List 27.
Politični oddelek.
Slovani v Cislitvanski.
Nemškim strankam v Cislitvanski se, kakor znano, ni posrečilo, pridobiti spoštovanje Slovanov, a še najmanj se jim je posrečilo, slovanske stranke politično organizovati. Slovani se niso mogli nikdar ogreti za ustavno življenje in državne naloge. Vzrok za te prikazni leži jasno kot na dlani. Ljudski sloji niso našli zanimanja za ustavr, katero izrabljajo le gotovi krcgi, ki pa ne prinaša ljudstvu posebnih koristi ali olajšav; temu nasprotno so Slovani v nemških strankah opazili veliko število manjših narodnih strank, katerih želje so mejile le na en cilj : s pomočjo ustave in uprave vse Slovane storiti naci-jonalno in politično mrtve.
Zakonodajstvo in uprava sta prenesli svoj delokrog ca narodnostno polje in od zdaj je ostal narodnostni moment za cela desetletja bojni objekt strank. Nemške stranke lahko govore, ako povdarjajo, da so se potegovale za ustavno svobodo in svoboselnost, med tem, ko so Slovani skrbeli  za svojo narodnost in za svoje interese. Ne ozirldomieaje se na to, da je laž in da niso imele njihove, širšim slojem nerazumljive določbe, njihova, na posamezne kroge in posamezne pristaše omejena prostost za ustavni razvoj Slovanov nobene vrednosti, so nemške stranke stavile to ustavo in to svobodoumje v ospredje, ker sta jamčili za njihove narodnostne koristi. Dandanes jim je ista ustava, ista prostost in isto svobodoumje postranska stvar in oni ne morejo dovolj govoriti o narodnostnih pridobitvah,
Res, nemške stranke ne morejo Slovanom ničesar očitati, če zastavijo ti vse svoje moči v varstvo svojega jezika; oni so se branili, ko so Nemci že narodnostno  napadali in so vrgli že jezikovno borbo
v široke sloje. Že po tem ni težko soditi, koliko resnice tiči v trditvi, da imajo Slovani v Cislitvanski le smisla za narodnost in ne za ustavno prostost in parlamentarične uredbe. Zgodovina ^manjvrednih" slovanskih plemen najde v tem ne manj zadeto in dobro premišljeno definicijo, ako nemške stranke vprašujejo, kako visoka je kulturna stopnja, katero so Slovani prinesli v javno življenje,
Ako pa se gleda le na narodnost, je borba za jezik znamenje nižje kulture in politične nezmožnosti; pristaši nemških strank se postavijo lahko na najnižjo stopinjo, ker počenjanje „Schulvereinatt in de-monstriranje z gibanjem „Proč od Rima" sta znak, da niso v zvezi z nikakimi političnimi ideali in ustavnimi prostostmi na državnih tleh
Če pomislimo, da take izgrede provzročajo elementi, katerim je jezik v državnih institucijah zagotovljen, potem se vprašamo po pravici, kakšen obseg mora zavzeti boj Slovanov za zagotovljenje svojega jezika, da odbije nemški naval.
Ljubezen do materinega jezika je vsakemu   na- . rodu lastna.   Da, lahko se reče, da je višja izobrazba vzrok  narodnostnim stremljenjem, ki pri surovih narodih celo nič ali v drugi obliki nastopijo.
Ce hočemo preiskovati, koliko smisla za svobodo in pravico imajo Cislitvanski Slovani, se moramo ozreti po drugih pripomočkih.
No, teh nam ne manjka; na pr. "P^IJaVA PfrrlA~ mentarnega regima je našla pri Slovanih tisto razu-meva&ia kakor pri Nemcih, čeprav ne tistih simpatij Čehi na pr. so se ostro po robu postavili tej ustavni obliki; varok temu pa ni tičal v nižji kulturi, ne v nasprotovanju konstitucijonalizma v splošnem, temveč v opoziciji napram volilnemu redu, ki je bil izdelan na korist Nemcem, in je slovansko prebival8tvo_ostalo
strani. Ravno to dejstvo pa, aa ima tak narod toliko
Stran 262.
politične discipline in je pripravljen, toliko žrtvovati, dokazuje, koliko kulturno stopinjo zavzema.
Nemške stranke naj poskusijo namesto državno-zborske obstrukcije opozicijo s tem, da jih ne bode v državni zbor in potem bodo videle, koliko požrtvovalnosti bo to od njihove kulture zahtevalo. Slovani so ves ta dolgi čas delovali pri volitvah, na shodih, v druStvih in časnikih. Bojevali so se z lastno močjo in stali so na lastnih nogah
Slovansko časopisje je izraslo iz naroda in je z njim združeno.
Nemško časopisje pa je izrodek raznih nemških strank, katerim je prišlo na pomoč še židovstvo. Vrh tega so nemške stranke podale roko še Mažarom in Italijanom, katere so podpirali proti Slovanom.
Na polju znanstva ni nemški Živelj v Avstriji dospel visoko, ker mora dunajsko naučno ministrstvo
i^gli.....po   vsem  nemškem  cesarstvu, da je v stanu
popolniti vseučiliška inesta. Vse te prikazni govore jasno dovolj zoper bne, \i nosijo v poštev duševno premoč Nemcev, ker dejstva govore nasprotno.
v           Nemške  stranke  stoje le za nemško državo ob
^Donavi na straži in s strahom   gledajo, kako  se Slovani   pripravljajo, da v  Cislitvaniji   vzamejo   v   roke ^pphtično žezlo, ki jim pristoja.                      „Dom.B