobi v sovodenjskem občinskem svetu Zastopal takratno SDZ iskreno sožalje ob bridki izgubi tene Marije.
P
fei
..r,
Za Marijin dom v Rojanu: A. K. 100.000; I. P. 60.000 lir.
Za cerkev v Bazovici: Mara in Giorgio Babič v spomin pok. Ivice Mahnič 20.000.
Za kapelo pri Domju: Zora Terpin v spomin na svoje pokojne 5.000; A. I., Opčine 50.000; N. N., Domjo 5.000; N. N., Trst 100.000; N. N., Trebče v spomin na pok. Marijo Hreščak in na pok. Dorjano Carli 20.000; Marija Stopar v spomin na sestro Lijo 5.000; Marija Fabjančič, Kolon-kovec v spomin na pok. Justo Cijak 30.000; M. B., Trst za nove orgle 100.000.
Za Dom sv. Leopolda v Domju: PPM v spomin svojih pokojnih 50.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: družina Komar, Ricmanje v spomin na pok. mamo Antonijo Hrvatič 50.000; Nada Zuljan, Log 10.000; družina Ota, Ricmanje za popravilo cerkvenega lestenca 10.000 lir.
Za cerkev na Sv. gori: Slaiva Škabar, Opčine 15.000 lir.
Za misijon p. V. Kosa: N. N., Opčine 50.000 lir.
Za misijone: Ludvik Čevdek v spomin Ane češčut in Dina Marušiča 50.000 lir.
Za lačne po svetu: Emica v spomin na teto Viktorijo Košuta 10.000; N. N., Rupa 5.000; Ema Križmančič v spomin Ivice Mahnič 10.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 18% davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Ob bridki izgubi dragega moža in očeta
Justa Ciacchi (Cijak)
se toplo zahvaljujemo vsem, ki so se udeležili pogreba in kakorkoli izkazali sočutje v tem težkem trenutku.
Svojci
Trst - Skedenj, 24. aprila 1984
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob težki izgubi naše drage
Marije Vizin por. Hmeljak
Posebna zahvala g. župniku Marjanu Komjancu, ženskemu pevskemu zboru in so-vodenjskemu nonetu, darovalcem cvetja in v dobre namene ter vsem, ki so nam izrazili sožalje in se udeležili pogreba. Zahvaljujemo se tudi domačemu zdravniku dr. Cijanu za izkazano skrb.
Mož Mirko, sin in hčeri z družinami
Sovodnje ob Soči, 29. aprila 1984
U Banca Agricola Gorizia y Kmečka banka Gorica—i
skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorcija ljudskih bank
VAM NE NUDI SAMO DENARJA!
GORICA, KORZO VERDI 51, TEL 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN
Nazadnje sem videl, kako si umrla, med rože pomladne je palo telo, utihnil tvoj spev je, le ptički so peli in smrt mi svetila je z večno lučjo.
(Lado Piščanc - Pesmi zelene pomladi)
Starši in sestra z družino
M8lL*\ JkšnnK^	
	• Knjige
	• Šolske potrebščine
	• Nabožni predmeti
	GORICA
	Travnik, 25
	Tel. 84407
	
-£&« - WA~S:~CROCE IN GERUSALEMMI
SLOVENSKI HOTEL »BL
Lastnik: VINKO LEVSTIK
« V RIMU