Natisov 15.000. „Štajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom prihodnje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 8 kron, za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; na Ogrskem in v inozemstvu: Za celo leto 9 kron, za pol leia 4 krone 50 vin. Naročnino je plačati naprej. Posamezne številke se prodajajo po 20 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je 1 r strani K 160* /1 Vi strani K za za za strani K za V« strani K za '/i. strani K 80 — 40 — 20 — 10-— 5'— 2.- X-.iiiiiiniMi m 'i m ——— V Ptuju, v nedeljo !ne 6. januarja 1918. ..............'-------------------- -----------------• .1 m----------------------------------- aaai« za '/si strani K za V«4 strani K Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. XIX. letnik. Vojna in mir. Kratko prekinjenje mirovnih pogajanj po ugodnem poteku. — Nemške zmage na zapadu. - Francozi pomagajo Italijanom. — Veliki uspehi na morju. Ali nam prideš, zaželjeni mir ? Iz uradnih poročil bodejo cenjeni čjtatelji izprevide-li, da so pogajanja v resnem toku. Pozabiti pa ne smemo, da je premagati še ogromne težave, predno se zamore govoriti o resnem > uspehu. Pa tudi ko bi se res posrečilo skleniti zaželjeni mir z Rusijo, imeli bi še mno- i go opraviti na drugih frontah. Kajti ostali naši sovražniki ne kažejo že prav nobene volje, uresničiti mir. Seveda bode za te za-srižene sovražnike^ položaj v slučaju posebnega miru z Rusijo mnogo težavnejši in nevarnejši. Osrednje sile bodejo imele potem par milijonov vojakov prostih, ki jih zaino-rejo vreči na druge fronte. Treba bo napeti vse sile, da se konča z ojstrino noža to orjaško vojno, ako že poraženi nasprotniki nočejo poslušati besede človečanstva. Ne poza-♦ bimo torej, da stoje pred nami še veliki napori, da imamo pričakovati še velike težave in ogromna bremena! Kar se vojne same tiče, pojavile so se zdaj na italijanski fronti francoske naskočne čete, ki so prišle tepenemu Lahu na pomoč. Posrečilo se jim celo mali, krajevni uspeh doseči, ki ga bodejo pa naše junaške čete kmalu izravnale. Do posebno važnih dogodkov v preteklem tednu na tej fronti ni prišlo. Večji boji so odigrali na zapadu, kjer so nemške čete Angleža hudo napadle in mu tudi večje število vjetih odvzele. Novo leto je torej v znamenju naših uspehov pričelo ; upajmo, da se bode v tem znamenju nadaljevalo in nam tako mir prineslo ! Avstrijsko uradno poročilo od četrtka. K.-B. D u n a j, 27. decembra. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Premirje. Italijansko bojišče. Med S c h 1 ii-genom (Asiago) in Monte Tomba bili so slabejši napadi nasprotnika zavrnjeni Na ostalih frontnih delili obojestransko mo-tilno delo. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od četrtka. K.-B. Berlin, 27. decembra (W.-B.) Iz ! velikega glavnega stana se poroča: Z a p a d n o bojišče. Armada presto-I lonaslednika Rupprechta. Na angleški I fronti je bilo bojevno delovanje le v posa-j meznih oddelkih živahno. — Armada n e m-! š k e g a prestolonaslednika. Regimenti neke gardne divizije izvršili so soverno-zapadno od B e c o u v a n c a j o krepkem učinku ar-tiljerije in minskih m< talcev uspešna podjetja. Dopoldne vdrli s«; poizvedovalni oddelki v francoske črte. Popoldne naskočilo je več kompanij skupno z m talci plamen in z deli nekega naskočnega >atajlona, spremljanih od infanterijskih in b< jnih letalcev, v 900 m širokosti prva dva sovražna jarka. Protinapad Francozov se je izjalovil pod težkimi izgubami. Po razstrelbi n i< ¿'«številnih bivališč vrnile so se naskočne \ 0 z več kot 1,00 vje-timi in nekaj zaplenjenimi strojnimi puškami po povelju v izhodne postojanke. — Armada vojvode A 1 b r e c h t a. Neki francoski oddelek, ki je prišel severno od O b e r-burnhaupta do naših najsprednejših jarkov, bil je v bližinskem boju odbit. Italijanska fronta. Artiljerijsko delovanje med Schlagenom in B rento je včeraj na ljutosti ponehalo. Živahni mo-tilni ogenj trajal je v bojnih oddelkih ter med Brento in Piavo čez dan naprejEn italijanski sunek proti Montu Tomba bil je zavrnjen. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 28. decembra. Uradno se danes razglaša : Vzhodno bojišče. Orožni mir. Italijansko bojišče. Zapadno od M o n t a Asolone in vzhodno od Monta S o 1 a*r o 1 e bili so sovražni sunki zavrnjeni. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 28. decembra. (W.-B.) Uradno se razglaša: Zapadno bojišče. Na posameznih krajih fronte se je čez dan bojevno delovanje mimogredoč oživelo. Na vzhodnem obrežju M a a s e je bilo še ponoči živahno. Vzhodno od L u n e v i 11 e pripeljali so poizvedovalni oddelki nekaj vjetih iz francoskih jarkov. Makedonska fronta. Med jezeroma O c h r i d a in P r e s p a, ob C e r n i in na vzhodnem obrežju V ar d ar j a povišano artiljerijsko delovanje. Italijansko bojišče. Čez dan je bil ogenj na visoki planoti od S c h 1 gena (Asiaga) in na hrbtu Tomba povišan. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 29. decembra. Uradno se danes razglaša : Vzhodno bojišče. Premirje. Italijansko bojišče. Neki od močnega ognja artiljerije in minskih metalcev pripravljeni sovražni napad proti visočinam vzhodno od Monta Tomba bil je zavrnjen. Kakor že večkrat, bila je tudi včeraj naša bolnišnica v P r i m o 1 a n u cilj sovražne artiljerije. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 29. decembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča": Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. V posameznih oddelkih f 1 a n d r i j s k e fronte, pri S c a r p i, pri G r a n r o ur tu in G o m c e 1 i ecu se je ognjeno delovanje proti večeru povečalo". Vzhodno od N i e u p o r t a in pri Belca-p e 11 u izjalovilo se je več angleških poizvedovalnih sunkov. — Armada nemškega prestolonaslednika.Severno od Courtceona vdrli so poizvedovalni oddelki v francoske črte in pripeljali nekaj vjetih nazaj. Makedonska fronta. Ob jezeru P r e s p a, severno-zapadno od M o n a s t i r a in ob jezeru D o i r a n časovno živahno artiljerijsko delovanje. Italijansko bojišče. Neki italijanski napad proti visočinam vzhodno od Monta Tomba se je v našem ognju izjalovil. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 30. decembra. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Premirje. Italijansko bojišče. Mestoma povišano artiljerijsko delovanje. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 30. decembra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Pri Y p e r n u, južno od S c a r p e in na vzhodnem bregu Maase je bilo artiljerijsko delovanje mestoma povišano. Manjši poizvedovalni boji ob angleški fronti in v Argonah. Makedonska fronta. Severno-vzhodno od M o n a s t i r a in ob jezera D o i-ran se je ogenj mimogredoč oživel. Italijanska fronta. Na hrbtu Tomba in v oddelku P i a v e na obeh straneh od Pederobba razvili so se popoldne ljuti boji artiljerije in minskih metalcev. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. STRASCHlLL'ova grenčica iz zelenjave povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu neotofootiaui potrebna. Zato jo je priporočati zlasti za turiste, lovce vojake, romarje itd. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, BI. decembra. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Premirje. Italijansko bojišče. Po ljuti pripravi artiljerije in minskih metalcev napadla je včeraj popoldne f r a u c o s k a intan-terija naše postojanke na M o n t u T o m b a. Po težkem boju posrečilo se je nasprotniku, vdreti na nekaterih mestih v naše jarke. Protikoraki so v toku. Na ostalih frontnih oddelkih mnogokrat živahno artiljenjsko delovanje. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 31. decembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika R u p p r e c h t a. Pod močnim ognjenim varstvom sunili so angleški oddelki severno od železnice Boesinghe-Staden naprej. Naša posadka jih je vrgla nazaj in je napravila nekaj vjetih. Pri B u-e 1 a e r e povišal je sovražnik čez dan svoj artiljerijski ogenj. Ljuti minski boji pri H u 11 u c h u in L e n s u. Južno od G r a i n-c o u r t a bil je en sovražni sunek v bližin-skem boju zavrnjen. S skrbno pripravljenim napadom so se naše naskočne čete polastile južno od M a r c o i n g a spredajšnjih angleških jarkov. Naši batajloni naskočili so severno od L a V a qu e r i e dele angleške postojanke. V večkratnih izgubepolnih proti-sunkih zamogel je sovražnik deloma izgubljeno ozemlje nazaj pridobiti. Vjeli smo 10 oficirjev in 365 mož. — Armada nemškega prestolonaslednika. Na zapadnem obrežju M a a s e na obeh straneh od O r n e s a povišano artiljenjsko delovanje. Armada vojvode A 1 b r e c h t a. V poizvedovalnih bojih na visočinah M a a s e se je nekaj Francozov vjelo. Na zapadnem bregu M a a s e bil je ogenj povišan. Makedonska fronta. Živahno artilerijsko delovanje med V a r d a r j e m m jezerom D o i r a n. Italijanska fronta. Ljuti artiljerijski in minski boji trajali so čez dan na hrbtu T o m b a. Popoldne napadla je francoska infanterija in vdrla v dele Tomba-po-stojanke. Prvi generalkvartmnojster Ludendorff. Novoletni pozdrav nemškega cesarja. K.-B. Berlin, 19. decembra. Wol£fova pisarna objavlja sledeče armadno in mornariško poveije na nemško armado in mornarico. „Leto težkih, pomembnih bojev prišlo je do konca. Ogromne bitke, ki so trajale od spomladi pa do jeseni na belgijski m francoski zemlji, odločile so se v prid va- 30.000 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 29. decembra. Naši podmorski čolni so v Srednjem morju zopet 9, skoraj samo oboroženih parnikov s skupno 30.000 brutto-register-tonami potopili. Šei admiralnega štaba mornarice. šega slavepolnega orožja. Na vzhodu prinesel je napadalni duh naše armade z mogočnimi udarci velike uspehe- Zdaj počiva tam orožje. Krasne zmage uničile so v par dnevih leta dolgo napadalno oboroženje Italijanov. V skupnem delovanju z armado je moja mornarica nanovo pri hrabrih podjetjih svoje zmožnosti dokazala Nepretrgano izvršujejo < jki uničenj podmorski čolni svoje težko, učinkujoče delo. J » , ^ 4 N S ponosom in občudovanjem gledamo na ju- \ K.-B. London, 22. decembra (Keuter.J Ad-naško skupino naših obrambenih čet. Tako miraliteta naznanja! V noči od 22. na 23. je nemški narod v orožju povsod na suhem t. m. so na holandskem obrežju pri megle-\n v vodi ogromno delo izvršil. Ali še upajo nemu vremenu trije angleški razruševalci na naši sovražniki, s pomočjo novih zaveznikov mine prišli ali pa so bili torpedirani. Pri vas premagati in potem za vedno v težkem temu je -prišlo 13 oficirjev in 100 mož ob delu priborjeno svetovno stališče Nemčije življenje. razbiti. Posrečilo se jim ne bode. V zaupanju j Šef admiralnega štaba mornarice, na našo pravično stvar in na našo moč gle- damo s trdnim prepričanjem in z jekleno 25.000 ton potopljenih. voljo na leto 1918. Zato naprej z Bogom k W-B. Berlin, 31. decembra. Novi novim činom in novim zmagam! uspehi v Bisav, angleškem Kanalu in Irskem Veliki glavni stan, dne 31. decembra 1917. 25i00^brutto.register-ton. Viljem L. xi. p admirainega štaba mornarice. Vojna na morju. j j Feldmaršal Eichhorn. Novi uspehi podmorskih čolnov. W.-B. Berlin, 26. decembra. V Srednjem morju so naši podmorski Čolni zopet veliko število parnikov in jadernic napadli ter uničil. Prostorna vsebina potopljenih ladij znaša najmanje 38.000 brutto-register-ton. V zatvornem okolišu okrog Anglije se je zopet 21.000 brutto-register-ton potopilo. V Hoofdenu. v Kanalu in v Irskem morju so naši podmorski čolni 4 parnike in angleško ribiško ladjo „Forward" uničili. Eden potopljenih parnikov bil je iz z malimi križar-kaini, razruševalci in oboroženimi ribiškimi parniki močno zavarovanega, torej bržkone posebno vrednega spremstva sestreljen. Med ostalimi uničenimi parniki nahajala sta se angleška naložena parnika „Euphorbia44 m „Rydal Holl". Šef admiralnega štaba mornarice. 18.000 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 27. decembra. Na severnem bojišču so naši podmorski čolni zopet 18.000 brutto-register-ton potopili. Šef admiralnega štaba mornarice. 18.500 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 29. decembra. V spretno in hrabro izvršenih napadih posrečilo se je enemu nnših podmorskih čolnov v Irskem rnorjo tekom 5 dnij 18.500 brutto-register-ton uničiti. Vse ladje so bile veliki parniki. Šef admiralnega štaba mornarice. Uradno se poroča, da je bil generalni oberst v. Eichhorn vsled svojih zaslug kot vrhovni poveljnik 10. armade in 2a uresniče- > * 6erwratob.voaEchhcrn. nje mirovnih pogajanj na vzhodni, fronti imenovan za generalfeldmaršala. Ob tej priliki prinašamo njegovo sliko. V zadnji številki že smo poročali o začetku mirovnih pogajanj med nami in našimi zavezniki na eni ter Rusijo na drugi strani. Od uradne strani so došla glede teh pogajanj sledeča poročila: Predlogi ruskih zastopnikov. Ruski delegati so izjavili, da izhajajo od jasno izrečene želje narodov Rusije, da dose- i Hans Kudlich t - osvo-| boditelj kmetov............... ......Iz"Amerike"¡c"došla vest, da je v Hobokenu pri Novem Yorku dr. Hans Kudlich v 94. letu svoje starosti preminul. Ko bi bili drugačni časi, izkazalo bi avstrijsko kmetovalstvo svojemu osvoboditelju javno slednjo čast. V teh časih velikih dogodkov se pa vendar spodobi, da se spominjamo moža, ki je tudi v burni dobi spočel veliko idejo. Malo njogovih sovrstnikov z osodnega dne 13. marca 1848 in prve zbornice še živi. Daleč od svoje domovine, katero mu je kruta usoda priskutila, zatisnil je Kudlich svoje trudne oči. Zvest je bil kmet-skemu stanu, zvesto je bilo tudi avstrijsko kmetovalstvo svojemu prvemu voditelju. Kot bajke se čitajo orisi o položaju našega kme-tovalstva pred letom 1848. «Tlaka in desetina« sta besedi, ki sta jih s srdom in z gnjevom izgovarjala dedec in babica, besede, ki še vnukom vzbujajo mučna čustva. Da se naš kmet v sedajni vojni tako odlikuje in sicer na fronti in v zaledju, je to v prvi vrsti storil, ker je svoboden kot človek, svoboden kot državljan Komaj verjetno se nam zdi, da je bilo kedaj drugače Toda kmet je bil podložnik, tlačan; imel je le dolžnosti, njegov gospod le pravice. Njiva, ki jo je s težavo obdeloval, pičli pridelek, živina slaba koča, v kateri je bival, vse to ni bilo kmetovo ampak plemicevo. Marija Terezija je osnovala krožne urade in je kmetov položaj nekoliko zboljšala. Toda še le Jožei 11 je prišel zlu do korenin. Izrazil je znanemenite besede : Nesmisel je verjeti, da je gosposka imela zemljo, pred-no le bilo podložnikov." Z zakonom z dne 1. novembra 1781 je odpravil robstvo. Kmet je dobil od svojega najblažjega kneza zopet človeško pravice, f lako delati in desetino dajati je pa moral kmet še tudi po smrti cesarja Jožefa. Ni bilo upanje, da bi se bilo kaj zbolj- bdl° Na mah je pa bila razbita trhla država stanov. Marčni dnevi leta 1848 so zahtevali svoje žrtve in junija meseca tistega leta so se vršile volitve za prvi državni zbor. ...f" ' Šlezki kmetje so poslali Kudlicha, kmetskega sina iz Lobensteina, ki je bil tam 25. oktobra 1823 rojen in je študiral na Dunaju pravoslovje. Dne 13, marca 1848 je stal na dunajskih nasepih in je krvavel za svobodo. Pri zborovanju volilnih mož je rekel 24-letm Kudlich: «Kaj se obotavljate? Ali je tisočletno robstvo omrtvilo vaše mišljenje in vaše roke ? Kri je tekla, tudi dobra, blaga kmetska kri. Pojdite si po svoje človeške pravice, pridobite si pravice do svobodnega posestva!» I Kar ie Kudlich obljubil, je tudi pošteno storil, ¿e 24 julija je spisal svoj predlog, ki je bil pri tretji seji 1 državnega zbora 26. julija ¡prečitan in od njega tako prepričevalno utemeljen, da so na vprašanje predsednikovo, kdo hoče ta predlog podpirati, brezizjemno vsi poslanci vstali. Predlog se je glasil: Visoki državni zbor naj izjavi, da poneha odsihmal podložništvo z vsemi iz njega izvirajočimi pravicami in dolžnostmi s pridržkem določb o odškodnini . Dasiravno je pretela temu predlogu še marsikatera nevarnost, — bilo je dovolj nasprotnikov - vendar je 31. avgusta 1848 po mogočnih govorniška bitkah za-donela osvobujoča beseda: „Dedinsko podložništvo, tlaka in vsakoršna odvisnost kmeta napram gosposki je bn prQSt zadnjih spor_. njegov osvobo- ditelj je Hans Kudlich! Ob smrii enega največjih dobitnikov kmetskega1 stanu naj se tega moža spominja z hvaležnostjo tudi slovenski kmet ter si naj zapomni ime moza, ki ga je ; rešil sramotnih spor. ga naredil enakoveljavnega drugim ! stanovom in največ pripomogel za kmetijski napredek, kateremu je dal predpogoj svobodnega razvoja! Naj živi na veke med nami spomin velikega dobrotnika kmetskega stanu! („Gosp. glasnik } ^ Po Francu Wit zany, Grottenhof. žejo čim prej splošen, pravičen in za vse enako sprejemljiv mir. Sklicevali so se na sklepe vseruskega kongresa delavskih in vojaških poslancev. Ti sklepi so bili že prej objavljeni, ter se glase: 1. Nemške čete zapuste Rusijo, Poljsko, Litevsko in letske provincije dobe avtonomijo. 2. Turška Armenija dobi avtonomijo. 3. Alzaško-lotarinško vprašanje se reši potom ljudskega glasovanja pod pogojem popolne svobode glasovanja. 4. Obnovitev Belgije in odškodnina za izgube iz mednarodnega fonda. Srbija dobi dohod do Jadranskega morja, Bosna in Hercegovina dobita avtonomijo. 6. Preporne pokrajine na Balkanu dobe popolno avtonomijo do ljudskega glasovanja. 7. Romunija se obnovi v istih mejah, kakršna je bila ter obljubi, da bo dala Do-bruSži avtonomijo. Obenem svečano obljubi, da bo pripomogla do veljave členu 3. berlinske pogodbe o enakopravnosti Židov. 8. Avtonomija za italijanske province do ljudskega glasovanja. 9. Nemčiji se vrnejo vse kolonije. 10. Obnovitev Perzije in Grške. 11. Nevtralizacija vseh morskih ožin, ki vodijo v notranja morja, ter Sueškega in Panamskega prekopa, svoboda trgovske plovbe in odprava pravice zaplenitve in torpediranja trgovskih ladij. 12. Vsi v vojni se nahajajoči se odpovedo kontribucijam in odškodninam kakršnekoli oblike. Vse kontribucije, naložene med vojno, je vrniti. 13. Vsaka dežela je neodvisna glede trgovske politike, vse države pa se zavežejo, da po vojni ne bodo vršile trgovske blokade in da ne bodo sklepale posebnih carinskih pogodb. 14. Mirovni pogoji se postavijo na mirovnem kongresu zastopnikov, izvoljenih od narodnih zastopov. Državni zbori morajo potrditi te pogoje. Diplomati se zavežejo, da ne bodo sklepali tajnih pogodb, ki so proti mednarodnemu pravu, torej neveljavne. 15. Polagoma se izvrši razoroženje na kopnem in na morju ter se nato vpelje sistem milice. Z ozirom na to je opozorila delegacija, da smatra nadaljevanje vojne samo v 3vrho, da se dosežejo aneksije, za zločin in da torej svečano razglaša svoj sklep, da naj se nemudoma podpišejo pogoji miru, ki naj konča to vojno na podlagi navedenih, brez izjemeza vse narode veljavnih pogojev. Obenem je ruska delegacija predlagala, da naj tvori temelj za mirovna pogajanja teh šest točk : 1. Nobeno nasilno združenje ni dovoljeno za pokrajine, ki so bile med vojno zasedene. Čete, ki imajo te pokrajine zasedene, se morajo v najkrajšem času odpoklicati. 2. Obnovi se politična samostojnost narodov, ki so v tej vojni izgubili svojo samostojnost. 3. Narodnim skupinam, ki pred vojno niso bile politično samostojne, se zagotovi možnost, da odločijo o svoji samostojnosti potom referenduma. Ta referendum se mora izvršiti na tak način, da je zajamčena popolna neodvisnost pri oddaji glasov za vse prebivalstvo onih pokrajin, vštevši izseljence. 4. Z ozirom na pokrajine mešane narodnosti se varujejo pravice manjšin s posebnim zakonom, ki velja za samostojnost narodne kulture in, če je to praktično izvedljivo, za avtonomno upravo. 5. Nobena bojujoča se država ni zavezana plačati kateri drugi državi takozvanih vojnih stroškov. Že plačane kontribucije je vrniti. Kar se tiče nadomestila izgub privatnih oseb vsled vojne, se poravnajo iz posebnega fonda, v katerega vplačujejo bojujoče se države po proporciji. 6. Kolonijalna vprašanja se odločijo z ozirom na točke 1. do 4. navedenih temeljev. V popolnitev teh točk je predlagala ruska delegacija pogodbo sklepajoči m strankam, da naj označijo vsak način ojačenega boja svobode slabejših narodov s strani močnejših kot nedopustno, tako n. pr. potom gospodarskega bojkota, gospodarske nadvlade ene države nad drugo na podlagi vsiljenih carinskih pogodb, ki omejujejo svobodne trgovine tretjih dežel, potom pomorskih blokad, ki ne zasledujejo neposredno mirovnih ciljev itd. Avstro-ogrski in z nami zvezani zastopniki so podali na to rusko izjavo sledeči odgovor : Miroljubni odgovor centralnih držav. . Zastopniki centralnih držav so se zedi-nili glede odgovora na te ruske predloge ter so podali v plenarni seji dne 26. decembra, ki se je vršila pod predsedstvom grofa Czer-nina, izjavo, ki odgovarja na zgoraj omenjena izvajanja ruske delegacije. Odgovor se glasi : Delegacije zavezniških držav izhajajo od jasno izražene volje svojih vlad in narodov, da dosežejo čim prej splošen in pravičen mir. Delegati zaveznikov so v sporazumu z opetovano izraženim stališčem svojih vlad naziranja, da morejo tvoriti navodila ruskega predloga za tak mir podlago, o kateri se da govoriti. Delegacije štirizyeze so zadovoljne s takojšnjim mirom brez nasilnih pridobitev ozemlja in brez vojnih odškodnin. Če obsoja ruska delegacija nadaljevanje vojne samo v svrho zavojevanj, se delegacije zaveznikov temu naziranju pridrnžujejo. Državniki zavezniških vlad so opetovano naglašali v progra-matičnih izjavah, da zavezniki ne bodo nadaljevali vojne niti za en dan, da dosežejo zavoj evanj a. Tega stališča so se zavezniki vedno in neomajno držali. Svečano proglašajo svoj sklep, da hočejo takoj podpisati mir, ki konča to vojno na podlagi navedenih, brez izjeme za vse bojujoče se države enako pravičnih pogojev. Treba pa je izrecno opozoriti na to, da se morajo vse sedaj v vojni se nahajajoče države v primernem roku brez izjeme in brez pridržka zavezati, da se bodo natančno držale pogojev, ki v enaki meri vežejo vse narode, če se naj izpolnijo pogoji ruskih izvajanj. Saj bi ne šlo, da bi se države štirizveze, ki se pogajajo z Rusijo, enostransko vezale na te pogoje, ne da bi imele jamstva, da priznavajo in izvedejo zavezniki Rusije te pogoje pošteno in brez pridržka tudi nasproti štirizvezi. Toliko v naprej. V ostalem pa je pripomniti k šestim točkam, predlaganim od ruske delegacije kot temelji pogajanj, še to-le : K točki 1. Nasilna prilastitev pokrajin, ki so bile ^rted vojno zasedene, ni namen zavezniških vlad. Glede čet, ki stoje v sedaj zasedenih pokrajinah, se bodo postavile v k / Lil X \ ©r020 U» > , __ _ _ \V / • / ->, TTUl&H«-. \ /^S.Manno * V { $ ' • : ™ 1 cv - rC'~l 7fI I „ s-|\ U^iC X%/S ~ ' \ ( ( ) K \\ ) K l" X > v v \ ^ C trt / a u foM«* a ,m JRtC Jantar VhJh^ ^S T J 6elun9ine Angrilfe neti» eJgen.g feindl. Berichteo. ADgeschlagenc ittHenische Gegenangriffe. j Naše zmage ob Piavi. j :...................................r.i Prinašamo zanimivi zemljevid naših in nemških uspehov proti Italijanom ob laški reki Piave. Puščica kaže posrečene lastne napade na podlagi lastnih in sovražnih uradnih poročil, druga označba pa ponesrečene sovražne protinapade. Zu dun Erfalgen zvv/sc/zen Brenta undP/ave. mirovni pogodbi določbe, v kolikor se ne bo že prej dosegel sporazum glede odtegnitve čet na nekaterih točkah. K točki 2. Zavezniki ne nameravajo enega izmed narodov, ki so v tej vojni izgubili svojo politično samostojnost, te samostojnosti oropati. K točki 3. Vprašanje državne pripadnosti skupin, ki državno niso samostojne, se po stališču, ki ga zavzemajo centralne države, ne da urediti mednarodno. To vprašanje naj reši v danem slučaju vsaka država s svojimi narodi samostojno ustavnim potom. K točki 4. Ravnotako tvori po izjavah državnikov centralne zveze varstvo pravic narodnih manjšin bistven del ustavnega samoodločbenega prava narodov. Tudi vlade zaveznikov povsodi uveljavljajo to načelo, čim se pokaže, da je praktično izvedljivo. K točki o. Zavezniške države so večkrat povdarjale možnost, da bi se moglo medsebojno odreči ne le povračilo vojnih stroškov, temveč tudi povračilo za vojne poškodbe. Tako bi bilo vsaki vojskujoči se državi povrniti le stroške za njene državljane, ki so prišli v vojno vjetništvo ter za škodo, ki je bila z nasiljem, ki je v nasprotstvu z mednarodnim pravom, povzročena civilnim državljanom nasprotnika. O ustanovitvi posebnega fonda v te svrhe, ki ga predlaga ruska vlada, bi se moglo razpravljati še le, če se tekom primernega roka tudi ostale vojskujoče se države pridružijo mirovnim pogajanjem. K točki 6. Izmed štirih zavezniških držav ima kolonije le Nemčija. Nemška delegacija izjavlja v popolnem soglasju z ruskimi predlogi sledeče : Povrnitev kolonijalnega ozemlja, ki je bilo tekom vojne nasilno zasedeno, je bistven del nemških zahtev, katerih pod nobenim pogojem ne moremo opustiti. Ravnotako odgovarja ruska zahteva, da se naj taka, od sovražnika zasedena ozemlja čimprej e opustijo nemškim nameram. Z ozirom na značaj nemških kolonijalnih ozemelj je, ne glede na poprej povdarjene načelne pomisleke, izvrševanje prava samoodločbe v oblikah, ki jih predlaga ruska delegacija, za enkrat neizvršljivo. Dejstvo, da so v nemških kolonijah domačini navzlic največjim težko-čam in navzlic temu, da je imel boj proti mnogokrat močnejšemu nasprotniku le malo izgledov, v sili in smrti zvesto vztrajati pri svojih nemških prijateljih, je dokaz njihovih simpatij in njihove volje, da za vsako ceno ostanejo po svoji resnobi in tehtnosti presega vsako možnost izražanja volje potom glasovanja. Načela, ki jih je ruska delegacija v zvezi z ravnokar razpravljanimi šestimi točkami predlagala za gospodarski promet, delegacije zavezniških držav brezpogojno odobravajo. Zavezniške države so od nekdaj zahtevale, da se naj izključi vsako gospodarsko nasil-stvo in vidijo v obnovitvi urejenega in interesom vseh udeleženih popolnoma odgovarjajočega gospodarskega prometa eden najvažnejših predpogoj za pričetek in izgradbo prijateljskih odnošajev med državami, ki se sedaj nahajajo v vojni. Naš zunanji minister grof Czernin je potem še izjavil, da smo na tem temelju pri-' pravljeni, pričeti pogajanjaz vsemi našimi nasprotniki. Rusija naših pogojev ni sprejela. Ruski zastopniki so podali daljši odgovor na naše pogoje, v katerem seje konstatira-lo napredek v odpravi nasprotij. Obenem je predlagala 10 dnevni odmor v mirovnih pogajanjih ki je bil tudi sprejet. Dosedanji sklepi. K.-B. Dunaj, 28. decembra. V Brestu Litovskem so bila dne 28. decembra dopoldne končana provizorična pogajanja glede onih točk, katere bi bilo treba tudi v slučaju, da se sklene splošen mir, urediti med Rusijo na eni strani in zavezniki na drugi strani. Glede cele vrste tozadevnih vprašanj je prišlo, kakor poroča korespondenčni urad, do sporazuma v temeljnih principih. Poleg političnih vprašanj so prišla na razgovor tudi pravna in gospodarska vprašanja ter je prišlo glede teh vprašanj do^ sporazumne ureditve, seveda pod pogojem, da obojestranski zastopi te ukrepe urede. Predvsem je bila dosežena obnovitev vsled vojne prekinjenega pogodbenega stanja. V pravnem, kakor tudi v gospodarskem ozira naj ne nastopa dežela proti deželi slabše, kakor proti katerikoli tretji deželi, ki se ne more sklicevati na pogodbene pravice. Postavila so se za vojne stroške in vojne škode pravila, tako posebno glede izpusta in povratka vojnih vjetnikov in civilnih interni-rancev, glede katerih točk je prišlo do prin-cipijalnega sporazuma. Tudi je prišlo do popolnega soglasja glede takojšnje obnovitve diplomatičnih in konzularičnih stikov, glede takojšnjega prenehanja gospodarske vojne, o obnovitvi trgovskega prometa ter o ureditvi organizirane izmene blaga. G-lede važnega vprašanja postopanja v pokrajinah, ki so od te ali one države zasedene, je predlagala Rusija, da odpokliče svoje čete iz zasedenih pokrajin Avstro-Ogrske, Turčije in Perzije, dočim naj odpokličejo države štirizveze svoje čete iz Poljske, Kurlan-dije in drugih pokrajin. Prebivalstvu teh pokrajin naj se da možnost, da se v najkrajšem času popolnoma svobodno izjavi o združitvi s to ali ono državo ali o ustanovitvi samostojne države. Čas, kdaj se odpokličejo čete, kdaj se prične demobilizacija in kako naj poteka, naj uredi posebna vojaška komisija. Temu nasproti je predlagala Nemčija, da naj se da prvima dvema členoma preliminarne pogodbe taka oblika, da bi se glasila z ozirom na Avstro-Ogrsko tako-le : Člen I. Avstro-Ogrska in Rusija izjavita, da se konča vojno stanje ; oba pogodbo sklepajoča dela šta odločena, da bosta v naprej v medsebojnem miru in prijateljstvu živela. Avstro-Ogrska bi bila pod pogojem priznane popolne medsebojnosti napram svojim zaveznikom pripravljena, opustiti sedanje pozicije in zasedene pokrajine, v kolikor v Členu II. ni drugače določeno. Člen II. Ker je ruska vlada proglasila za vse v zvezi ruske države živeče narode, brez izjeme, pravico samoodločbe, ki gre tako daleč, da se smejo ti narodi celo popolnoma izločiti iz države, vzame na znanje sklepe, v katerih se izraža ljudska volja, da se ustvari popolna državna samostojnost za Poljsko in Litevsko, Kurlandijo in dele Est-landije in Livlandije in da se te dežele izločijo iz ruske državne zveze. Določitev časa za modalitete, ki so po ruskem mnenju potrebne za potrditev že obstoječih izjav o izločitvi potom ljudskega votuma na široki podlagi, pri čemur je izločiti vsak vojaški pritisk, je prepuščena posebni komisiji. Ruska delegacija je vzela to izjavo na znanje ter izrekla svoje mnenje tako-le: Stojimo na stališču, da je smatrati kot resnični izraz ljudske volje, ki je posledica svobodnega glasovanja v času, ko v onih pokrajinah ni nikakršnih čet; zato predlagamo in obstojamo na tem, da se ta točka bolj jasno in določno formulira. Pač pa smo zadovoljni, da se postavi specijalna komisija, ki naj presodi tehnične pogoje za uresničenje takega referenduma in določi rok, do katerega morajo čete zapustiti kraje. V splošnem še da iz poteka dosedanjih pogajanj z zadoščenjem konstatirati, da se naziranja zastopanih držav glede ureditve najvažnejših vprašanj v mnogih točkah krijejo, v drugih p a so se zbližala tako, da je upravičeno upanje, da bo tudi v teh točkah prišlo do sporazuma. Dr. Korošec imperator? Mariborski kaplan in poslanec dr. Korošec si je gotovo v duhu že davno predstavljal, da bode „jugoslovanska" država kar čez noč na njegovo povelje uresničena, in da bode on potem vlogo nekakega imperatorja igral. Pa v zadnjem času se širijo drugi glasovi. Ljudstvo samo je popolnoma srečno pod avstrijskim žezlom in si ne želi nobene državno-pravne spremembe. Pa tudi razni drugi krogi, ki so začetkoma precej toplo Koroščeve „jugoslovanske" sanje podpirali, so si zdaj stvar premislili ter se pričenjajo polagoma od dr. Korošca umikati. Čujemo, da se godijo v tem oziru tudi v Mariboru čudne stvari in je pričakovati od tam kmalu gotova zanimiva presenečenja. Torej — z imperatorstvom Tončeta Korošca za zdaj še ni nič. Ophelia, geh' ins Kloster. . . Jugoslovanska „deklaracija." Majnika meseca so sklenili nekateri srbski, hrvatski in slovenski možakarji, ki večinoma nimajo druzega poklica nego politiko vanje, da naj se ustanovi potom združenja Srbov, Slovencev in Hrvatov neka nova „jugoslovanska" država. Da bi ti drugače jako zviti možakarji ne bili zaprti kakor navadni veleizdajalci, zavili so patrijotično svoje vseslovanske oči in so kričali o „združenju pod žezlom Habsbur-žanov." Na ta olepševalni odstavek seveda živa duša ni verovala. Vsak otrok je vedel, da ima „jugoslovanska" država ednostavno namen, razdrobiti in razkosati avstrijsko domovi-n o. To dejstvo je že s tem dokazano, da so se v inozemstvo pobegneli panslavistični dezer-terji in veleizdajalci za iste .jugoslovanske" cilje potegovali. To se godi tudi še dandanes ! Naravnost vnebovpijoče je, da se pona-tiskuje v slovensko-prvaških listih še danes članke francosko pisanega%lista „La Serbie" („Srbija"), kakor bi bil ta list oficijelno glasilo naših „jugoslovanskih" politikov. To so stvari, ki ne bi bile v nobeni drugi državi mogoče; potrpežljivost naših oblasti pa jih še danes dopušča. Za vsacega razsodnega politika je jasno kakor beli dan, da je „jugoslovanska deklaracija" največji poraz naše notranje avstrijske politike. In ravno zaradi te „deklaracije" imajo naši sovražniki vedno večji pogum, napadati nas ter naše zaveznike in nadaljevati vojno. Iz tega stališča je naravnost zločin, govoriti o „jugoslovanski" državi, dokler morajo tudi slovenski vojaki svojo kri prelivati za avstrijsko domovino . . . Zakaj pa ti „jugoslovanski" politiki niso pred vojno svojo sanjarsko državo uresničili ? Zakaj so se takrat hlinili za dobre avstrijske patrijote in se mastili iz korita avstrijskih davkov ? ,Oni imajo svoje nazore ? ... Takrat je bil avstrijski patrijotizem za prvake boljši „kšeft". Zdaj pa so na podlagi „junaških" činov podlih veleizdajalcev Masa-ryka, dr. Gregorina in enako vrednih tovarišev menda res mislili, da pride ,koivec Avstrije'. In vrgli so patrijotizem čez krov ter hoteli s tem „koncem Avstrije" svoj politični „kšeft" napraviti. . . Ti značajneži pa so se grozovito zmotili. V pošteni zvezi z Nemčijo je ostala Avstrija zmagovit a. In slovenski vojaki na fronti, kakor tudi pošteno slovensko ljudstvo v zaledju je ohranilo svojo nepremakljivo zvestobo Avstriji kot taki. Kdo glasuje danes za „jugoslovansko deklaracijo" ? Par zapeljanih nevednežev, ki se jim hlačice tresejo pred vojaščino in ki mislijo, da jih bode politični pop ali advokat od te domovinske dolžnosti rešil. .. Slovensko ljudstvo pajevkljub vsemu pritisku zvijačnih hujskačev zvesto avstrijsko. In tudi kaplan dr. Korošec ne bode na tem dejstvu ničesar spremenil! Čudimo se sicer, da mariborski knezoškof ne vidi nevarno delovanje tega človeka; ali časi bodo prišli, ko se bode v raznih krogih na prse trkalo in „mea culpa" molilo. . . V splošnem pa je danes že precej jasno, da je vkljub vsej gonji „jugoslovanska deklaracija" padla v vodo. Tudi nad to hinavsko skrito skalo seavstrijska ladja ne bode razbila! Iz vojne. Prinašamo zanimivo sliko iz vojne na južnem zapadu. Slika kaže od Italijanov raz- \ larskt ! )ilo i )ilo streljeni stolp v Ponte di Piava na Italijanskem. .o Ne Zaničevanje Nemcev in slo- :,teni venski časniki. ¡levar |;idovs Pravic Iz vojaških krogov se nam piše : Skoraj zrabl se ne da popisati, s kako srditostjo in hinav-£ot v ščino napadajo češki in prvaški listi, posebnoili m« tudi „Straža" in „Slovenski Gospodar", nem-ie dr; ško ljudstvo, gospodarstvo in kulturo. Vsaki.n ta narod ima svoje posebno obnašanje in tako? svoj gotovo Nemci pri nas mnogo vidijo, kar jim ^ ni prav in vse potrpijo ; zakaj bi pa mi ne ag, morali trpeti! Ampak naši prvaki s svojim^ m egoizmom so si znali v domovini pomagati^ na ljudske stroške, da jim ni bilo treba p°jr^av svetu iti; zato, ker niso nikjer bili in nič deli, pa s svojim birokratizmom čez druge"n y sodijo. Ako bi taki prvaški možaki imeli ve-.r čino in moč, bi že bila revolucija in naši do^ožje movi zrušeni, naša domovina pa gotovo ^ara(! tujih rokah, ne v nemških! Jaz kot nevtralen^ Slovenec naše nemške sosede nimam za tuj- Q s ce ali pa za hudiče! Vsaki se bo še spomnil, na lepe stare čase nazaj, ko smo v gostilnah^fi vs z Nemci vkup sedeli pri mizi in enkrat nemško, enkrat slovensko zapevali. Odkar se je I pa naša tako imenovana „inteligenca" zbuaacijc dila in „vodit" začela, pa zahteva od načovini pokorščino, z Nemci pa prepir! Ni čuda, d&ame: si našo ljudstvo vedno bolj odkcoži in svojca sv pota hodi, ker ljudska pamet in cilj se nost, praksi ne strinja s takim teorijam naših zaoa so peljivcev, kateri vedno v imenu ljudstva go^oliln vorijo in pišejo. Sreča je za naše prvake iiza ta kratkopametne šoviniste, da naši sosedpreliv Nemci se malo brigajo za take neumščine icnokri ne razumejo naše časnike, drugače bi gotovdjudst tudi v resnici začeli čistiti svojo zemljo iitega našo ljudstvo poslati domov, da mu naj dditelji delo in hrano hujskajoča stranka. Od Celjdeželi preko zgornje Avstrije in do severno-nemškegDokle moija so raztrošeni naši Slovenci. Ako bi tnarod ljudi bili vsi doma, gotovo bi bili primoran ^ vsi prvaki se preseliti v Srbijo ali v Afrikc^^^j ker zemlja vse Slovence ne bi mogla PrežU}avn veti. Da se pa našim Slovencem med ^emc^10ra ne more slabo goditi, to je prava resnica, ke■ -90 od sto se jih sliši govoriti: nikdar več n" želimo bivati v drugem kraju, tukaj imam vsaj našo pravico in smo spoznani kako ljudi, ne kot sužnji v krempljih naših „na rodnih" oderuhov ter farjev . . . V taki deželi morajo gotovo tudi gospo-• Barske razmere biti v redu, drugače ne bi ■ pilo toliko industrije in železnic, in ne bi ....... ljj0 za dejavce tako lepo vrejeno in plačila Le na Bobra. Ali tega naša gospoda in duhovščina v raz- noče vedeti in videti, oni samo tolčejo eno pe-lem na svoj boben : vojske so Nemci krivi ! 3a vojske ni konec, so pa tudi Nemci krivi ! Seveda, ako bi se pustili Nemci "pretepati in naši cesarji umoriti, ne bi bilo vojske! ako bi mi orožje položili in „ententi" Sali prosto pot na Dunaj in v Berlin, da bi bni davke od našega ljudstva vlekli, bi že |>ilu konec vojske! Ako se za našo armado •ekvirira ali je zaradi vojske kako pomanjka-lje nastalo, to so vse samo Nemci krivi. In az vem za gotovo in sem videl z mojimi oč-ni, da v nemškem okraju se ljudstvu veliko šlabše godi, kakor pri nas, ker pri nas imamo dovolj kmetijstva in ne toliko prebivalstva. Hudo je ljudem v koncentriranem Industrijskem kraju in v velikem mestu, kjer so samo od trgovca odvisni. Ako doma v občini ceste niso v redu, bo tega krivi na Dunaju ! Ako se mora davek plačati, to gre zopet vse za Nemce ! Seveda, v novi „jugoslovanski" državi bodo vsem vse naši prvaki plačali ! Sedaj pa koštajo različni uradniki, du-lovniki, učitelji, poslanci itd. toliko, da mar-ikatero glavarstvo nima niti toliko dohodka z davkov. Ako je slaba letina, bi tudi prvaki krivdo na nemškega Boga dali, ako bi ga bilo !! I Ako kak oderuh z imenom Engelhard Katz, Kranz ali Lux velike goljufije izvrši in se na sodniji posreči, take lumpe zasluženi kazni izročiti, že kričijo prvaški listi, da taki .......: Bo Nemci. Ampak to so židje! In vsaki po- [Q- • £teni človek brez ozira na narod mora v tej j nevarnosti se združiti in gledati, da se ta | židovski naval odžene ali uniči! Ali je to ........ pravica, da nas kristjane žid na vse načine Skoraj izrablja in nas ima samo za svoje norce ? hinav- Eot vojak se postavi kakor kaka stara metlja >sebno ali morela, in v fronti ga ne vidiš, samo tam , nem- pe drži, kjer je kak dobri kšeft za napraviti. Vsaki ffn ta židovska rasa že ima skorej ves kapital i tako F svojih rokah in veletrgovino monopolizirano. ar.Jlul Ako država noče in si ne zna v tem mi ne * .. vprašanju pomagati, si moramo pa sami; >vojimnij ne pUStjm0j y jme]j tj zidje privilegij 1 v državi nas tlačiti, sami se pa prav nič za a V? državo ne brigajo. Zatorej proč z židom ! Qf! V1~ Nazaj sedaj k omenjeni stvari! Nemci v državi ..ru£eSn v Reichu so z vsem našim narodom bili p ii yö. .... . . t vojni zvezi, in v vojski se kazali kot celi možje, in skupna kri je tekla na vseh frontah. Zaradi tega naše ljudstvo razume skupne bolečine. Naj izpade vojska kakor hoče, mi smo se pošteno borili in se borimo, dokler višje naturalne postave to nečloveško klanje ne vstavijo ! Dandanes se človeštvo ne bori več za nacijonalizem in se ne da več od svojih )d nas šovinističnih voditeljev za svoje egoistične da, da namene izkoristiti. Danes se ljudstvo bori svoja za svojo svobodo, za internacijonalno zastop-j se vpost, za poboljšanje gospodarskih vprašanj na socijalni podlagi, za splošno in ednako volilno pravico. To je pot do solnca, in samo Itali- iši do-bovo v 'tralen aa tuj-Domnil itilnah ^ nem-• se je zbu- *ih za- o bi t moranj Afriko, preži' Nemci ca, ker Angleški general. j ■ Prinašamo sliko angleškega generala Sir va go ake infza take namene je bilo žalibog potrebno, kri sosedi prelivati. Ljudska kripa gnoji zemljo za demokracijo ! Od jezika ali čiste kulture se gotovofijudstvo ne more živeti, in tudi država od ljo in tega nima nič. Za našo domovino bi se vo-naj da ditelji brigali, da bi bilo saj toliko tovarn v Celja deželi, kolikor imamo drugih palač preveč, nškega Dokler pa to nimamo, smo odvisni od drugih narodov; kot sluge moramo pokoro delati Nobeden pameten človek si ne bo več želel vojsko ali jo podaljšati. Da pa izgine glavna krivda vseh vojsk in prepirov, se mora pa tudi šovinizem pokopati; zatorej več *iiz vsem* fanatikerji in hujskači. imamcj Črnovojnik. kakon ' M General Sin HL.O.Plumen. fiom/TX3ntiortd.tngl/ft;«ilrjpi.'eni.JteltetJ% Plumer, poveljnika angleških pomožnih čet. ih „na Štajerske vesti. , Razglas neposrednih davkov v 1. četrtletju 1918. V I. četrtletju 1918 postanejo neposredni davki na Štajerskem do tekli oziroma plačni v naslednjih dnevih : I. Od zemljarine, hišne razredovine in najmarine ter od 5 odstotnega davka od najnmnine onih poslopij, ki so prosta najmarine: I. mesečni obrok dne BI. januarja 1918, II. mesečni obrok dne 28. februarja 1918, III. mesečni obrok dne BI. marca 1918. II. Od občne pridobnine in pridobnine podjetij podvrženih javnemu dajanju računov : I. četrtletni obrok dne 1. januarja 1918. Dokler ni predpisana davčna dolžnost za tekoče leto, mora se plačevati davek po odmeri preteklega leta. Ako se ne plačajo davčni obrobi najkasneje 14 dni po plačilnem roku, morajo se plačati tudi zamudne obresti od državnega davka in deželne doklade, če presega celotni državni davek dotične davčne vrste 100 K. Če se davki in doklade ne plačajo v 4 tednih po preteku plačilnega roka, iztirjajo se z zamudnimi obrestmi vred izvršilnem potom. Plačevanja uvrše se lahko tudi pri vsakem c. kr. poštnem uradu v nakaznem prometu poštno hranilnega urada. V Mislinju imajo prav čednega kaplana, ki se piše Toplak. Mi bi o eksistenci tega gospoda prav nič ne vedeli; kajti kdo bi se brigal danes za gotove mladeniče, ki se šopirijo danes po vaseh kakor petelinčki na gnoju, medtem ko morajo njih ednako stari tovariši v strelskih jarkih svojo kri prelivati. Ali g. kaplan Toplak v Mislinju ima zdaj navado, da agitira z vsemi mogočimi sredstvi — ta sredstva pozna in zaničuje vsak napredno misleči svobodni človek! — proti „Štajercu." Tudi to bi nas seveda ne vznemirjalo, kajti vsaka agitacija panslavističnih popov nam je doslej le koristila. Omeniti hočemo to zadevo le zaradi tega, ker je nekako tipična za predrznost gotovih kaplanč-kov. Dobili smo namreč dva lista starih naročnikov iz Mislinja nazaj. Na ovitku je bilo zapisano: „Ne naročim in se ne sprejme!" In kot nekaka „priča" se je podpisal kaplan Toplak. Stvar je torej prav ednostavna : Toplak je dotičnega kmeta ali pa njegovo ženo toliko časa nadlegoval in teroriziral, da je podpisal in se odpovedal „Štajercu". In potem je kot nekak triumfator svoje širnemu svetu neznano ime podpisal . . . Morda je ta kaplan Toplak sam tako zagriženi fanatik, da misli, Mislinje ležijo že zdaj v „jugoslovanski" državi. Bržkone pa je mladi gospod delal po naročilu nekega gospoda, ki smo ga imeli že parkrat priložnost prijeti za ušesa. In to je za Toplaka še sramotneje. V splošnem pa povemo, da smo se i mi naveličali take nesramne hujskarije proti našemu listu. „Štajerc" je v tej vojni za domovino avstrijsko ter za cesarja toliko poštenega časnikarskega dela izvršil, da se sme očitno braniti proti takim napadom in taki gonji katoliško vero izrabljajočih činiteljev. Opozarjamo svoje prijatelje in zaupnike v Mislinju, da naj z vsemi močmi razširjajo naš list, ki ima v mis-linjski fan itak dovolj pristašev. To bode najboljši odgovor na prizadevanje in gonjo tistih ljudi, ki mislijo s silo zatreti pošteno avstrijsko misel. G. Toplaku pa prorokujemo prav gotovo, da se na njegov lim ne bode vsedlo mnogo ljudi, kajti časi političnega zatiranja so že davno minuli! Kdor seje veter, žel bode vihar! Iz bojišča nam pišejo vojaki junaškega, 87. regimenta. Vas najprej prav prisrčno lepo pozdravimo vsi slovenski fantje iz koroških alp in vas prosimo, da bi nam začeli pošiljati vaš nam dragi list, ki nam bode veliko več pisal nego ta zamazana „Straža" in „Gospodar", ki nas fante od 87. reg. tako zaničujejo. Ali sami naj si na rep stopijo Čr-nuhi! Mi nismo „šnopsarji", mi smo vojaki ki se bojujemo za cesarja in domovino. Sram jih bodi! (Podpisi.) Iz južnega bojišča. Srčne pozdrave vam pošiljamo in vam želimo vsem domačim in posebno našim ljubicam zdravo in veselo novo leto. Štajerski fantje od inf. črnovojn. bataljona 3, ki se že Čez 2 leti bojujemo proti polentarju. Pozdravljamo vas Martin Tomažič, Avgust Sovič, doma v Presiki pri Ljutomeru. Vincenc Lach, doma iz Rečice ob Paki. Vasle Alois doma iz Zg. Ponikve. Peter Škrjanec, doma iz Kamenščaka Ljutomer, Anton Bratkovič, Janišberg Kapela, Franc Obrol doma iz Čadrana pri Konjicah, Kocovan Johan doma od Sv. Andraža v slov. gor., Orač Vinzenz, Videm. Iz tirolskih hribov se nam piše: Slavno uredništvo „Štajerca" ! Iz tirolskih hribov vam pošiljamo vsi štajerski fantje od topni-čarskega polka srčne pozdrave in srečno novo leto vsem bralcem tega lista, posebno pa štajerskim dekletam. Kugovnič Johan, Sv. Martin ob Paki pri Celju, Anton Kur-manšek, Sv. Martin ob Paki pri Celju, Alojz Ogrizek v Staršeh pri Ptuju, Leopold Felič v Radbeni pri Mariboru, Franc Krajnc pri Sv. Juriju pri Ptuju. Iz bojišča se nam piše : Pozdravljam vse prijatelje in znance, posebno pa moje sorodnike in ob enem voščim vesele praznike in srečno novo leto. Alojz Simonič, k. u. k. R. F. H. R. I. Batt. 6, Feldpost 388/III. Iz bojnega polja se nam piše: Slavno uredništvo „Štajerca" ! Slovenski fantje in možje, kateri se že dolgo časa nahajamo na bojnem polju, od pešpolka št. 87,.odd. strojnih pušk št. III, vsi iz Sp. Štajerske, poslali smo pred Božičnimi prazniki najlepše pozdrave na vse domače, katere vrstice naj bi uredništvo „Slov. Gospodarja" sporočilo bralcem tega lista. Pošiljatelj teh pozdravov bil je Podja-veršek Matevž, desetnik. A vendar žalibog „Slov. Gospodar" teh par bornih vrstic ni sprejel, takorekoč niso bili vredni naši pozdravi iz bojišča, da bi jih gospod (? ? !) sprejel v svoj list. Obrnemo se torej s prošnjo do našega domačega lista „Štajerc", naj bi on izročil iskrene pozdrave na vse cenjene bralce „Štajerca" in na naše domačine od fantov v strelskih jarkih ob reki Piave. Pošiljamo pozdrave : Narednik Vrtič Franc, če-tovodja Sedminek Johan, četo vodja Juvan Anton, desetnik Perneg Peter, desetnik Luko vnjak Andrej, poddesetniki Kos Sebastian, Ž uran Franc. Zavre Franc, Šiško Anton Bežan Alois, pešci Ocvirk Franc, Kekec Peter, Kristovič Vid, Kos Mihael. — Tudi mi pozdravljamo vrle junake; V kolikor nam prostor dopušča, je „Štajerc" vojakom vedno na razpolago. „Gospodar" pa seveda vojake 87. regimenta ne ljubi; saj jih je sam opsoval za „šnopsarje". Op. uredn.) Obdarovanje ranjencev v c. in kr. rez. bolnišnici v Ptuju. Piše se nam: Dd£ 23. decembra 1917 vršila se je v c. in kr. rezervni bolnišnici v Ptuju kakor vsako leto božična veselica za bolane in ranjene vojake. Vprizo-rila jo je podružnica družbe „Rdečega križa'4 v Ptuju. Priredba se je izvršila tako krasno, dav'gre vsem plemenitim darovalcem, zlasti — (j — "veleposestnikom v. P o n g r a t z, v. W a r r e n-L i p p i t, mestni šparkasi ptujski ter županu mesta Ptuja, g. Jožefu Ornig najtoplejša zahvala in priznanje. Izredno bogata darila so na ljubeznjivi in požrtvovalni način razdelile dame gdč. May v. Warren-Lippi t, gospe dr. Ana S t u-c he t z, dr. Marija M ally, ter gospice ELza, Amalija in Marijana Danko, Elza S c h m i t z in Marija Bratanitsch. Bilo je to veliko veselje za bolnike. Tudi dne l. januarja so se bolniki lepo obdarovali. Velika zahvala gre tudi vodstvu rezervne bolnišnice z vsemi gg. oficirji in zdravniki. Sploh je ptujska rezervna bolnišnica v resnici vzorna. iz turških dežel se nam piše : Dragi nam „Štajerc" ! Mnogo prisrčnih pozdravov iz daljne Turške. Želimo vsem prijateljem na frontah, našim starišem, ženam, bratom, sestram in ^ tudi našim ljubicam in vsem či-tateljem „Štajerca" veselo novo leto, da bi ga vsi veseli in zdravi še mnogo let obhajali. Kakor se kaže, bo to novo leto eno veliko veselje prineslo. Dragi nam „Štajerc" ! Saino eno se ti moramo pritožiti! Še ko smo bili mali, še brez uma. smo morali poslušati, kako da se kristijanom med Turki godi. Tudi ko smo odrasli, smo večkrat v pobožnih časopisih to čitali. Tudi v „Slov. Gosp". in ,,Straži" so se take napake našle in čitale. Dragi nam „Štajerc" ! Sedaj šele vidimo in sami skušamo. Tukaj se najdejo ljudje črez GO let in pravijo, da se jim še zrairom prav dobro godi. Resnično je, da so Turki desetkrat boljši za nas nego naši izdajalalci cesarja in domovine, boljši nego naš dr. Korošec „Jugoslovan" in sovražnik Nemcev; ta bi moral sem priti. .. Ostanemo vam zvesti! Kpl. Ledinek Franz iz Slovenjgradca, vorm. Golleš Jožef iz Zlatara (Hrvačko), vorm. Fantegl Alois iz Konjic, topničar Kolarič Jakob iz Vurberga, topničar Piberl Vincenc iz Maribora, topničar Plavček Aloiz iz Maribora, topničar Marguč Georg iz Konjic, Podkeil Filip iz Petrovč. Vsi topničarji haubic na Turškem. — Prisrčne pozdrave poštenim junakom na Turškem ! Koroške vesti. Tatvina tobaka. Glavnemu založniku tobaka V. Pehar z v Celovcu se je na kolodvoru kadila špecijalitetnili vrst v vrednosti nad 4000 kron ukradlo. Lepo darilo. Iz Celovca se poroča : Gra-ščak v Himmelbergu Alojz grot L a d r o n-L a t e r a n o, lajtnant v inf. regimentu št. 7, izročil je koroškemu deželnemu predsedniku 10.000 kron ; polovico te s vote se je določilo za vdovski in sirotinski sklad, drugo polovico pa za invalidni sklad. Čast darovalcu ! Smrtna nezgoda. Pred okroglo 6 tedni je padel kleparski učenec David R e g a t iz strehe. Nesrečnež je zdaj na prizadetih ranah umrl. Zadnje vesti. Nesreča ali zločin. V Ptuju se je v Silvestrovi noči zgodila nesreča, ki je žalibog zahtevala kot žrtev človeško življenje. Geometer Ennsbrunner je namreč v neki kavarni po prekrokani noči iz browning-pištole ustrelil feldvebla G r a h o r j a, ki je bil v par minutah mrtev. Ta čin se je zgodil brez vsacega prepira, bržkone v pijanosti. Preiskava bode sicer dognala, kaj je vzrok te zadeve. Ennsbrunner so oddali kazenski sod-niji. Nesrečna žrtev tega prizora feldvebel Grahor, bil je pripeljan v mrtvašnico. O celem dogodku bodemo še poročali. „Spominjajoc se krasnih činov, ) vzhodno obrežje Piave nazaj potegnilo. ki jih je izvršila moja vojna sila j ^¡^¿L? aST* C ŽSg 1 zahvaljujem se Vam, ljubi general j puščena zavetišča brez odmora pod ognfznan infanterije v. Arz, kateremu sem j artiljerije in minskih metalcev. svoje dobro vtemeljeno polno zaupanje daroval, vsem voditeljem in vojakom, ki so v zvestem izpolnjevanju dolžnosti veliko izvršili, ki so premagali najtežje težave in na-prre in ki zamorejo z Božjo milostno n nazna *i ceni Šef generalštaba zahtev« ti vpoš Nemško uradno poročilo od srede. """T w,Blenj( K.-B. B e r I i n, 2. januarja velikega glavnega stana se poroča: gg*» Z a p a d n o bojišče. Armada prei lonaslednika R u p p r e c h t a. Od D®*" m u i d e n a pa do Deule je bilo artiljig®. pomoč uspehe gledati, ki i sk« delovaje od opoldne sem v posamezT 1 oddelkih povišano. Severno m južno Ifr- F e u s a se je v zvezi z uspešnimi poizv nas spravljajo bližje srečnemu zaključku vroče, leta dolge j valnimi podjetji mimogredoč\>živelo. Tudi borbe, iz naiglobljejšega srca. Vsi i Ar ras o m in St Quentinom se* .. ' . ° ■ tr . v j ogeni časovno povišal, btevilo v zadnjih dflss- mojl bojevniki so pač, prepričam, j južno od M a r c o i n g a vjetih Angležev je* kako iskreno očetovsko Z njimi j kot 500 mož. — Armada nemškega f" čutim, kako močno me njih juna- stolonaslednika. Severno od Presnesa s vt . ># . . e , , v i na obeh straneh Ornesa povišano boje. " skl Cim razveseljujejo, kako močno i delovanje. Poizvedovalni sunki vodili sotom: občutim njih težave in bedo. Za j večih krajih fronte do tega, da se je 11 v njih vse prosiva iaz in cesarica ter i števil° iWozov vjelo. prosiva jaz kraljica Vsemogočnega najbogatejši blagoslov v bodočem letu in v vsej nadaljni bodočnosti. Vsi naj zaupljivo k meni stojijo in — vsak na svojem stališču — skupaj z me- j noj delajo na srečnem končanju j Italijanska fronta. Ognjeno K, lovanje je bilo na visoki planoti od S c lu« j g e n a (A s i a g o) in v pokrajini T o nr L časovno povišano. JJ3 Prvi generalkvartirmojj , Lud endorff. !ms" il le Amerikanska pomoč. Privatna poročila iz sovražnih držav ^^ da so na Francoskem, Angleškem, vijo, nam vsiljenega boju ter na krep kem, uspešnem razvitku ljubljene j ¿rVitJ^il^ domovine. Vsem mojim hrabrim j je sicer vedno obljubovala pomoč, ki pa d borilcem pošljem svoj prisrčni novoletni pozdrav! Karl I. r. « se < ni ničesar storila, nego jemala denar n; nasprotnikov. Amerikanci štedijo pač kri, ne pa denar svojih „prijateljev". D je to prav! Kakor Rusi, bodejo pola tudi drugi naši prijatljčki izpoznali, d gre povzročiteljem te vojne edino za za svoj denarni žakelj, ne pa za kaj druz 232 Zahtevajte povsod .Staj Pse Listnica uredništva in upravništva. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 1. januarja. Uradno danes razglaša : Vzhodno bojišče. Premirje. Italijanska fronta. Na visoki planoti od SchUgena (Asiago) in v pokrajini Monte T o m b a vladalo je čez dan ljuto ognjeno delovanje. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od torka. (K.-B.) Berlin, 1. januarja. (W.-B.) Iz glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika R u p p r e c h t a. Ob gozdu H o u t h o u 11 in pri P a s c h e n d a e 1 e bil je artiljerijski ogenj mimogredoč povišan. En močni angleški poizvedovalni sunek južno-vzhodno od M o n e h y se je izjalovil. Južno od M a r c o i n g a se je v manjših bojih- dobiček v na ozemlju od 30. decembra razširil. Število v j etih Se je za nekaj oficirjev in 70 mož povišalo. — Armada nemškega prestolonaslednika in vojvode A l b r e c h t a. Severno od P r o s n e s a in na obeh straneh Ornesa ter severno in vzhodno od S t. Michiela je bilo artiljerijsko delovanje časovno živahno. Makedonska fronta. Nobeni posebni dogodki. . ^ ________ _ _ .............. Italijanska fronta. V pokrajini \ pravem času ne vzdrami! — Z T o m b a trajal je čez dan ljuti ognjeni boj 5 -—-—oroki naprej. Kot kuharica ali gospodih, o Ce " P mo r 1 nov .....................................ierah Prijateljem. Ob priliki nastopa novega leta nai bili smo od toliko strani voščila, da nam je res nemoapran na vse odgovarjati. Zahvaljujemo se torej tem potoni 1 . prijateljem, sotrudnikom in znancem za čestitke. Pri«PQlnl pozdrave vsem ! Uredništvo in upravništvo. — Marapran Nekaj resničnega je na stvari. Pa tudi ni čudno! ta politična hujskarija je šla vendar na rovež tegaootm kega cerkvenega dostojanstvenika ! Svoj čas je ta ga dru na Dunaju izprosil, da se je celo vrsto protiavst^^j hujskačev izpustilo; on se je takrat nekako za te kače zavezal. Komaj pa je prišla milost iz Dunaj^ga ^ je tem hujskačem še bolj greben zrastel in njih planil-gonja proti Avstriji je postala neznosna. Ni čuda, smatrajo gotovi krogi na Dunaju razočarani ^ in £_ nečeni nad tako lojalnostjo. Zato se je v zadnjem napravilo neki migljaj ... Vi imate torej prav: kaplanček koplje velikemu škofu grob, ako se n Naš cesar svoji armadi. K-B. D u naj, 1. januarja. Cesar je poslal generalštabnemu šefu v. Arz lastnoročno pismo, ki pravi: Prvi generalkvaitirmojster j starejša čseba> y se razume tudi na Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 2. januarja. Uradno se danes razglaša: Vzhodno b o j i š č e. Premirje. Italijanska fronta. Na visoki planoti od Schlagena (Asiago) in v pokrajini Monte Tomba in ob spodnji P i-a v i razvili so se časovno artiljerijski boji. — Dne 26. decembra se je našo posadko iz Postojanke pri Zensonu brez izgub na kmetijska dala, na večje posestvo priti. N; pove uprava tega lista. /s J/, Žrebec (rdeči šimel] 5 let star, j ako pohleven in za vsako v< primeren, se takoj proda. Vprašanja na Pulko, posestnik, Golldorf št. BO pri Ptuji -------—najbolj 3 delavskimi n tem V* Vi Hiničar z 2 do se sprejme za neko p< vonaStadtbergu. Vprai na A. F. Hickl, Ptuj Loterijske številke. j m vadeč, 2. januarja 1918: 56, 84, 24, 59, 60. fst, 14. decembra 1917: 13, 88, 25, 16, 77. { Znana f. ur Max B6hnel, Dunaj, IV., Margaretenstr. 27/51 n naznanja, da ima vkljub povišanju cen še nekatere vrste ur po i ceni na razpolago, ki bodejo pač v kratkem Času razprodane, zahtevo dobi vsak čitatelj našega lista veliki il. čenik iranko »ti vpoSiljatvi K 1'—. _ injeninaročniki in odjemalci! Verzeichnis der Pferde-, Foh-len-, Rinder- und Schweine-Märkte in Pettau im Jahre 1918. Pferdemarkt am 2. Jänner und am 3. Dienstag, dana jeden ersten und dritten Dienstag. Schweinemärkte jeden Mittwoch. Wenn aber Vkljub neznosni draginji pa- an einen dieser Tage ein Feiertag pirja, tiska, delavskih plač in! fällt, wird der Markt am nächst-materijala, ki je vse cene od I folgenden Werktage abgehalten. 300 dO 1000 procentov povišala, Die Viehübernahmstage werden ni „Štajerc" med vojno svoje von der Vieh Verwertung Graz be- naročnine povišal. Zdaj pa smojkannt ^eben werden< prisiljeni, povišati naročnino, da j /TÜSfÄSiW ^ zasigurimo i zanaprej obstoj lista! j kanntgegeben und wird in der Zeit vom 1. April bis 30. September um 7 Uhr, „S t a j e r c" stane z novim j eno Sch rom vom 1. Oktober bis 31. März um 8 Uhr geöffnet. I Das Betreten des Marktplatzes vor dieser Zeit [ ist Käufern, verboten. § 6. Jedes Handeln ' und Verkaufen von Marktvieb außerhalb des i Marktplatzes, in Gasthäusern, Straßen etc. ist | verboten und wird als Vorkauf bestraft. Eben-\ so wird der Verkauf von zum Markte getvie-benem Vieh am Tage vor dem Markte als Vorkauf durch Bestrafung des Verkäufers und Käufers geahndet. Der Bürgermeister : J. Ornig. m »a letala naročnino. 5 nemo polom :ke. Pri - Mar iudno! :ž lega njih čuda, i in jdnjem prav : govedo in SViBje V PtUjll že davno morali naročnino zvi- j j šati. Mi pa smo čakali dO zad-1 ¿0 -sld se]em ^ 2. januarja njega trenutka, ker ravno nismo in na 3 torek> potern pa V8aki h na dobiček namerjeno podjetje, in 3. torek v mess_eu. Svinjski se-marveč le pošteni ljudski list! j jem vsako sredo. Ako pa pade na Cenjeni prijatelji 1 Delujmo tak dan praznik, vrši se sejem vsi Skupaj, da bode naš list tudi j na prazniku sledeči delavnik, zanaprej zamogel svojo zvišeno ; Dnevi prevzetja živine se bo-nalogo izvršiti. def naznanili od živinske vnovče- ® a i valne družbe v Gradcu, se za domoTino, vse ------j-——r Izvleček iz sejemskega reda : § o. Zače- eSarjžH in rodno zemljo« i tek sejma se označi z rogovi m signalom in se -------------------------- ------ r določi za čas od l. aprila do 30. septembra Cenjene naročnike in prijatelje pro- ; ob 7. uri, od 1. oktobra do 31. marca ob 8. mo najuludneje, da naj takoj naročnino uri. Pristop na sejmišče pred tem časom je i novo'leto vpošliejo, kajti pri sedanjih raz- kupcem prepovedan. § 6. Vsaka kupga m , . I X • x v , razprodala sejemske živine izven sejmišča, v erah je vsakemu časopisu nemogoče čakati fo^ naJoe8taU itd. je prepovedana in se Mi zamoremo svo.io dolžnost kaznuje. xstotako se razprodaja na sejem pri- apram naročnikom in čitateljera le tedaj gnane živine na dan pred sejmom kaznuje na polniti, ako izpolnjujejo i oni svojo dolžnost prodajalcu in kupcu. apram listu. „Štajerc" je ljudski listin nima . ' Župan: Jos. Ornig. obenih skladov, iz katerih bi mogel tiskarja _______________- etaTi^i druge stroške plačevati. Zato mora se • 3 za^e*" ržati na svoje naročnike in odjemalce! Iz Dunaji&ga vzroka prosimo še enkrat za nujno „Asanol"! soa kron slačilo naročnin. „Štajerc" bode tudi v bo-oče nevstrašeni zagovornik ljudskih pravic ! Inzeratna tarifa. Z ozirom na splošno draginjo v tiskovni fcroki smo morali svojo inzeratno tarifo zvi-iOdljati Odslej stanejo inzerati v „Štajercu" : Cela stran.....K 160-— Pol strani . ... . K 80'-7, strani . . . . . K 40- — V8 strani....... K 20'— Vi« strani...... K 10-— '/'s? strani.......K 5*— '/g* strani.......K 2j — Vsled svoje razširjenosti je „Štajerc ajboljše glasilo za inzeriranje in imajo oglasi lmi n> tem listu vedno polni uspeh, ako p idi na iti. N lel nia presenetljiv uspeli pri po-konČavanju žoharjev (zakon, varovan) ščurkov, mravelj itd. 1 zavojček stane 1 krono. „Št. Valentinov redilni prašek za prašiče" je edino uspešen pri prebavi krme, zaraditega izredno redi meso in tolščo. 1 zavoj stane 1 krono. Naroča se pri Josip Berdajs, Ljubljana, Zeljar-ska ulica 18. Po poŠti se pošilja najmanj O zavojčkov. Razširjajte „ŠTAJERCA" ki je edini slovensko-pisani strogo avstrijski list! Pošiljajte „Štajerca" na fronto, ker naši vojaki želijo vesti iz domovine. Zahtevajte „Štajerca" v gostilnah, kavarnah, pri trgovcih in v tobakarnah. Povejte prijateljem in znancem, da je hujskanja proti „Štajercu" laž ! Vsi na delo za naš list! Novi časi so pričeli za Avstrijo — bodimo složni! Delujmo za „Štajerca" ! Vam plačam, ako moj iz-trebnik korenin Ria fcai-sam Vaša kurja onesa, bradavice in t d- k .žo ne odpravi v 3 d li o b brez bolečin. Cena ene posodice z paranci skim pismom K 2'75, '6 posodic»' K 5'50, G posodic K 850. Stotero zahvalnih pisem. Keineny. Kanctaa (Kassa)l. poštni predal 12/614 (Ogrsko). Inzerati ■ H V j „Štajercu" 0 J imajo vsled velike raz-« širjenosti najboljši uspeh. Sprejemajo se: ■ v Ptl pri upravi lista; jj v Celin pri gssp. Frilz tel; 1 v Maribora pri 3. Rud. Gsisser. »Štajerc" posreduje nakupe in prodaje posestev, hiš, blaga, posreduje službe vsake vrste itd. Inzerati v „Štajercu se sprejemajo v slovenskem, nemškem ali obeli jezikih. itEBiaai HDBEnBaHDaaBRBtii Zenitna ponudba. Neka želarska hči se želi omožiti z enim fantom, ki bi bil star od 24 do 31 let; stara sem 28 let. — Naslov se izve v upravi tega lista. i 40 let stara, ima otroke, lepo malo posestvo, želi od 40 d® 50 let starega vdovca vzeti, ki ima 10 ali 12 sto kron; stanuje blizu Ptujske okolice. Več se izve pri „Štajercu". 3 Naznanjam, da zaradi pomankanja osobja in blaga imam odprto svojo PIT trgovino ~fif samo ob torkih, sredah, petkih, in sobotah. Obenem oferiram žveplo za sode. Tudi prodam svojo trgovinsko hišo v Ptuju in svoj vinograd v Cirkovcah. Kari Kasper, trgovec v Ptuju. 4 Viničar priden, ako mogoče s 4 delavskimi močmi, se sprejme s 15. januarjem. Dobi zemljo za obdelati, začasno delo. dobro plačilo in drva. Posestvo leži 3/4 ure od zdravilišča Rogaška Slatina. Ponudbe na Alois Drofenig, Sv. Jurij j. ž. Gar. neškodljiva a vsako stavo i. hitri csigïiffai uspoh. Se rabi zunanje. Poizkusna dot« K 4*—, vel. doza, zadostuje za uspeli, K 9"—. Zagotovljen uspeli Mero zaSvalniii sto ? prij. «poilnl oa raipoiaso. polili UiMM pr$S MosoetlscMesDrlBix Praparafe Dunaj t Latlmg. 6!li dobite pri rabi 623 Razpošiljatev strogo diskretna. JI JM I n'— .. Zaloge y Mariboru: lekarna pri „angeljuTarufau", lekarna Marij» med. dr, A. Rix kreme za prsa. ^^r^»^1 * Mlinarji pozor! Mühlerbeutel pajtelje za mlinarje se dobi pri SlawitschiHe!lertrgo;inaPtuiy 70 8 vinarjev za eno dopisnico Vas slane moj glavni katalog, ki se Vam na zahtevo zastonj dopoŠlie. Prva fabri-ka ur Hanns Konrad, c. in k. dvorni liferant Brüx 1502 (Češko). Niklaste ali jeklene anker-ure K 16, 18. 20. Armadne radij anker-ure K 18, 22, 26. Bela kovina (Gloria-srebro) dvojni mantelj, anker- . remont, ure K 30, 32. Masivne srebrne anker-remont. • ure K 40, 50, 60. Budilnice in stenske ure v veliki j izbiri. 3 leta garancije. Razpošiljatev po povzetju. Izme- I njava dovoljena aii denar nazaj. 386 . Za kosmato blago j iti divjačino kakor lisice, dihurje, jazbece, mačke, srne, gamze, jelene, vidre, zajce itd. plačam najvišjo ceno. Prijazne ponudbe in dopise se prosi na Maks Stössl, trgovina z usnjem in kožuhastim blagom, Celovec. 567 iUfldska kepelj aestaega kopališča v Ptuju. čil topanj«! »k MmiUk * de 2 >ue popoI^M (Mafij** y> IS de 1. on imrtik m «»fejjafe mi preanitth oi 11. 3« ft. um Ivpatfn» »rak o a», »Ire ali - -70 kopeli s rre^-K >>reus«MH i Srbenje kraste, lišaj, grindavost in slične kožne botezni odpravi hitro in sigurno domače mazilo Paratol. Ne umaže, nima duha, se more torej tudi čez dan rabiti. Mala posoda K 3'50, velika posoda K 6*—. Nadalje prašek Paratol za varstvo občutljive kože, ena škatlja 2 K 50 h. Dobi se oboje pri naprej-pošiljatvi svote ali povzetju na naslov . Apotheker M. Klein's Paratol-Wcrkc in Budapest VII 20., Rozsa utca 21. 472 se išče za večjo vinogradniško posestvo v Halozah s 4 delavskimi močmi. Dnevna plača '2 K, mleko, drva, polja - prosto, ev. lastna živina. — Vprašanja' na „Štajerca" v Ptuju.586 Dobri aparati za briti in lase striči l-a britev iz srebrnega jekla K 350. A —, —, zaniklana K 8"—, 5*—, (Q9MBpU znamka „Perfekt" s 6 klinjami K16-—, w 20 —, rezervne klinjc 1 tucat K 6-—. l-a stroji za lase striči K 11—, 12—. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Razpošiljatev po povzetju ali naprej-plačilu po c. in kr. dvornem life-rantu Hanns Konrad, eksportna, in razpošiljalna hiša Brüx št. 1741 »Češko). 51 Mestna posredovalnica (Wohnung- und DienstYermittlnng) za Razglas. Zaradi premalega odkazanja špirita in zaradi pomanjkanja snovi za žganje se bode žganje le še v malih množinah oddajalo in ostane glavna trgovina na Bregu pri Ptuju tudi v pondeljkih ter sobotah zaprta. Maks Straschill žgalnica, fabrika žganja in likerja na Bregu pri Ptuju. 349 službe, učence, slano-vanja in posestva v Ptuju izvršuje m vrste posredovanja najhitreje«, Vprašanja iii pojasnila v mestni stražnici (rotovž). Delavska družina z najmanje 4 delazmožnimi ljudmi se sprejme takoj ali pozneje. Stanovanje in kurjava prosta. V/% orala zemlje. Prosto držanje lastne krave. Dnevna plača za moža 1 K 40 h, za ženo 1 K. Natančneje pri Eugen Pilz"sche Gutsverwaltung in Possnitz bei Marburg. 598 bbajateij in odgovorni urednik: Kari Linhart. Garnitura za darilo obstoječa iz: 1 dobro idoča anker-remontoar ura, srebro imit., 1 pancerska verižica s priveskom, 1 prstan, 1 igla za kravato, 2 gumbi za ovratnik, 2 prsni, 2 manšetni gumbi, v elegantnem imitiranem usnjatem etuiju.po sliki vseh 12 kosov skupaj le 50 K. Ista garnitura za dame, obstoječa iz: 1 ura za dame ali na naročnik, 1 židana žnora s štiberjem, 1 prstan, 1 brošna igla, 2 uhala, dve ušesni šravbi, 1 koljerska verižica s priveskom v elegantnem imitiranem usnjatem etuiju vseh l^tlcosov skupaj le 50 K. Pri naročilu prosim natanko pisati, ali je garnitura za gospode ali dame določena in obenem 2 K v papirju ali markah kot naplaček priložiti. Ostanek po povzetju. Max BOhnel, Dunaj IV.Margarethenstr.27/51. 598 V obliki polna prsa se doseže z po zanesljivosti učinka mnogokrat preizkušenim preparatom H Y P E R I N s patentirano vibracijo. Najnovejša zdravniško priporočena iznajdba znanosti. Vidni uspeh še v 14 dneh, nadaljna raba nepo-trebna.Ta izredni preparat se vsem damam vsake starosti najtopleje priporoča. Za neškodljivost in učinek so se izkušene pisateljice opetovano zavzele. Polno jamstvo, postavno varovan. PreseneČi na najvišji način. Se more rabiti tudi od dveh oseb. — Ako ne do-pade, denar nazaj. Cena s pripravo in navodilom K 8*90. Po poŠti za 90 vin. več. Tajna razpošiljatev brez navedbe vsebine po higij. razpošiljalni J. Kukla, Prag, Perlg. 31. 433 Avtomatični lovilec za podgane K 5-50, za miši K 4'—, vlovi brez nadzorstva do 40 kom. v eni noči, ne zapusti duha in se postavi sam. Past za ščurke „R a p i d", tisoče ščurkov in Rusov v eni noči, po K 5"70. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnih pisem. Razpošiljatev po povzetju, poštnina 80 vin. Exporthaus Tintner, Wien, III., Neulinggasse Nr. 26/P. 38 Največji šlager! „Štajerc" petek, dat prihodi Naročnin; strijo : z 20 vinarjev stane 1 kilo perila* kron> 4 krone snežno belo prati, brez težave in garantirano brez škod) ^ j^ronj saiT:° z. . in v inc „Tow-Tow" prima pralna pasta in tiniverzalno čistilno sredstvo.: r«.« MTow-Towu-pasto se pere perilo, čisti vsako posodo in riblj« , tla itd. brez vsacega dodatka mila, sode ali luga. P0' 'e'a ^ „Tow-Tow" sam je rabljiv. Naročnin „Tow-Tow44 je skoraj splošno rabljeno, že populerno pralno ii naprej. P Čistilno sredstvo, ker je najboljše in najceneje. Manjkati lor«v:ii-c se ne sme v nobeni domačiji, bolnišnici, sirotišnici, hotelu, sanat^ riju, restavrantu, konzumnemu društvu itd. i * ' „Tow-Tow14 je kemična sestava brez masti, ilovice in klorapns , —■ „Tow-Tow" konkurira z vsemi drugimi posnemanimi nadf (JrCdniŠt\ mestnimi pralnimi sredstvi, ne v ceni, marveč v nedosežni 3 ... f neprekosni čistilni sili sami. Ena poštna kišta ulSlVO Si „Tow-Tow" od 5 kil (brutto) za K 20 — zadostuje popolnoiw PtUJU, g da okroglo 70 do 80 kil perila snežno belo izpere. Ena kišta od 10 k „Tow-Tow44 /a K 37 — za okroglo 150—160 kil in ena kišta od 20lj „Tow-Tow4t za K 70 — za 300-350 kil. Oddaja se prosto vožnje in kište, po povzetju. Na p rej prodaj alt dobivajo primerni rabat. Pridni provizijski zastopniki se povsoj iščejo! Pišite še danes na fabriko „Tow-Tow"-Fabrik t Mšrtoi Rubinstein & Sfihne, A.-G., Mako Nr. 95 (Ungarnf Naročila (prav ednostavna) se priložijo vsakemu računu. Korl spondenca le v nemškem jeziku. 625 slopj v Ste Je sredstvo za pomlajenje las, naiu^uui ki rdeče> sve|je jn sive las in brade za trajno temno pobarva, 1 steklenica s poštnino vred K 2*70. J Rydyol rtrapXar j bleda lica. Učinek je Čudovit. — steklenica s poštnino vred Po povzetju 55 h več. Naslov za naročila: Jan Grolich, drožerija pri angelu, gfilB, 636, MOW JlNa b titov Čebelnjak Po* a d al ju; merika nas m transportabli, iz lesa, pobarvan, z 10 prenrgtavna . ljivimi dvojnimi oddelki (dunajska društvei^^ ^ mera) ter s potrebnim orodjem se takoj pre(j on proste roke proda. — Vprašanja na „V^0 vojj schbnerungsverein" v Ptuju. dajj na A/T. ,„„ la kavini nadomeščajo Mizarski ucenec i karton 100 kOSOv as K,za nas 2 kartonov naprej frankcu:^ v se pri poln. oskrbi , |a pra|ni pra^g^ takoj sprejme pri prost, 20 kg poštna kišta 72T r» j i.ro 1 m *u od 5 kišt naprej franko odf^ZO, Kudoitbaizer, marmor, lakoj po povzetju a. am