v
■= IlalisoD 14.000. — Štajerc Deija za celo leto eden goldinar. =■
Naročnina za cdlo leto K 2*—. — Posamezna Številka velja 3 krajcarje. — Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati v naprej.
Cena oznanil je za 1 stran K 321—, Vi strani K 16'—, 7* strani K 8.^, '/• strani K 4r—~, V« strani K 2'—', Vsa strani K 1*—. — Pri večkratnem
oznanilu   je  cena posebno znižana. — Za oznanila (inserate) uredništvo in upravništvo ni odgovorno. — Uredništvo in upravništvo je v Ptuju v
gledališkem  poslopju. ~ Štajerc  izhaja  vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. —
Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dotične Številke vposlati.
V Ptuju v nedeljo dne 25. januarja 1903.
— .nir-i— — _■-       -        —--------------------------------------------*■"-----------------1
Štev. 2.
IV. letnik.
,...———
Slovenski narodni voditelji.
Narod ali ljudstvo je skupina ljudij, ki govori eden in isti jezik. Zato imamo slovenski, nemški, hrvatski narod in druge.
Narodnjaki so tisti ljudje, ki iz srca ljubijo ljudstvo ali rod, k kateremu spadajo sami. Pravi narodnjak ali rodoljub bode z vsemi močmi delal za srečo celega naroda, toraj tudi za kmeta!
Na svetu pa je veliko ljudstev in jedno ljudstvo je od druzega odvisno! Naioda, ki bi živel sam za sebe, ne najdeš na celi božji zemlji.
Zato ne bode pravi narodnjak šuntal svojih ljudi na sosednji narod, ker s hujskanjem bi obema le škodoval! Vsakdor, ki ljubi svoj rod, bode deloval na to, da živi z drugimi v lepi jedinosti, zakaj le na podlagi spoštovanja in ljubezni je mogoče doseči, da živijo sosedi mirno med seboj, da eden druzega podpirajo.
Tudi slovenski narod živi med drugimi narodi, & glej jih no, njegove voditelje! Ali ti zares skrbijo za spoštovanje, za ljubezen med sosedi? Žalibog. da ne.
Voditelji slovenskega naroda vedno vpijejo: „Bodimo narodni! Ljubimo naš narod!", a tega pa ne storijo, da bi ljudstvu koristili, oni naravnost škodujejo ljudstvu, ker ga hujskajo zoper sosedne narode in to le zaradi tega, da lahko potem tebe slovenski kmet, še delj časa na razne načine izkoriščajo.
Ako   ne   verjameš, pa se ozri malo okoli sebe !
Povsod, kjer je kakšna važnejša Častna služba, našel jo bodeš v rokah tistih, kateri so žalibog voditelji slovenskega roda. Tvoji poslanci so večinoma sami duhovniki in dohtarji in njih podrepniki, v po-
sojilnicah in političnih društvih gospodarijo zopet le mašniki in odvetniki, v okrajnih odborih se poleg nekaj slepo ubogajočih kmetov šopirijo zopet le advokati in fajmoštri in na županski stolec sme se malone povsod sesti samo le kak ponižen farovški pod-repnik! Koliko boja je po nekod treba, Če hočejo kmeti voliti razne odbore po svoji volji!
Da gledajo voditelji slovenskega roda in njihovi agitatorji le preradi na svojo korist, daje njim sreča ljudstva, toraj naroda, le deveta briga in da jim pri-prosti ljudje niso mili bratje in drage sestre, temveč le molzne krave in lestve (lojtre), po katerih se lahko spleza na visoka in Častna mesta, to je pač že davno vsak uvidel, kateri je te voditelje slovenskega roda opazoval.
V dokaz si poglejmo narodnost teh voditeljev bolj natanko.
Za voditelje ljudstva v posvetnih zadevah hoče veljati veliki del duhovščine. Ker nima od nikogar te pravice — ne od Boga, pa tudi ne od cesarja — mora si pomagati z lažmi in s strašilom. Duhovniki toraj kličejo, bodite narodni, držite z nami, ne berite naprednih listov, ker je vera z narodnostjo vred v nevarnosti!
Ljudstvo sicer nekaj časa prav debelo gleda, potem pa navadno žalibog tem kričačem verjame. A ne verjelo bi svojim izkoriščevalcem, ako bi znalo, kaki narodnjaki so duhovniški politiki.
Preiščimo sedaj narodno srce teh voditeljev slovenskega naroda!
Dokler so bili duhovniki odgovorni za ljudske šole, bile so iste popolnoma nemške. Tedaj so toraj dobro vedeli, da si mora premnogo naših otrok iskati bruha   po   tujih   krajih in da je zato zelo potrebno,
naučiti se razun materinega jezika še kakšen drug jezik. To so bili duhovniki davnih boljših . časov ! A dandanes pa hujskajo ti voditelji slovenskega roda proti nemškemu poduku. In zakaj? Največ za to, da bi bili kmetje s šolami nezadovoljni, češ da se njihovi otroci premalo za življenje naučijo. To nezadovoljnost klerikalci pri volitvah pametno izkoriščajo, ker jezen človek raji posluša in uboga podpihovalca, kakor pa zadovoljen. Zoper nemški poduk so pa tudi zavoljo tega, da ne odide preveč ljudi z doma, kajti kjer je mnogo ljudi in malo zasluška, tam nastane veliko uboštvo; a kjer je siromaštvo, tam imajo klerikalci vsled nezadovoljnosti ljudstva lehko, prelehko delo.
Da ti krogi, toraj duhovniški voditelji slovenskega naroda prav dobro vejo, kako potreben je nemški poduk, dokazujejo nam najbolj nemške samostanske šole v slovenskih krajih. V teh nemških šolah ni slovenska mladina v nevarnosti, da se ponemči, ker no, ker pošiljajo v nje le bogataši svoje otroke.
Ako bi pa ubožen kmetic, ali siromašen obrtnik rad, da se njegovi otroci v šoli vsaj toliko nemščine naučijo, da si ložje poiščejo kiuha, potem se vzdignejo vsi ti ^narodnjaki", vsi ti voditelji, ter ga za-sramujejo. Toda zbadanje teh voditeljev, dragi kmet, te naj nikdar ne moti. Pokažite jim vrata, za boljšo prihodnost svojih otrok pa skrbite po lastnem prepričanju, saj morate tudi iz lastnega žepa za šole plačevati.
Poslanci, katere voli naše ljudstvo na prigan-janje od strani duhovščine, so na Dunaju v zvezi in v prijateljstvu s klerikalci, kateri so v narodnih zadevah ravno takšni, kakor naši klerikalci, kateri skrbe samo za svoj žep.
Ce se nabere v kakšnem kloštru preveč nun in že več ne vejo, kam ž njimi, tedaj začnejo vsi klerikalni voditelji naroda navadno vpiti: „Rodoljubi, naši otroci ob nemški meji se bodejo v šoli ponem-čili. Ljudje božji, naša kri, naš up, naše najdražje, je v grozni nevarnosti! #ato se vzdramite in vstanite preljubi Slovenci! Darujte, kolikor kdo more, da rešimo svojo deco!" Denar se začne zbirati in čez malo časa se kupi kaka stara ali pa se sezida kaka nova grajščina, v katero se naselijo nune. Klerikalci se smejijo, ker so dobili nov klošter zastonj, ubogi kmet pa mora potem skrbeti namesto za jedno, kar za dve šoli. Pa kaj briga to te narodnjake, kaj te voditelje slovenskega naroda, ker jih to nič ne boli. Dragi nam kmet, toraj ti vidiš, da ni pretila slovenskim otrokom nesreča od Nemcev, temveč ti voditelji, ti narodnjaki so potrebovali nov in cen samostan (klošter).
Mnogo je mladih duhovnikov, ki so bojeviti narodni kričači in priganjači, a to seveda samo zato, da pridejo ložje na — mastne fare. S svojimi govori namreč opozarjajo svoje predstojnike na sebe, in ti jim priskrbijo dobro plačilo.
In tako bi Vam danes lahko pokazali in našteli še mnogo velikih peg in lis na narodni črni suknji naše politikujoče duhovščine.
Potipljimo narodno žilo posvetnim „rodoljubom^ in voditeljem slovenskega naroda. Po njihovem kričanju in hujskanju bi moral človek soditi, da se bolj bojijo Nemcev in nemškega jezika, kakor vrag križa, in da znajo njihovi otroci le slovenski jezik. Toda temu ni tako! Oni se med seboj prav radi po nemškem pogovarjajo, jemljejo denar in blago ravno tako radi od Nemcev, kakor od Slovencev in čujte kmetje — njihovi otroci govorijo večinoma nemški jezik gladkejše, nego materni, pogosto se celo prigodi, da de c a takih kričačev sploh slovenskega jezika ne zna! In Če bi kedo tem gospodom rekel, da so nemškutarji in narodni izdajalci, ker dajo svoje otioke tudi nemščine učiti, bodejo se nad njim zadrli: „NeumiMŽ, ali si zares tako prokleto zabit, da ne spoznaš, da mora na£a mladina tudi nemško znati, ako hoče v življenju dobro shajati!?" A ravno ti kričači imajo za izdajalca vsakega ubožnega kmeta in siromaškcga delavca, čegar otroci se morajo podati v svet s trebuhom za kruhom, če prosi za nemški poduk.
Se takemu počenjanju pravi, narod ljubiti? Ne, nikdar ne!
Izmed posvetnih narodnjakov in \odiieljev slovenskega naroda so najbolj glasni slovenski odvetniki aH dohtarji. In to je seveda umljivo, saj imajo ti najlepšo priložnost, kazati ljudstvu svoje dobro namazane jezike in ga tako vabiti v svoje kancelije. Ljudje letajo potem trumoma k njim, ker -upajo od njih pri zavitih pravdah boljšo pomoč, kakor odj mirnih odvetnikov, ki ne ponujajo povsod, kakor; ogerski židi, preležanega svojega blaga.
Kadar si ti voditelji služijo s pomočjo nemškega jezika obilne gioše, tedaj .jim je seveda navodj deveta briga.
Ako toraj ti voditelji niso nemčurji in izdajalci slovenskega naroda, ker pustijo svojo mladino poučevati v nemškem jeziku in ker tudi sami skoraj samoj po nemško govorijo, tedaj se tudi ubogemu k m e t d ne sme braniti, ako živi s svojimi drugojezičnimi so-: sedi v krščanski ljubezni; ne sme se mu braniti, ako zahteva za svoje otroke nekaj nemškega poduka, saj ga bodejo v svetu bolj krvavo rabili, nego — bogata gospodska deca teh širokoustnih voditelje\ slovenskega naroda.
Iz teh vrst se pač lahko sprevidi, da je marsikateri narodnjak in voditelj slovenskega ljudstva podoben onemu debelemu možu, ki sedi pri bogato obloženi mizi. si gladi z roko široki in mehki trebuh, da glasno žvenkeče težka zlata verižica, ter pravi: nSkrbimo za svojo domovino."
Mi pa vam svetujemo, dragi kmetje, posnemajte malo te vaše voditelje. Ne bode vam gotovo žal! Ako hočete delati po njihovem vzgledu, ne bode se Vam na tem svetu slabo godilo. Po tolstem trebuhu se sicer ne bodete morda nikdar mogli gladiti, ker ste preveč zdelani in preslabo rejeni, pa pomislite vendar le sledeče: Kar smejo delati voditelji slovenskega naroda, to smem delati tudi jaz slovenski kmet, ker
sem tudi jaz prost človek, kakor so moji voditelji in nisem in nočem nadalje biti farško-dohtarski sužnji k. Ako niso odvetniki, duhovniki, i. t. d. sploh voditelji slovenskega naroda izdajalci naroda, ker se v nemškem jezika pogovarjajo, se tudi meni in moji deci ne sme braniti, ako želim, da zna ona nemški. Ako niso bogati slovenski gospodje „nemškutarki Judeži", ker- dajo svoje otroke nemščine učiti, če prav imajo toliko premoženja, da bi njihovim potomcem ne bilo treba iti v daljne kraje po trohico kruha, tedaj tudi mene ne sme nihče za-sratnovati, ako zahtevam, da ne naj moja deca v šoli tudi nemškega jezika uči, ker skoraj polovica mojih otrok mora iti služit in delat v nemška mesta, v nemške rudokope in nemške dežele, in ker je po postavi naloga ljudske šole, pripravljati ljudstvo za življenje.
Kmetje, odprite vendar enkrat oči, poglejte, kaka je veČina vaših voditeljev, kateri so že davno odprli svoje oči, a ne za vas, temveč za — sebe!!!
Našim kmetom.
(Dalje,)
Ne preteče ne talen na Spodnjem Štajerskem. da se nebi v tem ali onem časopisu bralo, češ fantje so se stepli po noči in ta aH oni je potegnil iz žepa nož in je pičil svojega naspiotnika tako, da je ta par trenutkov pozneje umrl. Dragi mi kmetje, pač v vsaki veči ve6i ve ta ali oni povedati o takem ponočnem dogodku.
Od česar pa vendar to izhaja? Kako je vendarle mogoče, da človek ne pomisli, kaj dela, ko povzdigne z nožem oboroženo roko. proti drugemu Človeškemu bitju, proti bitju, katero ravno tako misli in čuti kakor on, in kateio ni ničesar druzega zakrivilo, kakor samo to, da je prišlo iz soseČke vasi v njegovo vas.
Dragi fant, ako ti pobiješ tvojega tekmeca, ker se bojiš, da bi ti prevzel tvojo ljubico, potem s tem pač nisi za sebe ničesar dosegel. Ako te dekle ne mara, no, pa jo pusti in si poišči drugo, bodi pa prepričan, da te potem, ko se bode po fari zvedelo, da si tega ali onega pobil, ali pa celo z nožem pičil, dekle gotovo ne bode raji imelo, ker si bode mislilo, takega Človeka, kateri je druzega tako neusmiljeno naklestil, nočem imeti. Danes ali jntri bodem dobila, ako postanem njegova žena, tudi jaz prav poštene batine.
Ako pa si celo rabil nož proti tvojemu nasprotniku, tedaj si ga gotovo tudi težko ranil, ali morda celo umoril. Da te v tem slučaju ne bode nobeno pošteno dekle hotelo imeti, o tem si gotovo dovolj sam prepričan! Za ta tvoj zločin bodeš gotovo zaprt in fanta pa, ki se vlači po kajhah, tega gotovo nihče, tudi pošteno dekle ne mara.
Da pa odgovorim na vprašanja od koder te vse surovosti, vsi ti zločini izhajajo, hočem vam dragi kmetje povedati to le: Vzrok vseh teh zločinov je iskati   v odgoji naše   mladine.   Še   nigdar  nisem
slišal, da bi bil sin poštene kmečke hiše, v kateri se večkrat moli, kakor pa preklinja, kaj tacega učinil ! Otrok pa, posebno fant, kateri sliši že od malih nog samo kletvico, otrok, kateri morda vidi, kako se tepeta oče in mati, otrok kateremu se vcepi že v mlado dušo surovost, ta otrok seveda tudi ne bode poznej, ko bode zrastel iz njega fant ali pabar nikdar dolgo mislil, temveč on bode tndi udaril po svojem nasprotniku, potegnil bode nož in ga bode zabodel!
Zalibog je dandanes navada, da se na primer pogovarjajo že odrastli hlapci, navadno pri kosilu, ali pa pri kakem drugem počitku o vsem tistem, kar so doživeli — recimo poprejšno noč. Ta se hvali, kako je bil močen, da je nagnal dva ali celo morda tri druge svoje nasprotnike, drugi pa reče in vsklikne: „Ta lump jih je nocoj pošteno dobil, tako sem ga na-tepel da je obležal!" In glejte kmetje, to je veliki pogrešek! Na prostega navadnega Človeka pač bolj upliva telesna, kakor duševna moč! In ako se o katerem fantu, recimo hlapcu v fari ve, da je jako močan, potem ga občudujejo drugi. Občudujejo pa ga seveda tudi, ako na primer pravi, kakor sem že omenil, da se mu je posrečilo tega ali onega, ali celo več nasprotnikov nabiti. In deca pa, posebno fantje, kateri to občudovanje vidijo, katerim se vtisne v mlado njihovo dušo ta baharija, to občudovanje, si želijo biti temu hlapcu, katerega takorekoč spoštujejo vsi drugi hlapci — enaki. Zato se ravno tako poskušajo tudi sami, posebno na potu v šolo ali pa iz šole domov. Ker ta ali oni vidi, da je zares bolj močan, kakor njegov nasprotnik, si še to boljše zapomni, Leta pretečejo hitro. Iz malega dečka je zrastel krepek fant in mladenič. Da ta ne bode pustil boje, kateri se je že od mladosti navadil, je popolnoma umevno. Iz mladeniča postane, ker je slučajno našel zares druzega, kateri je močnejši, kakor on sam, — razbojnik, kateri vendar le hoče biti po navadi močnejši, kakor njegov tekmec, in kateri, samo radi tega, da bito dosegel, seže v žep po nož in svojega nasprotnika ž njim piči. Da tu in tam piči malo preveč globoko, da se nasprotnik potem zgrudi mrtev na tla, to je samoumevno!
Dragi mi kmetje, ne pustite vašim hlapcem, da bi se pred deco pogovarjali o svojih ponocnik dogodbah, sploh pa svetujem vsakemu poštenemu gospodarja, da takega hlapca, kateri po noči hodi okoli, takoj od lirama spravi. Bolje je prej, kakor pa elej! Dragi gospodar, prisili tvojega sina da bode moral tako dolgo, dokler ne dosluži vojaščine spati v hiši, toraj poleg tebe, in videl bodeš, da ne bode nikdar nikogar po noči natepel, videl bodeš, da bode enkrat, kakor si ti sam, tudi on pameten in priden gospodar, pošten in obče spoštovan kmet!
Draga gospodinja! Hočem ti povedati nekaj, kar sicer sama veš, a prosim te, da mi ostre besede ne zameriš. Pomni, pri kateri hiši imajo psico, tam se zbirajo navadno psi in se tudi zobjejo. — Mislim, da me razumeš? — Draga mi, spi poleg tvoje hčerke, dokler se ta ne bode omožila, in videla bodeš, da se ne bode nikdar od tvoje hčerke slišalo, da je radi
nje ta ali oni tega ali onega težko ranil ali celo — ubil! Kmetje, ti ponočni zločini, o katerih žalibog dandanes moramo tolikokrat brati, morajo od sihmal izostati in izostali bodejo, ako bodete ravnali vsi po naprednem geslu.
Oče! Ako ljubi tvoj odrasli sin kako pošteno dekle, ne sili ga, da bi moral drugo vzeti, ker jo on ženi, ne pa ti ; dovoli mu, da se sme ž njo tu in tam po dnevi malo pogovoriti, in videl bodeš, da bode ostal zvečer doma!
Mati, ako si je izbrala tvoja hči poštenega fanta, ne brani njej, da bi žnjim tu in tam, seveda najbolje v tvoji n avzoČnosti občevala, in videlabodeta, da bodejo vajini otroki srečni, srečnejši pa bode tudi naš kmečki stan, ker se ne bode slišalo in čitalo, da je ta ali oni fant pri ponočevanju radi tega ali onega dekleta težko ranil, ali pa celo ubil svojega tekmeca iz sosedove vasi!
Spodnje-štajerske novice.
Konsumni Klobučar v Marenbergu. Ker je preiskava proti marenberškim konzumarjem malone dokončana, je okrožno sodišče v Mariboru tega fl krščanskega Slovenca" izpustilo, seveda proti kavciji, iz zapora. Komaj je prišel Klobučar domu, že si je dal napraviti ploščevinastega angelja z napison: „pri belem angelju" *ia ga razobesil nad konzumsko „rimsko-katoliško" trgovino češ: Ljudje božji, le pridite zopet k meni kupovat, jaz sem nedolžen, kakor tale angelj! Nekteri pravijo, da si je tega angelja celo iz Maribora s seboj prinesel. O ti nedolžni beli angelj ti!
Nagla Smrt. Jožefa Potočnik, dekla, doma iz Leskovca, katera je služila zadnji čas pri gospej Weseli v Ptuju, je dne 4. t. m. porodila pred svojim časom otroka. Dne 5. se je podala, ker se je čutila jako slabo, v ptujsko bolnišnico. Malo korakov pred bolnišnico pa je padla na tla in je bila takoj mrtva. Dokazalo se je, da je umrla vsled zgubljene krvi in vsled iz tega nastalega srčnega otrpljenja.
»Gospod inžener". Posestnik Simon Ve ranic v Strasgojncih, občina Cirkovce, si je sezidal v preteklem letu novo hišo. Dne 22. oktobra, ko je bila hiša že gotova, je prišel k njemu človek, po gosposko oblečen, kateri mu je rekel, da je — „inžener" in da je poslan iz mesta, ker mora napraviti načrt (plan) od novo sezidane hiše. Posestnik mu reče, da tega ni treba, a tujec pa mu reče: „Ako ne bodete dali hiše zmeriti in napraviti načrta, bodete morali plačati 50 kron kazni pri sodniji". Nato je Veranič zares privolil, da se mu zmeri nova hiša in se napravi načrt (plan) od nje. Inžener je meril in risal in zares napravil nekaj, ki je bilo nekakemu načrtu podobno. Za svoje delo je zahteval 28 kron, katere je tudi dobil. Pobotnico (kvitingo) je podpisal z imenom P a v e k , inžener. A vendar to ni bil nikaki inžener, temveč prav premeteni goljuf. Oblečen je bil v dolgo rujavo suknjo, pod nosom je imel temno-rujave brke in spredaj mu je manjkal en gornji zob.
Upati je, da ga dobijo žandarji kmalu v roke. Kmetje, ne dajte se takim potepuhom goljufati!
Ogenj. Dne 2G. decembra p. 1. so zgorela vsa poslopja Janeza in Marije Gaves, posestnika v Turškem vrhu. Obdolžena sta požiga sama, ker sta bila za precej visoko svoto zavarovana (zažihrana).
Na ime Svoje sestre si je v zadnjem času spo-sojevala Ida Pleteršek, doma iz Kuga v Ormožkem okraju v različnih krajih večje svote denarja. Dne 27. p. m. je prišla tudi k ptujskemu trgovcu g. L. Slawitschu, in mu je pokazala pismo, češ, da ga prosi njena sestra za 80 kron. Trgovec je poznal njo, pa tudi njeno sestro, katera je pri njem že večkrat kupila blago. Misleč si toraj, da ta res potrebuje za kratek čas omenjenih 80 kron, jih je posodil. Dal je še povrh nekaj blaga na up. — Dne 2. jan. pa je prišla imenovana Pleteršek zopet z enim pismom in tokrat k g. S. Hutterju. Tudi ta jej je posodil na pismo, o katerem je rekla, da je od sestre. 80 kron. Par dni pozneje pa piše g. Hutter sestri R. S., ki je poštena in pridna gospodiuja, ali je dobila denar. Kako začudena pa sta bila oba gospoda, ko sta dobila od nje pismo nazaj, da ona obžaluje, in da mora priznati, da ni nikdar pisala ona po denar, temveč, da ju je najbrž njena sestra ogoljufala. ker njo že itak išče c. kr. žandarmerija radi enakega takega zločina, povzročenega v središkem okraju. Pleteršek se je takoj naznanila sodniji. Pred par dnevi jo je dobila žandarmerija v oimožkem okraju v roke, ter jo odpeljala v luknjo.
Svojo rakev (trugo) si je naročil. Zadno nedeljo je umrl v Skorbi posestnik Pihler. V Četrtek prej si je naročil sam rakev (trugo) in je poslal mizarju glas, da mora biti do nedelje gotova, ker bode najbrž v nedeljo umrl. Naročil je, da rakev ne sme biti premajhna. tako, da bode imel v njej dovolj prostora. Ukazal je še svojim domačinom, da mu morajo takoj kupiti nove Čevlje, ker noče, da bi bil bos pokopan. Želji se mu je seveda takoj ustreglo, kupili so mu nove čevlje in mizar je poslal glas, da je rakev gotova. Na to se je Pihler spovedal in je v nedeljo, kakor je bil naprej  povedal tudi — umrl!
0 sodnem pristavu, gospodu Torgglerju. so vsi zadnji klerikalni listi polni napadov, češ gospoci Torggler ni sposoben za sodnika med slovenskim ljudstvom, ker ne zna slovenskega jezika. Dobili smo sledeči dopis od veleposestnika. toraj kmeta na Spodnjem Štajerskem, ki se takole glasi: „S1. uredništvo BŠtajerca!" Bral sem zadnje slovenske in nemške liste in se jako čudim, kako je le vendar mogoče, da se od slovensko klerikalne strani čez g. dr. Torgglerja toliko zmerja. Verhnnec v tem je dosegla klerikalna „Sudsteirisehe Presse." Jaz pa trdim javno, da sem pred g. Torgglerjem imel različne procese, bil sem tudi večkrat za časa urado-vanja tega gospoda v Ptuj pozvan kot priča k ptujski sodniji. Vsakokrat se je uradovalo s slovenskimi strankami v slovenskem jeziku. Jaz tukaj trdim javno — in kmetje mi bodejo priznali, da ne lažem — da gospod Torggler govori   popolnoma  razumno  slo-
venšcinOj tako da smo ga mi kmetje vsikdar popolnoma razumeli. Gospoda Torgglerja smo mi kmetje vedno radi imeli, nevem zakaj ga toraj blatijo klerikalci, — Prosim porabite te vrstice, ako se Vam zdijo porabIjive. Z odličnim spoštovanjem. J. P. veleposestnik. u — (Opomba uredništva: Dragi, ali ne veste, da klerikalci vse tisto sovražijo, kar kmet spozna za dobro in sebi naklonjeno in udano ; najrajši bi bili. ako bi se šopiril na sodnikovem stolu kak debeli župnik in bi ta sodil kmete po želji in volji mlade lepe farovške ..gospodične.")
.Ptujski sejem. Veliko kupcev iz daljnih krajev, tadi iz nemškega je moglo dne 21. t. m. oditi iz sejma, ne da bi bili kaj kupili, ker se je prignalo premalo živine. Kmetje, živina ima sedaj jako dobro ceno, priženite jo na sejem, posebno ker po drugih krajih   i;rmjo dovolj krme.
Telo s petimi nogami. Blizu Kozjega je povrgla krava posestnika Vončina tele, ki ima pet nog. Tele že živi nad štiri tedne, in je popolnoma zdravo. Peta noga je priraščena na desni strani na rebrah in ima tri parklje.
Zakopan denar. Blizu Kozjega so našli pri ri-golanju v vinogradu Bovha, lonec ki je bil napolnjen s srebrnim denarjem. Denar je bil že nad sto let star. Posestnik je nekaj denarja zanesel v davkarijo, nekaj pa ga je ohranil za spomin.
N3gla smrt. Pri zadnji veliki burji, ko je tako nepričakovano padal sneg, je prišla neka Marija Lo-renčič iz Vurberga k posestniku Maleku, stanujočem v Ptujskem predmestju in je prosila prenočišča. Drugi dan sta odišia Malck in njegova žena po svojem opravilu. Ko pride žena v hišo nazaj, najšlaje popotnico pri peči na klopi ležati. Ker se ni ganila, je šla k njej   in je opazila, da je mrtva.
Z nožem ga je smrtno ranil. V noči od 10. do 11. t. m. je šel posestnikov sin Franc Golob iz Bu-dine v Zabovce vasovat. Pri oknu njegove ljubice sta ga našla Franc Rus in Josef Kosec iz Zabovc. Vsi trije so se podali na pot proti domu. Na potu so se sprli, in Golob je potegnil iz žepa nož, ter je Franca Golob zabodel trikrat v glavo in v vrat. S tem mu je prerezal goltanec in glavno vratno Žilo. Rus je letel takoj k bližnji hiši. da bi si dal svojo rano obvezati. V izbo stopivši se je zgrudil na tla in je bil takoj mrtev, llbojnik je že pod kljnčem.
Dopisi.
Od Svetinj pri Ormožu. Lep vzgled krščanske ljubezni do bližnjega nam daja naš povsod znani župnik Bohanec. V nedeljo, 11. t. m. je imel naš šolski odbor svojo sejo, v kateri se je glasovalo za novega nadučitelja. Bohanec je že pred sejo poklical posestnika Kumra k sebi in ga obdelaval, naj voli ž njim. Pri seji pa je komandiral kakor kakšni paša in ni pustil glasovati Ivana PuČka, ker je Meglov svak (vsaki ima eno sestro), tudi Antonu Kosiju ne. Rekel  je   tudi,   da so že trije naduČitelji morali od
Svetinj   zavoljo Megla; mi pa dobro vemo, da to ni res in poznamo učitelja Megla prav dobro, saj je že 15 let pri nas, vsa (ara ga hvali, razun treh žnpni-kovih pristašev in tadi vsi ljudje, ki ga poznajo, ga hvalijo.   On je že mnogo otrok tukaj prav dobro izučil   in   vsi   njegovi   učenci ga jako čislajo.   Vse ga hoče imeti za nadučitelja: župnik pa ga preganja in si ne more ohladiti svoje „svete" jeze.   Pa zakaj? Poslušajte !    Predlani v jeseni je župnik Bohanec, podkurjen od nekega človeka, prepovedal Meglovim pevcem, posvetne ali narodne pesmi peti. Gospod Megla je učil namreč svoje pevce cerkvene in tudi posvetne pesmi   in  je imel s tem mnogo truda.    Tudi je naročil svojim   pevcem,   naj zbirajo domače pesmi,   da jih bo on opilil in za štiri glase postavil.   Ob birmi so   tudi   milostljivemu   gospodu   škofu njegovi pevci prav   lepo   zapeli   in   gospod Megla je bil zato jako pohvaljen. Na župnikovo prepoved so pevci  sklenili, da tudi cerkvenih pesmi več ne bodo peli, če posvetnih ne smejo. To je gospoda Megla žalostilo, posebno pa,   ker je znal, kdo je župnika nahujskal. ' Meseca februarja pa je nek domačin dal župnika v „ Štajerca" in župnik je krivil gospoda Megla. Potem je v »Našem Domu" žnpnik gospoda Megla prav grdo zdelal. Gospod Megla  je  potem vložil tožbo proti župniku, pa župnik je poslal po njega, da sta se pogodila ter je pisal v „Našem Domu11  neko izjavo,   da ni krivil gospoda Megla. Tista izjava je gola laž, istina pa je, da je župnik gospoda Megla obdolžil  Gospod Megla je dobrega srca in je župniku dovolil tisto izjavo poslati v „Naš Dom", čeravno je bila sama laž; pa on se   ne   bi   rad   z  nikomur pravdal in župnik mu je tudi dal nazaj orglarijo.   Ko pa je 6 tednov minolo. je   vzel župnik zopet gospodu Meglu orglarijo,   ker gospod Megla   ni mogel več tožiti. Zdaj pa še ga preganja in pravi ljudem, radi tega, ker ga ne   spoštuje.    Taki človek,  ki tako dela,   si pač ne more pridobiti spoštovanja.    Slobodno rečemo, da je čez   90 procentov   ljudi na strani gospoda Megla, le par jih drži z Bohancem. Župnik zdaj ni pustil Kosi Antona  glasovati   za  gospoda Megla,  a  pred tremi meseci pa ga je prisilil,   da je glasoval proti njemu. Kakšna je to postava, proti gospodu Megla-ju slobodno glasuje,   za njega   pa ne?    Gotovo bi gospod Pucko tudi   slobodno glasoval proti njemu, za njega pa ni smel!    Ja, Bohanec!    Le tako naprej preganjaj nedolžne   ljudi,   saj   že   zdaj  pravijo ljudje,   da naj le rajši   župnik odide, gospod Megla pa ostane.   To se bode  zgodilo.   A par tožb naj še Bohanec vloži, saj se sploh toži z ljudmi, ker se v take reči vtiče, kjer ga nihče ne potrebuje.    Vera peša,   pravijo mešniki. Pri   nas   že pol ljudi nima vere, saj vidijo,  kaj Bohanec   dela.    Gospod Megla   mu je odpustil vse, on pa ga zdaj preganja,  še stanovanje bi mu rad vzel. Zapomnite si to Bohanec. Tadi Vas bo doletelo enkrat plačilo. In tudi to si zapomnite, da mi hočemo imeti gospoda  učitelja Megla   zavoljo  naših  otrok;  vi ne potrebujete učitelja in zato nam pustite tistega, katerega hočemo mi imeti. Če bomo morebiti kdaj volili novo farovško kuharico, tistokrat bomo Vam pu-
stili prvo besedo. — Najbližnji sosed, ki se Bohanca nič ne boji in  pravico govori.  — Prihodnjič več!
Sv Barbara v Halozah. Ljubi „Štajerc," bi! sem zadnjikrat zopet na tiirnspici. Saj mi ne bodeš tega zameril, ker veš, da se tam dol presneto daleč in mnogo vidi. Ravno smo se pripravljali na prihod nebeškega Odrešenika a glej jih klerikalce, kaj sem vse videl. Naš občinski predstojnik Korenjak, veleznani sovražnik „Štajercatt: sodnijski sluga in „veleposest-nika Petrovič, šolski sluga Herzog, potem viničar Kraj ne in kočar Jurgec so pokazali Sv. Barbari 'skaj znajo! Napravili so se za zamorce, in sicer tako, da so si namazali lice s sajami. Potem so Šli, ker je najbrž bilo pri Korenjaku premalo piti, v gostilno gospoda Ceha. Šolski predstojnik gospod R . c. k. poštni uradnik, je prišel sjučajno tudi v to gostilno in si naroČil četrt litra vina. Sodnijski sluga Petrovič je bil tako navdušen, da ga je takoj objel in ga s sajami namakal! Tako se "pripravljajo klerikalci na sveti božič! O ti duša krščanska, špieturen se bode podrl, ako gre pri nas tako naprej! — Dragi mi „Stajerca, pa to ni čudo, saj sem še nekaj druzega ravno pred par dnevi videl. Farovška lepa Pepika je letela — letel pa je za njo naš oberklerikalec gospod župnik sam. — Bog ve ali ni o božiču pravih potic spekla, ali kaj? — Toda megla se je začela kaditi in nisem vsega videl, zebsti me je tudi začelo, zato pa   sem zapustil   turnspic. Z   Bogom   „Štajercu. —
Tvoj Špieturen.
Iz Koroškega. Prej ko smo imeli deželne volitve na Koroškem so bili pri nas burni časi; tudi jaz sem hodil po več krajih dežele, ker sem se z živinsko kupčijo pečal. Pri tej priložnosti sem tudi razne cirk-ve obiskal in sem tam pridige poslušal. Pa žalibog večidelj se je pridigovalo od samih volitev, ne pa o božjih rečeh. Tako daleč smo že sedaj prišli, kako daleč pa še bodemo? Naši duhovniki so posvetnjaki, njim ni mar za druzega, njim je samo mar za to, da bi v politiki vse po njihovi volji izšlo. Pa še več, kmečke zadruge zidajo, posojilnice napravljajo, da bi dobili kmete in rokodelce v svojo oblast, potem pa, ko so se ti siromaki vdali v njihove roke, potem jih molzejo in strižejo, kakor krave in ovce. Tudi čez tebe dragi „Štajerc" so rogovilili, in tudi jaz sem bil, da ti povem resnico po njihovih besedah Čez tebe popolnoma razburjen ! Ker pa prepovedani sad dobro diši, sem se tudi jaz naročil na „otajerca", češ saj hočem vedeti in videti, kaj je vse v njem pisano! In glej dragi „Stajerc", ko sem dobil prvo tvojo letošnjo številko, precej sem se prepričal, kje je laž in kje resnica! Saj zares nisem v tebi najšel ničesar napačnega, in vendar so kričali gospodje v črnih suknjah iz prižnic in iz spovednic, da je vsaka beseda v tvojih predalih neresnična! Zdaj pa že vem kje je laž, pri tebi dragi „Štajerc" nikdar! Eden izmed teh klerikalnih rogoviležev je celo proti meni rekel, te le besede: „Slišal sem, da ^Štajerca" berete, taka hiša ni poštena, pri kateri se najde „ Štajerci" Vprašam te, ti neumni rogovilež, ali je taka hiša bolj poštena, v kateri se najde „Mir",   ki  je   od   prve  do
zadnje vrste poln laži? Drugi je vpil — (bil je ka-planček), prej, ko bi jaz »Štajerca* bral, prej bi si oči izdrl in si roke odsekal! Zakaj pa tega ni storil? Par dni pozneje sem ga videl, da je sam ,.Štajerca41 nesel domov, katerega je potem prav temeljito prebiral. Pa ne bojmo se teh klerikalcev, ne vdajmo se njim, ne poslušamo njih v politiki, naj še se tako po opicansko vedejo. Slovenski kmetje, rokodelci in drugi možje, naročite ..Štajerca" in berite ga, pa dajte ga tudi Vašim sosedom in prijateljem, da se bode pri nas še bolj razširil!             Koroški kmet.
Razne stvari.
Perutnina. Ptujski mostni urad je odločil, da dobi vsakdor, ki prinese perutnino, kaka že bodi, na ptujski glavni trg, in jo razpostavi na ogl<ei knpo-valcem pri velikem zvoniku, najemnino (štandgeld) zopet nazaj. To se je odločilo radi tega, da bi se trgovina   s perutnino    na ptujskem   trgu   povzdignila.
Svinjsko meso in slanina (špeh) in sicer obojno surovo, je doseglo na ptujskem sejmu prav lepo ceno. Prodaje se vsakokrat prav lahko. A Čudno, glej opazilo se je, da pripeljajo na ta sejem meso in slanino (špeh) samo posestniki z desnega dravskega brega. Z levega brega, toraj iz celih Slovenskih goric pa nobeden ne. Kaj je temu vzrok? Povpraševali so se o tem tudi nekateri kmetje, takozvani špeharji, in ti so sami priznali, da grejo večkrat v slovenske goric« kupovat svinj. Te potem peljejo domov in jih tam zakoljejo, meso pa in slanino pripeljajo na ptujski trg. No, ako se tem izplača, zakaj pa potem se drugim ne bi ? Zakaj ne koljejo kmetje v slovenskih goricah sami svojih svinj in ne pripeljejo sami mesa in slanine na prodaj. Kmetica proda doma svojo svinjo, ker jej kupec in pa še morda mešetar prigovarjata tako dolgo, da jo mora dati; a ta kmetica pa ne ve in nima pojma o tem, kako drage so naenkrat postale svinje, kako dobro se da oddati meso in slanina. Pa naj sama enkrat poskusi, naj skusi pripeljati meso in slanino na trg, pa bode videla, da bode dobila za rejeno svinjo morda dvakrat več, kakor pa, ako jo živo proda. Poskusiti je treba, pri enem posknsu se ne bode vse zgubilo!
Deželni zbor. „Fihpos" piše: „Samo en dan je zboroval deželni zbor, a slovenski poslanci so že prvi dan pokazali, da hočejo za kmetsko ljudstvo se potegovati:" — Kaj pa so vendar pokazali? Za kaj pa so se vendarle potegovali? Kaj pa so dosegli, da so zaslužili toliko hvale od „Fihposac? Sliši, slovenski kmet, tvoji poslanci imajo to velikansko zaslugo. da so pri prvi seji deželnega zbora bili navzoči! Za to jih hvali „Fihpos", zato jih kuje med zvezde! Mi pa mislimo, da so s tem, da so se dne 29. p. m. vdeležili prve seje deželnega zbora, spolnih le svojo dolžnost in da za to ne zaslužijo nikake hvale. Ali misliš, „Fihposa, da so se za to izvolili, da bi sedeli po stari navadi doma za pečjo? Dragi kmet, to je pesek v oči, ali jih vidiš klerikalce, sliših jih, kako kričijo? Samo ene seje v deželnem zboru so se
vdeležili flFihposovia dohtarji in farji, in glej ga no, „Fihpos* jim takoj zato napiše kot zahvalo veliki, dolgi članek, češ. glej, glej slovenski kmet, tvoji poslanci, katere si izvolil po „svojiu volji, so zares pravi poslanci! Rna seja je bila in glej jih no, vsi so bili v deželni zbornici. Tadi cigan navadno hvali svojo kobilo, naj že bo taka ali taka. A mi pa mislimo, da se dobra stvar navadno hvali sama, in da za to ni potreba krika in vika. Toda o tem dovolj. V nesramnem tem Članku napada tudi bivši prefekt, slavnoznani Korošec, ptujskega mestnega župana, gospoda O r n i g a in piše o njem, da jo on kot „krušniu oče „Štajerca ostal ta dan doma, ne da bi še! v deželno zbornico. Potom pa pile ;
»Ornig   bi tudi   lahko   katero   zinil   za   blagor
kmeta,   lahko bi stavil   kak za kmeta koristen
predlog, a ostal je rajši doma. v „otajercua pa
da pisati   „ljnbi kmet!*  —
Prvič   trdimo   odločno,   da   gospod   Ornig   ni   nikak
^krnšni^   oče  ^Štajerca"   in da on ne da ničesar
v   „Štajercu"  pisati, nadalje pa imenujemo ta članek
velikansko   klerikalno   zavijanje. Res je,   da   gospod
j Orni g ta dan ni bil v deželni zbornici, a res je tndi, da je bila ravno tedaj njegova mati na smrt bolana, katera mu je tndi kratek čas pozneje umrla.
1 Gospod Ornig ni kmečki deželni poslanec, temveč njega so volili za svojega zastopnika trgovski meščani. — Korošec, povej nam, kje pa so vendar le bili tvoji dohtarji in farji, več   kakor   cela  tri   leta? Ali
i so njim morda tudi umirale matere? ,,Fihposu, kje pa so bili tvoji „kmečki" poslanci, ko je gospod Ornig kot mestjanski poslanec stavil predlog za predlogom za — kmeta? Doma za pečjo so sedeli, piisilili so svoje volilce, da so se ti morali obrniti na gospoda Orniga, kot mestjanskega deželnega poslanca, da jim je pomagal. Morda ve kmečki sedajni poslanec Kočevar kaj o tem povedati! Le pravično ravnajte gospodje v dolgih črnih suknjah, ne zavijajte po klerikalnem geslu, sicer pa bodite prepričani, da je vaše počenjanje itak znano vsakemu poštenemu kmetu. — Sodi kmet sam, kdo zavija, kdo laže, na-prednjaki, ali klerikalni hujskači!
Državni 2bOT. Zadnjo dni se je igral na Dunaju zopet prav regimenten teater in sicer v državnem zboru, katerega pa bodejo seveda morali plačati s 6vojimi krvavimi žulji davkoplačevalci,   toraj   najbolj
'kmetje! Več kakor 52 ur so trpele seje, a — bile so popolnoma zastonj. Boljši del zbornice je hotel odpraviti  premije, ki se  tičejo sladkorja,  in je hotel
j s tem državi najmanj 18 miljonov prihraniti, a preprečilo se je to zopet s samimi bedarijami, katere so povzročili Čehi, ki so stavili toliko nujnih predlogov, da drža\ni zbor ni mogel drnzega   ničesar   delati in
i se je moral pečati samo s temi nujnimi predlogami. A glej, pale so vse te nnjne predloge v vodo, spoznale so se kot ničevne.   Za   ta teater,   ki  je  trpel
j 52    ur,   je   bilo   treba   plačati   sto   tisoč   kron,
; toraj 100 tisoč kron denarja, vzetega od davkoplačevalcev zastonj! Najboljše pa še je to, da mnogo poslancev   niti   v zbornici ni   bilo.    Tudi   zastopniki
slovenskega kmeta niso bili navzoči, da, niti potrudili se niso, da bi pomagali drugim prisiliti zbornico k resnemu, toli potrebnemu delu! A denar pa so seveda vsi sprejeli. Plačati si je pustil vsaki, ne da bi bil kaj storil za ta krvavi žuljevi denar ubogih davkoplačevalcev. Miroslav PIoj, ti slavni kmečki zastopnik, „kje pa si ali bija? — Si plesa?" Ali si zopet imel navadni posel, da bi „pomagaI" po tvoji veliki uže priznani praksi — nemškim sodnikom in sploh drugim beamtnerjem, in bi jih po nezaslnženem zakoval? Kaj pa ti župnik Zičkar, ali si morda du-najčanke med tem časom spovedal? Ubogi kmet! Ako ti ostaneš 2 ali 3 kroni dače (štibre) dolžan, potem mora zadnji rep iz-tvojega hleva, še več, celo domačijo ti prodajo, ako ne moreš plačati dače. in ravno od te dače, (štibre) pa dobi vsaki tvoj zastopnik na Dunaju vsak dan deset goldinarjev, in teh deset goldinarjev dobi zastonj, ker še si niti ni potrudil iti v zbornico, temveč se je Bog ve kje po lepem Dunaju razveseljeval. Zapomnite si ta teater kmetje! Saj bodejo prišle zopet volitve! Pametni ljudje si potem gotovo ne bodejo zvolili političnih gledališčnih igralcev, temveč može, katerim je bolj za kmeta in njegove težnje, bolj za delo državne zbornice, kakor pa za — denar.
Skrbite za ptičice! Zima je huda, pomagajte ubogim ptičicam, dajte jim odpadke, povrnile vam bodejo to 8toterokrat, ko bode treba obirati gosenice.
Nečloveška mati. Mizarjeva žena Cecilija Majer-hofer v Diperdorfu na Gornjem Avstrijskem je porodila dečka. Precej po porodu je zagrabila svojega otroka, in mu zapičila bodalo v srce, tako da je umrl. Potem je odrezala otroku glavo, roke in noge. katere je vrgla svinjam, ki so jih požrle. Truplo je našla sodna komisija na gnojišču. Prej ko se je omo-žila nečloveška mati, je imela znanje z nekim drugim možem in je sad tega znanja svojemu možu hotela prikriti.
Dober prostor za oženjenega rokodelca: krojača. kovača ali peka se takoj dobi v Hrastniku. Naslov (adres). na katerega je pisati, pove ^Stajerc.4" Priložiti je znamka (marka) za odgovor.
Bakreni vitriol (galicija) se bode tudi za leto 1903 od štajerskega deželnega odbora nakupil in vi-norejeem prodajal. Veljalo bode 100 kil samo 40 kron, toraj bode letos galica mnogo bolj po ceni za dobiti, kakor poprejšna leta.
Drage svinje. Malone vse avstrijske dežele so se odprle v zadnjem času za izvoz štajerskih svinj. Kar to pomeni se je pokazalo na zadnjem ptujskem svinjskem sejmu. Pripeljalo in prignalo se je na njega 285 svinj, a ne ena se ni gnala spet domov: ne da bi se ne bila prodala in sicer prodala za jako visoko ceno. Toraj kmetje pozor! Cena svinjam je poskočila, prodajajo se prav dobro. Kdor ima toraj svinje za prodati, le brž ž njimi v sejem.
Kako je konja vračil. Neki živinozdravnik je dal
svojemu   pomočnikn   konjski   prašek in   cev ter mu
je tako le naročil konja vračiti:    „Ti moraš ta   pra-
I šek   vsi pati v to cev.   En konec cevi   potisni   konju
— 8
med zobe, potem pa hitro pihni prah konju v golta-nec!w — Pomočnik odide, a kmalu zopet pride z cevjoj nazaj, in se drži grozno grenko. „Kaj se je zgodilo?" ga vpraša živinozdravnik. Pomočnik milo stoka, naposled vendar le izpregovori in reče: „Ta konjska mrha je prej pihnila, kakor jaz!"  —
Iz deželne zbornice. Kakor vsako leto, namerava deželni odbor tudi letos pomagati kmetom s tem, da jim da priložnost kupiti vsakovrstna deteljčna in druga semena za travnike. Mi opozarjamo na to stvar se tisoče oznanilo v današnjem listu.
Zunanje novice.
Rodbinsko življenje pri divjakih. Kafri (divjaki v Afriki) kupujejo svoje žene in vsak Kafer zamore imeti toliko žen, kolikor se mu zljubi. Ženo si kupi za kravo. Dahomejci plačajo svoje žene s steklenicami ruma. Tako Dahomejci kakor Kafri jako ljubijo svoje otroke. Fellah, egiptosvki kmet, si tudi kupi ženo, a otroke, kadar je v stiski, ali odloži, ali proda, ali zameni za blago in živino. Beduin si tudi mora kupiti svojo nevesto, toda nevesta ni siljena vsakogar vzeti. Kadar se Beduinu rodi fant, je vesel, neka ter vabi sorodnike k pojedini, a kadar se mu rodi dekle je žalosten, nikamor ne gre in se sramuje pred ljudmi. Pri Kirgizih stariši sami skrbe za zakonski stan svojih otrok. Samojci imajo po dve ženi. V Avstraliji ima žena in hči jako težavno življenje. Sploh so žene pri divjih narodih sužnje. Edino Samojec je pravičen do žene, pomaga njej pri delu, celo pri kuhanju in jo trpinči le takrat, če je provzročila njegovo ljubosumnost. Takrat jo biča in muči, dokler sirota ne umerje.
Štirje hudiči so se prikazali sobnemu slikarju Rudolfu M. na Dunaju ter mu ponujali šest cekinov za brke. Končno so ga hoteli še v zrak vzdigniti. Tako je namreč mož prišel ves v strahu pripovedat na policijo v 18. dunajskem okraju. Policija je priskrbela mlademu možu varno zavetje pred hudiči v — deželni  norišnici.
Najbolje plačan mož v državi je kuhar (koh) angleškega kralja Edvarda VII. Isti dobiva letno plačo 42 tisoč kron. Le admiral ima toliko plačo. Pa je tudi velik gospod ta poglavar kraljevih kuharjev (kohov). Ob 11. dopoldne se pripelje v kočiji na dvor. Tu sprejme kuharje, in sestavi jedilni list ter naroči vse potrebno nakupiti. Po obedu se zopet odpelje ter pride še le ob 6. zvečer nazaj, da uredi vse za glavno kosilo. Na to je zopet prost do poldne drn-zega dne, kajti zajuterk skuhajo brez njega.
Brata ustrelil. V Zamostu na Hrvaškem se je pripetil dne 4. tega meseca sledeči slučaj: Posestnik Peter Kovač je odšel z ženo k maši, dorna je pustil tri mlajše otroke in staro deklo. Med tem časom so prišli cigani v hišo ter se niso dali odgnati, češ, da se morajo greti. Desetletni sin posestnikov se je bal, da hočejo cigani kaj pokrasti ter je šel po očetovo puško v drugo sobo. Cigani so med tem odšli, a ko je hotel mladi junak zopet vstaviti petelina, je puška
počila ter je strel zadel šestletnega brata Evgena, ki, 1 je takoj obležal mrtev.
..Sin božji" na Dunajskem dvoru. Dne \Q. tegai meseca je prišel na dvor mlad mož ki je izjavil« uradniku, da mora s cesarjem govoriri zaradi nek(H zelo nujne državne zadevo. Predstavil se je: „Jafl sem sin božji, ter moram povedati cesarju zelo važnfl stvari o saški princezinje Luiziji. Pokazalo se jefl da jo revež zblaznel ter so <*a s težavo spravili ifl v norišnico. Nesrečnež je 27letni trgovski agenB Jakob Reis.
Gospodarske stvari.
Vino ki ima duh po plesnobi. Edino sredstvo! vinu vzeti duh in okus po plesnobi, je namizno olji (Tafelol), ki se ga 1 do 2 kilograma na hektolitej (100 litrov) prav dobro primeša vinu. Glavni pog< je, da se vino prav dobro z oljem pomeša. Olje pri] de potem samo od sebe na vrh ter se lahko posnami in je za vsako porabo če dobro. Oe se vino ni prt več navzelo plesnobe, olje navadno pomaga.
Sod ki so bile v njem slive, katere so se pon bile za žganje, se da zopet porabiti tudi za vino, so slive v sodu ostale zdrave, t. j. da se niso i kakšen način pokvarile, na pr. skisale. Tak sod tako dober in poraben za vino, kakor vsak drugi le skrbno ga je očistiti, ter pravilno hraniti do pri hodnje porabe. Ker imajo pa slive vendar nekoliki rdeče barve, ostane le nevarnost, da nekoliko barv) pride v belo vino, kar-je včasih napačno. V tak sol naj toraj pride rdečo vino, ali je pa treba barvo skrl no iz soda izpraviti iz soda je lahko, mora se dosti čistiti, potem pa dobro zažvepkiti.
Različni presodki o novem vinu. Splošno mnenji naših odjemalcev in tudi pridelovalcev samih je,   di ce.p)jene trte ne dajo tako dobrih, stanovitnih in taki močnih vin, kakor stare   necepljene.    To   je   delom; istina; toda posebna razlika je le   redka in začasni To se dogaja največ le tam,  kjer   imajo   samo tali vrste, ki dajejo sploh bolj šibka vina, n. pr,   kralji vina, belina, španjoli,   žametasta   črnina,   lipovščini javor, glera i dr.; nikakor pa ne tam, kjer rase sai ali vsaj v večini   rizling,   beli   burgundec,   rnlandei traminec,   silvanec,   veltlinci,   frankinja,   portugalki refošk črni burgundec, merlot   i. t. d.   Pa   tudi   pi onih, ki pridelujejo sedaj bolj šibka vina, bo sčasoi kadar se vse  trte   nekoliko   postarajo    in   privadij« tudi to vino drugačno, in bo celo   vseskozi   prejšn; vina prekošalo.    Da   so   nova   vina   iz   cepljenih ti nekoliko   šibkejša,   je   v zvezi   z večjo   rodovitnost] teh trt.
Nekaj  o  trsnih   nesrečah   in njih obrambah.
Kakor   prejšnja   leta,    so   se   v    tem     oziru     tudil letošnje leto uporabljala razna sredstva za   pokonČe-1 vanje trtnih škodljivcev in drugih trtnih bolezni,   toda! priznati moramo, da se tudi tu ne da vse in povsod tako izvesti kakor se piše, priporoča in čita. Glavni zapreka v netočnem izvrševanju takih važnih del tiči gotovo v prvi vrsti v   pomanjkanju   delavskih moči;
— fl  —
ponekod je pa tudi kmetijski pouk  nezadostno   razširjen. Ne da se pa oporekati,   da   se   pri   nekterih tudi zanikrnost in površnost krive mnogih neuspehov. Kot glavne uime so letos nastopile: spomladi pozeba in močna burja, pozneje   pa suša,   oziroma   deževno vreme, vsled česar je toplina znatno padla;   pa tudi kruta toča ni prizanesla   ter  je   po   nekterih krajih naših kronovin, prav občutno škodo povzročila. Proti epomladenskemu   mrazu so ponekod   na   Štajerskem kadili;   in   kjer se je to delo pravilno opravljalo in če toplina ni  padla pod 3 stopinje   (Celzija)   tudi s prav dobrim uspehom.   Seveda   se   more   izvršiti   to delo le v nevetrovnih krajih. Posebno na Nižjeavstrijs-kem so že veliko s tem   poskušali,   tako   da se   jim je posrečilo celo pri 5° C. pod ničlo trte   obvarovati pred pozebo.   Tako kajenje pa ima  dober   uspeh  le tedaj, če se prične zgodaj zjutraj, vsekakor   pa pred .  solnčnim vzhodom, če se kadi le s takimi tvarinami, ,  ki napravljajo gost in bolj vlažen dim — torej vlažne : smeti, slamnat plevel i. t. d. — in če   žgo   cele ob-:   čine naenkrat.    Proti   toči   se   je tudi   letos  pridno i streljalo.   Ali to sredstvo pomaga ali   ne,   vprašanje !   še ni končno rešeno,   zato se bo   tudi   v   prihodnje
■   nadaljevalo in dal Bog, da bi nas vsaj ta nadloga tako ne bičala,   kajti nobena uima in bolezen  vino-
! gradnika   ne   potlači   tako,   kakor ravno  huda toča. f Proti poškodbam vsled nalivov  se vinogradniki zava-
■   rnjejo z napravo počeznih jarkov. To je jako važno delo, ki bi no smelo izostati v nobenem količkaj strmem vinogradu. Čim bolj strma je lega tem gostejši
i   morajo biti taki počezni jarki:   torej   6—20   metrov I vsaksebi.   Jarki pa ne smejo biti prestrmi,   ker dru-I gače odteka v njih   zbirajoča   se   voda prenaglo,   in tako- odnese mnogo zemlje.
Pisma uredništva.
Fotograf. Za Vaš inzerat je plačati za vsakokat eno [ krono. Blagovolile nam poslati denar, ker drugače ne sprejmemo.
Mitrovica. List se od nas pošilja redno na Vaš naslov, naznanite natančnejši naslov, kakor hišno šlevilo.
Naši dopisniki. Frosimo potrpljenja. Vse na enkrat ni I mogoče. Hvala! Z Bogom!
Ormož. Dopis je prišel prepozno. Priobčimo ga pri-i  hodnjič!
3Iala Nedelja. Ravno tako!
Klerikalni poštenjaki.
Klerikalci  so   napeli   vse svoje sile,   da bi našemu lislu ■ kaj  škodovali.    Ti   zvitorepniki   so   si   izmislili kar naravnost Bto-Ie: Ako zvejo n. pr. da ima ta ali oni kmet »Štajerca* namočenega,   potem   gledijo,   da dobijo list v roke na ta ali oni iwcin.   Na naslovni listek zapišejo:   «Se ne sprejme!«   in ako I to ne pomaga,   podpišejo   celo doticnega  naročnika ali pa pi-'  sejo na uredništvo še posebej dopisnico (karto), v katerej naznanijo, da dotičnik lista ne sprejme. Naročniki, odsihma! bo-i  demo,   ker  smo   na   to stvar opozorjeni,   na to bolj  pazili in j bodemo po postavi tožili vsakega takega sleparja radi krivega podpisa   Pazite naročniki in pomagajte nam spraviti take tičke v luknjo!
naprcdnjaki v Ameriki!
„Štajerc" velja za Ameriko s poštnino vred samo 1 goldinar 40 krajcarjev za celo leto.
Upravništvo.
Loterijske številke.
Trst,  dne 10. januarja:     83,    39,    75,    41,    14. Gradec, dne 17. januarja; 74,    33,    46',    24,    34.
Z ozirom na ugodne uspehe, kateri se lahko dosežejo s setvo zemlji in vremenskim razmeram pri-ležnih zmesi travnega semena pri obdelovanja travnikov in pridelovanju krme, namerava deželni odbor štajerskim kmetovalcem ponnditi priložnost, da si potrebne, zajamčeno dobre in kaljive zmesi travnega semena za leto 1903 naročijo skupno po primerno nizki ceni.
Zmesi travnega semena, katera so preračunjene in sestavljene po sknšnem načinu c. kr. dvornega svetnika in ravnatelja c. kr. semenske prigledne postaje na Dunaju, g. dr. Teodora viteza Weinzierl bodo se oddajale po lastni ceni, in sicer: 1. Detelna trava   (nadomestilo   za čisto deteljo) 2
do 3 letna, 80% detelje in 20% trave. Na oral
se poseje 18 kg. Cena 1 kg. znaša z ozirom na
sestavo zmesi  1   K 70 h do 1 K 80 h. . 2. Zmes za spolovinske travnike 5 do G letne, 33%
detelje in  67°/o trave. Na oral se poseje 34 kg.
Cena   1 kg. znaša   z ozirom   na   sestavo zmesi
1 K 50 h do 1 K 70 h.
—   10 —
3.  Zmes za trajne travnike, 20V-, detelje in 80% trave. Na oral se poseje. 32 kg. cena 1 kg. znaša 7, ozirom na sestavo zmesi 1 K 80 h do 2 K.
4.   Zmes za posetev travnikov hitro po senokošnji. Potrebno je za oral 10 kg. Cena po 1 K 60 h kilogram.
Vsi kmetovalci, kateri si želijo naročiti tem potom potrebnega travnega semena za napravo novih ali za zboljšanje starih naravnih travnikov, se opozarjajo, da se morajo dotična naročila doposlati najkasneje do 15. februvarja 1903 deželnemu poljedelskemu nad inženirju Edvardu Simony v Gradec (Hans Sachsgasse 2.) Na pozneje došla naročila se ne bo ozir jemal.
Manje kot 5 kg mešanega semena se ne bo oddajalo.
Pravočasno naročeno travno seme razpošiljalo se bo sredi meseca marcija 1903.
Pri vsakem naročilu je navesti:
1.   Poveršna mera zemljišča (orali ali ulomki taistih) ali pa zaželjena množina semena v kilogramih.
2.   Namen porabe (za deteljno travo, za spolo-vinske, ali trajne travnike ali za posetev) s pripombo, ali je zemljišče mokrotno ali suho.
3.   Natančen popis kakovosti zemlje; ali je težka. srednjetežka lehka ali močvirna.
4.   Zadnja pošta, oziroma železniška postaja taistega kraja, kamor se naročeno travno seme želi.
Konečno se še pripomni, da se bode naročeno travno seme razpošiljalo le proti povzetju, in da je vsako naročilo vezoče in se ne more preklicati.,
V Gradca, meseca grudna 1902.
Od štajerskega deželnega odbora. 780                      Edmund grof Attems.
Razglas.
Od dne 2, do 14. iuarca se bodeta vršila na deželni sadje- in vinorejski šoli v Mariboru sledeča učna tečaja:
1.  II 6 n i tečaj za vino- in sadje rej o vsem tistim v poduk, kateri imajo vinograde in sadunosnike ali pa, kateri se zanimajo za to stroko deželnih pridelkov.
2.  Učni tečaj za vi ni Carje, sadjarje in cestarje.
V prvem tečaju se bode najvažnejše iz omenjenih strok poljedeljstva po sedaj-nih skušnjah teoretično in praktično pod-nčevalo.
Drugi tečaj je namenjen najbolj praktični izobrazbi vinicai'jev in sadarjev.
Poduka se sme vdeležiti v prvem, toraf viuo- in sadjarskem tečaja, z učitelji vred, katere  pošlje  c. kr. deželno   šolsko   nad-
zorstvo, 40, v drugem, toraj v viničarskeu"3*1 in sadjarskem tečaju, pa 20 oseb.
Prosilci za vdeležbo v viničarskem h p sadjarskem tečaju dobijo, kolikor to pri --puščajo sredstva, podporo in sicer sivo maski posestniki, ali pa njih sini in vini%l carji. Da so vredni te podpore, morajo do kazati s spričevalom, potrjenim od občini-J skega predstojništva.
Teoretični poduk se začne dne 2. marca ob 9. uri. Vsi tisti, ki se hočejo vdeležiti viničarskega ali sadjarskega poduka, moj rajo ravno isti dan ob 8. uri biti pri sadjel in vinorejski šoli v Mariboru.
Kdor se hoče vdeležiti prvega ali dvuw zega tečaja, mora prinesti s seboj trsnr— škarje in nož za cepiti. Ako teh dveh re&— nima, jih tudi lahko knpi pri ravnateljstva A
Javiti  (oglasiti) se je do 15. februarja*^
Ravnateljstvo   deželne  sadje- in vinoj rejsko šole v Mariboru.          J
Dražba (licitacija) vinai
Na   deželno-viničarski   šoli   v   Silbetj *J bergu pri Leibnieu se bode dne 4. febrnT arja  t. 1. ob  10. uri   na javni   dražbi (Ii*»i citiranju) prodavalo vino in sicer:
35 hektolitrov   vina   iz Kance (Gamsi pri Mariboru, 30 hektolitrov od Sv. Petn pri Mariboru,    18 hektolitrov iz Ritosnoji (Rittersberg) pri Slov. Bistrici in 90 hek tolitrov iz Silberberga.
Vse vino je dobro sortirano in že dva! krat pretočeno, in sicer iz trsov: mali ris— ling,   silvanec,   traminec,  moslec, ortlibecH muškatelec, damascenes muškat, šilhar iiirnf drugih.
Vino je iz leta 1902.                            p™
Kdor  kupi,   mora   takoj   plačati poloB vico,   druga polovica se plača, ko se vhioPrie odpelje.
Zdražbano (zlicitirano) vino se mora vy M teku 10—14 dni (od dne dražbe) odpeljati.put
Daljša pojasnila se dobijo pri deželnem! sadje-   in   vinorejskem  komisarju Antonu ^> Stiegler, Gradec, Landhans.                 -*■
Gradec, dne 15. januarja 1903.                              ^
D
Ali«
01
7HIJ
Štajerski deželni odbor.
— 11 —
lajizvrstnejše in najboljše tamburlce (glasbeno orodje) izdeluje in razpošilja
prva sisečka tovarna tamburic
J. Stjepttšiii
Sisek (Hrvaško).
728
i   Hiša v Zaverču št. 16
i ki sloji  tik okrajne ceste in je pripravna za kakega penzijo-! nista ali rokodelca, se z vrtom za zelenjavo  in sadonosnikom i iz proste roke pod prav ugodnimi pogoji proda.  Polovica Kup-1 nine osiane 1e>«Vo vknjižena.   Trt biSa prodajala se bode dne I 29  marca t. I. tudi. na prostovoljni dražbi na licu mesta.    l'o-I jasnila   daje  lastnik   Freiensfeld,   Frendenbcrgerstrasse i št. 12 v Čelo ven.                                                         793
Ta tovarna je bila odlikovana na Pariški razstavi  \ leta 1900 in na Milcnijski razstavi leta 1«96.
Razven vsega glasbenega orodja so tudi | vsakovrstne sekirice (note) za j različne instrumente v zalogi. J Priporočajo  se  izvrstne gosli, j
citre, kitare, mandoline, harmonike in okarine.   Za P vsaki instrument se jamči.      i Veliki cenik (Preiskurant) s slikami se pošlje na zahtevanje zastonj. P
Pri slabem prebavljanju m njegovimi postranskimi posledicami, kakor pri kolcanju. pri zgagi, pri napenjanju želodca in sploh, ako se v filovekn preobilno napravi kisline; ako ima čut, kakor da bi bil preveč napolnjen itd.. se naj vzame na en košček sladkorja 20 do 40
kai,liic A. Thierry-jevega balzama.
S tem se doseže, da takoj nehajo bolečine, da so ukrepi želodec in poneha kašelj. Ta balzam je tudi za zunanjo porabo ter vpliva na rane tako, da kmalu zacelijo in več ne skelijo,
Posebno naj se pazi na zeleno, v vseh državah zaznamovano varstveno znamko (marko) nuno  in   na   zavitek,   v katerega so vtisnjene besede Ich dien. Brez teli znamenj naj se vsako drugo tako zdravilo kot nepravo ne sprejme. Dobiva se ta balzam po pošti (fran kirano) brez vsakih drugih stroškov, in sicer 12 malih an y& G večjih steklenic za i krone,  katere se morajo prej po-lali. Naslov je:  Apotekar Thierry (Adolf) Limited,  lekarna pri angelju varuhu v Pregradi pri Rogački-Slatini.
Allein e:hter Balsam
m tv SJot«»rtM»,lh*k' In         w
A.TfclcrryiBPrpsfada
A. Thieny-jevo pristno centifolijen viačilno maziio
je najkrepkejšo vlaeilno mazilo, katero s tem, da povzroči temeljito Čiščenje, bolečine olajšuje in to Se pri tako zastarelih ranah. To mazilo odstrani skoz ornehčanje v rani se nahajajoča tuja telesca vsake vrste. S poŠto 2 lončka 3 kome &0 vinarjev. Apotekar Thierry (Adolf) Limited, lekarna pri angelju varuhu v Pregradi pri Bogački-Slatini. Ogiblje naj se ponnrejenja in pazi na gornjo na vsakem loi.čeku vžgano varstveno znamko in firmo.        7-io
Josef Pirich  mlajši
usnjar v Ptuju št. 2 pri mostu
naznanja, da kupuje goveje, svinjske, konjske in telečje kože  po najvišjih cenah.
! Izdeluje   vsakovrstne   kože   po   najnovejši   stroki   in I                                      najceneje.
• Priporoča   svojo bogato zalogo domačega, vsakovrst-
' nega   usnja* in   drugih    potrebščin   za čevljarje   na
drobno in debelo. Pismena naročila se izvršijo točno,
Kdor poskusi pri meni kupiti enkrat, kupil bode
1 rad večkrat.                                                                 7*;
FRANZ  SODIA
721
tvornica pušk t Spod. Borovljah na Koroškem (m*r'F$£X$VnW'
priporoča izvrstne puške, kakor   puške  za šrot in krojclje, najizbomejša dovrSitev za streljanje; ročno d«Io z jamstvom, — Velike ilustrovane cenike   s podobami   pošiljam vsakomur,   kdor  mi pošlje 15 kr. v markah poštnine prosto. — Moja tovarna prejela je že silno veliko pohval.
—===== Brata Slawitsch v Ptuju =====—
trgovina z niirenberškim in galantrijskim blagom j prodaja Igrač, drobnega blaga,   različnega Obupala (Sehuhwaren),  različne kUŽrtbOPine (Pelzvvaren),   pletenin (Wirkwaren),
Na debelo.                     pcriU za možke' posebno ludi za de,avce*                     M a d p o b n o.
| Priporočava vse v  to stroko spadajoče reči,   po  jako   nizki  ceni  in  prosiva kupce,   naj  poskusijo,   da  se bodejo o najini
točni in pošteni postrežbi prepričali
U najini poddrUŽftici (filiali) ravno tam, kjer se pride čez most v mesto, se dobi vso manufaRtumo blago, pravo domače platno za ruhe in za perilo, kakor tudi za vsako obleko. Posebno izvrstne odeje imava v zalogi, potem tople robce, sploh Vsakovrstno zazimo potrebno blago, kakor pletene srajce (Jagerhemden), SUHnje, Slrikane BOgaPite in rokavice, ftlače za mdžke
in ženske tudi jako trpežne in tople Zimske kape.
iPwiciim alniai-t/if Ceio obleko za moškega ali za žensko kakor srajco (Jagerhemd), biače, nogavice, rOBa-jX iUMVd   feJtUbllC«                                PjCCf vse jako toplo, dobite že samo za 4 krone.
(Ravnotam  imava   tudi   trgovino   špecerijskega blaga in sicer:   najfinejšo ogersko MOKO (melo), izvrsten pravi domači jpeb,
SPinjSkO MaŠčO in vse drugo, kar spada k špeceriji. 1 698 Ako naroči kdo kaj po pošti, se mu točno pošlje in sicer po poštnem povzetju (Nachnahme), ako nama ni znan.
— 12
Frane Sehiitz K S^TX*
zastopnik najboljše fabrike 2a stroje
Ph. Mayfarth-a iz Dunaja
»                                         prodaja
mlatilnice, slamoreznice, stroje za jabolke mleti I
ter sdloh vsakovrstne stroje.                            __
Stroji   se   lahko tndi   pri njem  ogledajo   in se lahko   plačujejo na obroke (rate). Blago je vso zaneslji   % .                                 Pogoji so zelo ugodni.                                                             >  ^
L^pa enonadstropna hiša za trgovino
v kateri se nahaja špecerijska trgovina in gostilna in h kateri spadata dva vrta za zelenjavo in eden za sprehajati ter stavbeni prostori. Vse to leži ob veiiki prometni cesti prav blizu Maribora; je lep razgled in tudi pripravno za kakega penzijonista. 1'roda se za 14000 gld. Dohodki najemnine znašajo lUfOgld. 5 do 6000 gld. se mora plačati lakoj, drugo lahko ostane vknjiženo. Natančneje se zve v Pobersch-strasse št. 46 v Mariboru.      789
{ženil bi se rad
■iO-leten vdovec brez otrok, lastnik posestva, vrednega 12.IHJ0 K, koje je v lepi legi blizu Maribora. s primerno žensko, katera naj ima okoli 4000 kron premoženja. Samo resnobne ponudbe naj se pošljejo pod naslovom ,,Srečno življenje št. 794 na upravništvo „Šta-jerca".                                    794
Za konjskega hlapca in kuhinjsko deklo
se sprejme takoj v službo priden zakonski par brez otrok. Isti dobi plače na mesec 20 kron, hrano, stanovanje in drva. Vprašati je pri grajščinskem oskrbništvu Pol-lain. poŠta Prevolje (Pravali) na Koroškem.                              788
Kovačija
na boljšem prostoru se da takoj v najem. Več pove Leopold Pre-volnik v Mislinji pri Slovenjem Gradcu.                                  792
Posestvo.
Za 600 gld. proda se hiša s stanovanjem. kuhinjo, kletjo, hlevom in drugimi pritiklinami. Njiv je 3 orale in se lahko redi par glav živine. Več pove Jurij Vlndiš,v Gornji Pristavi št. 45, pošta Št. Vid pri Ptuju.                        791
Šafar
783
ki se dobro razume na vinograd-stvo, poljedeljstvo in živinorejo, se sprejme v službo pri Ed. Sup-panz-u v Pristovi pri Polčanah.
Posestvo s hišo
iu z gospodarkim poslopjem, desel minut oddaljeno od Šmarja pri Jelšah, ki obstoji iz njiv, travnikov, gozda in nekaj vinograda, meri okoli 9 oralov, se po jako ugodni ceni proda. Lega lepa in se še ravno sedaj blizu železnica gradi. Vprašati je pri posestniku J. M.. Rečiška vas na Paki. Savinska Dolina.                    790
Y najem se vzame
dobro idoča gostilna ali trgovina. Ponudbe naj se pošljejo pod naslovom : ..Gostilna 785" na upravništvo »Štajerca*.                   786
Lep  vinograd
je na prodajo
v Zavrčah na Štajerskem. Vino-*grad ima veliko gospodsko hišo [ (H sobe. huhinjo. zidano prešo. klet s sodi vred). K temu spada tudi viničarsko poslopje in zidani hlev. Vinograd je obrnjen proti jugu in meri 31/) orala (johov). K posestvu tudi spada 1 oralo sadunosnika in gozd. ki meri 11/« orala. Omeniti Še je jako lepi umetni vrt. Naslov pove »Stajerc" pod številom 77:;.                  778
Močen  učenec
z dobro šolsko izobrazbo, zmožen obeh deželnih jezikov, se takoj sprejme v trgovino z manufaktur-Dim in mešanim h-lagom pri Franc Kraut-u v Pliberku ;Hlci-burg) na Koroškem.               784
Učenec
za večjo trgovino z mešanim gom na deželi (kraj z indust se sprejme v učenje. P imajo dečki učiteljev in s uradnikov. Naslov pove u\ ništvo „Štajerca".
Veliko presenečenje!
Še nikoli take priložnosti. 500 kosov za samo I gld. 80 k
Ena krasno pozlačena. 3G ur tekoča, precis, anker-ura s seku kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči 3 leta. 1 mod. k za gospode. 3 fine žepne rute, 1 prstan za gospode z imit. Žlahtni menom. 1 nastavek za sinodkc. 1 eleg. broša za dame. 1 lepo žep calo, 1 usnjati mošnjicek za denar, i žepni nožič, 1 par manšetmh hov. 3 gumbi za na prša; vse iz double-zlata s pa ten t ova no zal 1 lepi album s 36 slikami, 6 komadov smeh vzbujajočih predmet^ mlade in stare, J jako koristno navodilo za zlaganje pisem. 20 j niških predmetov in Se 400 različnih predmetov, ki so jako potreba vse skupaj z uro vrt d, katera je sama lega denarja vredna, vetja s 1 gld. 80 kr. Razpošilja se proti povzetju ali če se denar pošlje nai skozi Dunajsko razpošiljalnico
Ch. Jungwirth, Krakau f 14.
NB. Za neugajajoče se denar vrne.
sk
Og pe
dii
111!
po
1
za in
pe
pc
i čistokrvni pinegavski junčei
dobrega   plemena,   se prodajajo pri oskrbništvn spbcj jerske hranilnice v Podlehniku (Lichtenegg) pri Ptuj ™
Vinogradniški šafar    ,
Zenit na    ponudba    ki   se  dobro   razume na nove vinogradniške nasade, poseH
pri   nasajenju   trt   na   mero,   pri   graditvi   vodenih   potov.      j sprejme v službo.
Ponudbe naj se pošljejo graščinskemu oskrbni™ Domava, posta Možganjei pri Ptuju.                                      \fin
87letni vdovec,  lepe zunajnosti z Štirimi   otroci,   ki ima lepa vinogradniška in   zemljiška  posestva brez dolga, v nekem večjem kraju. v okolici   ormožki,   želi v  svrho , ženi t ve  stopiti   v   korespodenco (dopisovanje) z deklico (najraje z kmečko  hčerjo),   ki  je   stara 28 ; do 40 let, je prijazne postave, se ■ razume dobro na poljedeljstvo in drugo  domače   gospodarstvo  ter ima nekaj premoŽenja- Pisma naj j se pošljejo : „A. B. poste restante i Ormož (Friedau.)"                761
Kranjski rcdilni prašek za prašičcgjJ
Spodaj podpisani ulj ud no naznanja, da tudi on i k>y» Tvnkocvjf.v kranjski vedihii prašek zu pz-ašiVV. [Je| rega   firma Trnkoczy   v   lem listu na drugem mestu oznaH
798                            H. Mauretter v Ptuju.
- 13J-
orosino steljo
brodaja
(Torfstreu)
S Adolf Sellinschegg
v Ptuju.
76.5
-:■
Sladko
seno
prodaja                     »
H. Strolimaver, vrvar v Ptuju.
s p (0
prat
iriia
: i O i* V 1 lisa
!.      T
■a m pre
Priporočam  razun mojega špecerijskega, materijalnega in barvnega blaga:
Ogersko melo po 11, 12, 13, 14, 15, kr., vajn-perle, rozine, lige, rožiče in kva.s. Vsakovrstne dišave (gvirce), salpeter, smolo. Speli, svinjsko mast, maslo, švicarski sir, sol, in harinke. Riž po 10. 12, 14. 16T 18, 20. kr. Kavo po 1 «1., 1 gl. 20, 1 gl, 40, 1 gl. 00, 1 gl, 80. Sladkor v grudah, kockali in zdrobljen. Spiiitus za goreti, za žganje in jesih delati. Mast za Čevlje mazati in mast za vozove. Vsakovrstne farbe. nriiež ter-pentin, in vsakovrstno blago najboljše vrste in po najnižjih cenah.
Jos. Kasimir v Ptuji
poleg   »Štajerca",   kjer   je   bila   poprej   moja
trafika.
707
Brata Slawitsch
v Ptuju
priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . . 70 K — h Singer Medium 90 „ — „ Singer Titania 120 ,, — „ Ringschifchen . 140 „ — „ Ringschifchen za
krojače .   . 180   „ —  „
:......100. „ - „
Iinerva C za krojače in čevljarje ... 160   „ —  „ [owe C za krojače in črevljarje   ...    90   „ —  „
flinder Elastik za čevljarje.....180   „ —  „
IbII (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje.   Cene po pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno.    766
terra A
mestna
brani
o eelii.
1.  Celjska mestna hranilnica nahaja se v last-' nem zahodnem poslopju, Ringstrasse Štev.  18.
2.  Hranilni vložki obrestujejo se s 4*/« nimi obrestmi; rentni davek trpi hranilnica. Stanje vložkov znašalo je koncem leta K 8.838.56042.
3.  Posojila na hipoteke se s 5e/i &wn\ menična posojila s 5Ys*/« nimi in zastavna posojila proti 5% Qimi obrestmi oddajajo.
4.  Hranilnica daja v najem železne blagajnične predale pod zaklepom najemnika in pod sozaporom hranilnice v varno shranjeni© vrednostnih papirjev; prevzame tudi odprte depote.
5- Vplačila v Celjsko mertno hranilnico zamo-rejo se tudi potom vložnega lista ali čeka postne hranilnice na račun »tev. 807870 zvriiti. Vloftnice se oddajajo na zahtevanj«.
6.  Podružni zavod in Giro-Conto avstr. oger-ske banke.
7.    Kreditno in posojilno druttvo «Celjske mestne hranilnice* daja menična posojila proti 6 Vi V« nimi obrestmi.
8.   Uradne ure za stranke so ob delavnikih od 9—12 ure dopoldne določene do preklica.
Ravnateljstvo.
■4=   pari   čevljev
za samo 2 gld. 50 kr.
se pošljejo le zaradi nakupa velike množine za tako nizko ceno. 1 par moških, I par ženskih Čevljev, rujavih za vezati, z močnimi zbilimi (»oriplati. najnovejše oblike; dalje 1 par moških in en par ženskih modnih čevljev z obšivom, elegantni in lahki. Vsi 4 pari za 2 gld. 50 kr. Pri naročilu zadostuje dolgost. Pošilja se proti postnemu povzetju.     Zaloga čevljev
Jungwirth, Krakov 21. Poštni predal 29.
Neugajajoče se vzame takoj nazaj.                462
Pristni srebrni močni poročni
prstani
z vrezanim   imenom,   eden   komad od 40 krajcarjev višje; kakor tudi
lepi beli nikelnasti poročni prstani
eden komad od 10 krajcarjev višje, se dobijo po najnižjih cenah samo pri izdelovalen
Jos. Gspaltl
zlatar in srebrar v Ptuju.
588
■   ■
Dr, August plem. Placbki
naznanja $ tem uljudno, da je prevzel
odvetniško © o © pisarno
gospoda
dr. flmbro$it$cfta o Ptuju
7(HJ
nasproti noče poste.
Vse stroje za poljedeljstvo in Yinorej
Brizgalnice za  sadno   dre
Z mešalom za  meSanino  iz bakra in i tako, da se najcdenkrat na dve cevi t.
brizgalnice (strealjke) za sat) drevje    z   natanko   namjei petrol mešanico,
svetilnice na acetiled
da se ulove leteči hroSči
hidravlične stiskalnice za v
stiskalnice za vino in ovocje s diferencialni pritiskom
stroje za drobljenje stiskanice,
6isto nove mline za grozdje,
nove   priprave proti   perono-spori in za žvepljenje,
sesalke za vino, cevi za vino,
kakor  tudi   vse  druge  stroje za polje-deljsfvo, kot
zbivalnike (trieurej. mlatilnice, vitale (gepel) i. t. d.
razpošilja  kot   specialitete   po najnižjih tovarniških cenah
IG. HELL
768                II., Praterstrasse 49.
Cenilniki zastonj in franko.                          Dopisuje se v vsih jezi
X
9-1        0
ČektTMM r»-
ca.uit. me&l pri e. kr. poš-
tHO-kraiiifcieie«
vlad. državnega mesti
V
Pri
Mestni denarni zavod.
Giro koalo pri
podroiaiei avst
ogersk. banke
v 8ra4ea.
Uradne are
e& poslovanje s strankini ob delavnikih od B—12 nrft
priporoča se glede vsakega med Iiranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže.
dbitnlt t
aost. ogersko
Mik*.
o
3 •o
L
11
Ravnatelj stvor!
15 —
ic
Občinska hranilnica
v  Ormoži
(Gemeinde-Sparkasse in Friedau)
obrestuje vloge po 41»% in jih sprejema
vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne in vsako nedeljo od '2o. do 11 ure dopoldne.
Obresti se pripisujejo polletno h kapitaln, ter plačuje rentni davek hranilnica sama in ga ne  odtegne vlagateljem,   tako,
da dobijo isti popolnoma 4'2°0 obresti.
666                         Ravnateljstvo.
Redka priložnost!
Nobena sleparija!
En  par močnih zimskih štiflelnov za možke ali ženske s sukoje-Hiživom (furo) in dvojnimi (dopelšnimi) podplati se dobijo
za samo 3 goldinarje        752
v trgovini  Bratov Slawitsch v Ptuju,
Pri naročilu zadostuje, ako se pove samo dolgost podplatov v centimetrih
###########
Kari Penteker
urar, srebrar in zlatar     598
glavni trg št. I Ptuj glavni trg št. I
tik mesarja gospoda Luttenberger-ja priporoča svoje
ure, prstane, veri= žice za ure in uhane.
Vse   po najnižji oeni.
Za vse ure se jamči. Švicarske
žepne m iz nikelna za
tri goldinarje in dražje. Srebrne žepne nre od 4 gold. 50 kr.
»naprej. Blldilnice za I gold. 50 kr. in vise. Vsa popravila
se točno in hitro izvršijo in se za nje jamči.
•Opozarjam še mojo bogato zalogo Mfcanop in  pritanop  iz srebra, zlata in drugih kovin. Srebrni prstani za zarofme od 40 kr. naprej.
Dobre cenene ure
s   3Ielnim   pismenim  jamstvom   razpošilja zasebnikom
HANNS KONRAD
tovarne za ure in eksportna  hiša  zlatnin Most št. 194 (BrOx) ČeSko.
Dobranikelnasta remontoarka .  . ".   . gld 3-75
Prava srebrna remontoarka.....„   5'25
Prava srebrna verižica......„    1*20
Nikelnasti budilec.........„    1"75
Moja tvrdka je odlikovana s c kr. orlom, ima zlate
in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč pri-
znalnih pisem.
lin at ril'i h i  UnUiltitj  ziirttvtij In jxrx'iiiiie pronto.      510
A Red Star Line, Antwerpen
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphia. - Dobra hrana. -   Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Red Štor Line, 20, Wiedener Giirtel, na Dunaji
ali
Ant. Rebek, ko ne. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34,  537
Carl Hantich
državno izprašani nafllogar, gozdarski zemljemerec in oblastveno potrjeni civilni zemljetnerec
v Mariboru
Priporoča se v zanesljivo izvrševanje vseh v geometrično In gozdarsko svrho spadajočlh del. 607
Priporočava fini žamet
in   vse
Crevljarjem tsxssrsi.
*             kar   rabi   čevljar za izdelo-
vanje finega, pa tudi  močnega in trpežnega obuvala. Cena jako nizka, blago dobro.
705                       Brata Slawitsch, Ptuj.
Trgovski učenec
iz dobre hiše, nemškega in slovenskega jezika popolnoma zmožen, se sprejme v trgovino z mešanim blagom pri And. Suppanz-u v Pristavi.                                                      760
Posestvo
X dobro vspevajočo gostilno in tudi za različne kupčije pripravno, z lepimi zraven spadajočimi gospodarskimi poslopji, v nekem prijaznem kraju na Spodnjem Štajerskem in ob železnici ležeče, se zaradi smrti lastnika prav po ceni proda. Vpraša naj se pri Alojziji Eeitusd), gostilnicarki v Teharjih pri Storah blizu Celja.                                                     759
— 16 —
Pr\rr r\Y*    beciklisti,   krojači   in U Zi U1                 šivilje!
Popravila becikelnov, šivalnih strojev in poljedelskih strojev se najbolje in najceneje izvršijo.
U Zalogi imam vedno nove vsakovrstne dele (Be-standteile) za stroje.
Prodajam poljedelske, gospodarske stroje na obroke iz najboljših tovarn.
Sem temeljito izvežban mehaniker, ker služboval sem že v  Ameriki in na Angleškem.
Tudi imam* v zalogi vedno že rabljene in
dobro ohranjene becikle od 30 gold, dalje.
Spoštovanje«     XXitOM   T\\\\
7-7                    mehaniker v Ptuju. Postgasse ŠteY. 14.
parna žaga.
Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju
zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova
parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t.  d.  po zahtevi  takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-hati i. t. d.                                 so
Ptujsko kopališče
Gorna dravska ulica v Ptuju.
Vsaki dan kopele v banjah,  prsne in mrzle kopele.
Vsaki torek, Četrtek in v soboto soparne kopele in sicer ob pol eni uri popoldan. — Soparne kopele imajo take vspehekakorkrapinske toplice. Daljša pojasnila dajegosp. 3o$.Ka$ittiir in v kopališču samem.

'.»■n'-i-ji »ii <


G. kr. priv.
tovarna za cement
Trboveljske premogokopne dražbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Portland-Cemtat v vedno jednakomerni. vse od avstrijskega druživa inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote daleč nadkriliaioei dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in spričevala
raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago.
Centralni urad:
Dunaj, III 3 Rennweg 5.           ?S4
Prosim brat«
Podpisani priporočam svojo bon zalogo posebno v Švici nakupljenih ■ tih in srebernih ur, veliko zalogo i\\ nine in srebernine po čudovito mifl cenah.
Sreberna oklepna verižica 30 cm dolga,    15 gramov težka gld. Mi
-     ^ "      ■      ?2      -        «      "    ''i
n                 r>                 b         *-     »          »        1W          n             n          »       °-\
Ura budilka gld. 1 50 in 190. — Sreberne žepne ure od gld. 4-— dal
nikelnaste gld. 2-60. Prosim zahtevajte veliki cenik, katerega pošiljam zastonj in poštnine prot f-                  r\      \             urar '" trgovina ilatnine In rrettemlne, oolnicar prvo ivs
Franz Čuden, ,tttm**užs^            ».«.,^«1
Ljubljana, glavni trg.
Vse blago je pri c. kr. kontroličnemu uradu punciiano.
Vozičke za otroke
v   katerih   lahko   otrok   sedi,   pa
tudi   take za ležati, imata vedno
v zalogi in priporočata
Brata Slawitsch
770                 V PtUJU.
Cena: 12,16,20, 30,36 do 40 kron
Ši
Stavbinsko podjetje.                                                                      Stavblnsko podjetji
Iiadislaus Johann  Roth
inžener in oblastveno aut. mestni stavbenski mojster
Gartengasse (hotel Strauss) Celje Gartengasse (hotel Strauss)
Siant)a cest ill potOO, kakor tudi traciranje taistih.
Podzemska dela: (Tiefbauten) kanaliziranje, polaganj cevg.  vodovodne stavbe.
$ta9bc na površju (Hochbauten) in sicer: vile, hide I gospodarska poslopja, fabrike in javna poslopl adaptacije vsake vrste.
Stao&a mostov iz kamna, cementa in železa, tudi stavba mostov za silo.
Uodtta stavba t stavba turbin, jezov in zatvornic iz lesa, kamna in cementa, kakor reguliranje potokov in rek, varstvena naprava obrežij, priprave za osuševanje, sploh vsa vodna dela v vsakem obsegu.
Razen teh del prevzemlje ta firma tudi  brezhibno  postavljanje   mašin  in  druga   fundamentna  dela iz petona,   trotoarje I
petona, petonska tla, tlakanje z ali brez da bi se plošče priskrbele, kakor tudi vse v to stroko spadajoča dela. — Pojasni
in proračune podeljuje firma na željo radovojjno in po najkulantnejših pogojih.
Stavbinsko podjetje Ladislaug Joh. Both j
523                                                                                                                         inžener in oblastv. aut. mestni stavbinski mojster.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Pauko.
liek: W. Blanke v Ptuju.
pila; iz ali
cij
Se kn kr
1.
da K«
tis to: