Potreba in korist propagande na polju slepstva. (Predaval na produkcijah, ki jih je prire- dil zavod za slepe s svojimi gojenci v Kranju v Ljubljani in v Celju. Josip Kobal.) (Konec.) Seveda bi bila taka propaganda uspešna le nekai časa. Sai vemo. da nas marsikatero zanimanje le prekmalu mine. Prireditve bi gotovo kljub časopisni r&r Mami imele negativen .uspeh. Hočemo le pridobiti za naše slepstvo mnogo interesefttov. ntotriti moramo propagando z višjega stališča. Tu mislim predvsem prepisovanje knjig zabavne. leposlovne, znanslvene vsebine v točkovno pismo to je v nisavo za slepe. Gotovo ni to delo lahko i« zabavno. Vendar smelo trdim, da pridobi aiarsikatere«a naklonjenca obeh spolov. Tudi v Ljubllarai se je to poizkusilo. In ne brez uspeha. To akcijo, ki jo ie vodila proi M Skabemetova, moramo zahvaliti. da šteje dancs. knjižnica za slepe lepo število zvezkov. Zalegla je tudi živa beseda zdravstvenega svetnlka Dr. Kusa. ki je pradobila zavodu bogato zapuščino blagouokojne «dč. Mariie Križmanove na Karlovski cesti._Poleg tega bi bilo treba širiti propagando potsm tiska v veliki meri kar danes zelo iiogrešamo. Razen kniižnice »Skrb za slepe«.. ki io je izdalo društvo Dobrodelaost, referata preje imenovane prof. v knjigi »Skrbstvena vzgoja«. nekai člankov po casopisju, nekai statističnih podatkov in maiega poročila v »Popotniku«. nimamo Slovenci doslei še nikake literature. Vsekakor bi bilo treba kratke brošure za. prcssto; Uudstvo ki bi naj bila pisana jedrnato^ vznešeno, ljubeznivo. v srce segajoče. Obsegala na,i bi kratke, laoidarne stavke kakor: Dajte slepemu dela! Sltepi mare in hoče Dostati koristen član eloveške družbe. Dostoini slepi ne prosjači. ampak dela pridno kot mravlja in čebetiea. Slepi otrok se mora Drimerno in dobro vzgojiti. Izdelki nevidečih so dobri in ceneni. Slepi so izvrstni vbiralci klavirjev. Delo slepih nai se vedno in povsod pospešuje. Ljudie. izkazuite dobrote ubogim slepim dekletom itd. -Prepričan; sem. da bi taka brošura kmalu osvojila srca usmiljenihi ljudi in vžgala čut Liubezni in spoštovanja; do slepih. Gotovo bi se iih. spominjali o}>. vsaki priliki pogosteje nego danes. Inteligentni krogi bi lahko segali p,o. bogati in obširni literaturi. Žal. da je,: to mogoče dobiti največ v nemškera in francoskem feziku. Prip.oročal bi OTedvsem Mellovo Enciklopedijo. Le našt, bratje oirkra.i Sotle imafo Ratkovičevo; knjigo »Slijepi i niih odgaianje«. Veš negO:  vsa mrtva literatura pa bi gotovo zaleg.la  živa beseda. Treba bi bilo več takih pjedavani, pa učiteljjšču pa sisterflatičaega pouka. ki bi tra uvedla šolska oblast za  naš bodoči učiteljski naraščaj^ Meredajni krogi. učiteljstvo. duhovnistv^ šole in druge korporaciie nai bi obiskovale zavod za slepe, kier bi se na lasttre oči prepričali o pouku in zaposlenosti slepih sroiencev. V mali meri se ie to že vršilo. Kako idobok utis napravi na obiskovalce kratko bivanje med slepimi v zavodu, nam kažeio praktični izgledi. Solze sočutja niso bile redke. Žal. da ni mogoče pokazati v riašem zavodu onega kar lahko vidimo po zavodih, ki abstoje že preko sto let in razpoiasraio i boffatimi muzeji, polnimi zanimivosti. s slikami, z učili, dobro izvežbanimi gojenci itd. Treba ie le praveua razumevanja vseh merodainh krogov. Z bridko žalostio pa sem primoran na tem mestu omeniti besede dr. Fr. Goršiča. ki iih čitam v njegovi knjigi; Socialna zaščita dece in mladiiie na strani 91: »Ne morem si kai, da ne bi omenil pri tei priJiki neke večkrat opažane prikazni. dejstva namreč. da ne znamo graditi in oreanizirati, nego da hkratu ospavljamo nekai. uničujetno drugo. kar je najmani toliko vredno. To ie pač pojav pri oeizkušenih ljudeh. ki liki neizvežban turist, globlie izpodletajot kakor stavijo svoje nerodne korake.« Šlo ie tukaj za državno vzgaiališče y bivši prisilni delavnici. In nadaljuje: »Še pravi čas, da ga morem tukai omeniti. fe zadonel klic tz vrst naših zdravnikov naj se spravi izpod nog zavod za slepe in menda tudi državni zavod za gluhonemce. češ žrtvuimo iu novim institutom vseučilišča. Oporani jim, dragi bravec, da ie gluhoneranica ustanovna imovina. Tak mož te pomilovalno pogleda in poreče. da ustanove dandanes ne drže in da je treba velikirn časom velikih Ijudi.« Kako prav prihajajo te besede ravno sedai ko zahtevaio gotovi gospodie. da se poslopje. kjer se nahaia zavod za slepe brezpoeoino izprazni do 1. julija. Nikomur ne pride na misel. da uničujejo eno kulturno napravo z drugo. Zavod za slepe se mora preseliti v Kočevie. torej tja, kjer za državno vzgajališče ni bilo ueodna. Ne zmenijo se prav nič. da s tako premestitviio tiraio zavod za slepe v pogin. ker ne pomislijo. da govore vsi razlosri proti premestitvi zavoda na deželo. Zavod mora uspevati le v glavnem mestu. v kulturnem središču. čemur sta dokaz zgodovina in statistika. Otresimo se zato očitka, da nimamo smisla in srca do najnesrečnejših bitii pod solncem ter sledimo sosednirn kulturnim državam. ki so tekmovale med seboj. da sezidajo čim dostojnejša poslopja za vzgajališča za slepe. Vrnili se bomo očarani. da smo doma, kjer se tako radi sklicujemo ob vsaki Driliki na svojo kulturo, v slepstvu tako nekulturni. Nočem nadalje razraotrivati žalostnega dejstva. Rad bi govoril. še o marsičem. pa mojemu predavaniu ie bil odločen za današnji večer le kratek čas. Zato sklenem in povzamem: 1. Odkar obstoie zavodi za slepe. so vršili propagando v korist slepim. Praktična skušnia ie pokazala. da ie taka propaeranda sposobna pospeševati slepstvo. 2. Z ozirom na na to da ie pri nas slepstvo šele v popetku svojega razvoja, ie racijonelno ureiena propaganda v dosego raznih dobrodelnih naprav za sleee nuino in neobhodno jDotrebna. 3. Dolžnost vseh: pokUcanih činiteliev ie pospeševati promffando s tiskomz iavnimi iiastopi. z živo b^edo in drusrim. 4. Kulturen škaudal bi bil.za ves slovenski n&rod. zlasti- pa za odločujoče kroge, aka me zastavife svojift sil za ohranitev zawda za slfepe za razvot slovenskega slepstva tako važne narodne in kulturne naprave v svojem kulturnem središču.