GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 8. JUNIJA 1956 LETO III., ŠTEV. 41 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR POROČILO O DELU SVETA ZA DELOVNA RAZMERJA IN SOCIALNO VARSTVO ' spi.oSni problemi Glede na nejasna pojmovanja in čestokrat čudne odnose je tre-ba že v uvodu poročila jasneje osvetliti družbeno ter ekonomsko politično funkcijo delovnega, invalidskega in socialnega varstva. Tembolj, ko je pomembna prav ta varstvena funkcija. Čeprav je vsa področja teh varstvenih funkcij smatrati v svoji posledici kot polit, ekonomsko vprašanje, zlasti če se dosledno aplicirajo vse možne Preventivne mere in učinkoviti kurativni ukrepi, to še zlasti Vt?lja za področje delovnega varstva. Ker pa gre v bistvu za človeka, so prečesta pojmovanja, ko se ne .le socialno, ampak tudi delovno varstvo smatra le kot soc. mera, ne le napačna, ampak tudi v ekonomsko političnem smislu zgrešena. Funk-Clia primernega zaposlovanja Vzgoje kadrov, dalje nenehna skrb za sanacijo delovnih mest v tehnično zaščitnem, higienična in strokovno - vzgojnem smislu ter učinkovitost v zdravstveno varstvenem smislu je gotovo racionalen doprinos k čim-Večji storilnosti in najcenejši — »sociali«. Samo nezgod pa imamo letos 10.000 — 180.000 izpad-lh delovnih dni in preko ene milijarde škode m stroškov v okraju. To pa je hkrati prepričljiv razlog za racionalnost m varstvene funkcije. Y tej smeri je že iti mora biti r lenti rano delo Biroja za zaposlovanje, Inšpekcija dela in udi socialno zavarovanje. Podobna je orientacija v delu 8a področju invalidskega In so eialnega varstva, ki se že prln-'Pielneje ocenjuje In rešuje * J Iliča medicinske ln ekonom Tke rehabilitacije tn prekvalifi-*eije, ozir. socialno ekonomih ukrepov v smislu poeredo-anja dela s tem, da se po mož-OHj vsi poedinci primemo za-f^lfio po svojih fizičnih in du-_v*ih zmožnostih, socialna po- Pa naj prihaja v poštev le ”?t event. potreben dodatek. . v istem smislu je ocenjevati mv tako tudi mladinsko soci-y ° Varstvo iz razloga, ker eo v števnem vsi ukrepi v smeri hoje ali pa zdravstvene In y mtituoionalne krepitve otrok svojem bistvu preventivne j ta odpravljanje težjih po- °v v idravstvenem ali pa °eialnem oziru, ^STAV IN ORIENTACIJA ? BELU URUZB. ORGANA V d °zirom na tako orientacijo V £‘u je bila tudi vsebina dela 4uh,Vil'u bivšega OLO in Ml.O ian* in obeh svetov in njih ' n°v po združitvi usmerjena W l'sti> vprašanja, ki najbolj Oeia>lire^no ^rePiJo to »mer Taka orientacija se zagotavlja tudi s tem, da sta imela že prej oba sveta poleg primernih članov, ki jih je bilo skupaj po številu 21, še vsak od teh po 4 odbore tn pri teh skupaj 19 komisij ter je bilo tako vključenih preko 200 državljanov. Od reorganizacije v septembru dalje pa dela 13-članski svet s 0 odbori (za delo, varstvo družine in invalidsko varstvo) z 28 člani ter 9 komisij z 49 člani, kar je skupaj 90 državljanov, poleg 58 občinskih svetov in komisij s 505 člani, Skupaj je s tem vključenih v te družbene organe 495 državljanov. (235 uslužbencev-nameščencev, 57 delavcev, 13 obrtnikov, 11 kmetov, 223 ostalih — gospodinje, upokojenci. študenti — od vsega pa 218 žena.) Pri konkretnem ocenjevanju dela družbenega organa pa se kažejo uspehi v sledečem: Ob pretresanju vprašanj glede zaposlovanja je bilo predvsem začrtana nujna preorientacija iz administrativne službe posredovanja dela v smotrno psihofizi-ološko zaposlovanje ljudi s tem, da se za psihofiziološko presojo doseže primeren način in vrsta zaposlitve. Dalje s kvalifikacijo in prekvalifikacijo zlasti mladine, žena in invalidov v šolah, tečajih in celo v lastnih delavnicah, če teh ni v redni proizvodnji dovolj, Primerno, četudi le delno zaposlovanje tudi manj delovno sposobnih (zdrav, ogroženi, obnemogli, TBC rekonvalescenti). Posebna skrb za razvijanje pogojev za zaposlitev žena. Usmerjanje zadev s področja inšpekcije dela je bilo orientirano zlasti na sanacijo delovnih mest s težiščem na tehnično in higiensko zaščito, varstveno vzgojo ter zagotovitev potrebnih osebnih zaščitnih sredstev. Poleg problema zaostalosti, zlasti starejših obratov glede varnosti je treba opraviti zaostajanja te zaščite zg splošnim razvojem proizvajalnih naprav nasploh ter to vprašanje vezati na redno planiranje sredstev za nove kot stare obrate. Posebej Je poudarjena nujnost doslednega izvajanja predpisov o zaščiti dela in odgovornost vodstev podjetij ta to. Za službo socialnega zavarovanja ja bila zlasti nakazana orientacija na racionalno trošenje sredstev s poudarkom na kvalitetno zdravljenje, neposredno pomoč pri razvijanju pogojev za preveneijo v zdravstvenem, h i gi ensko-tehn ičneni in tehnično vzgojnem smislu. Močan poudarek je dan na zagotavljanje pravic zavarovancem pa obenem na neupravičeno iz-rahljanje sredstev, kar je urejati Po predhodnih skrbnih ana-lieah z revizijami, kontrolami ln aaakcijatui. Za področje Invalidskega varstva je bilo poleg zagotavljanja pravic po invalidskih predpisih kot priznavanje invalid, svoj-stva vojnih vdov z otroci ter vojnih sirot brez staršev, dalje revizij stopenj invalidnosti ter zdravstveno varstvo in ortope-diranje, še zlasti pretreseno vprašanje in nakazana nujna potreba raavoja medicinske, in delovne rehabilitacije ter primernega zaposlovanja. Socialno varstvo je bilo po svojih specifičnostih najčešče v razpravljanju tembolj, ko je bila prav tu potrebna bistvena preorientacija v smeri preven-cije, ki pa se je po uspehih iz leta 1954 kasneje tudi intenzivnejše nadaljevala. Predvsem se je nadaljevala že prej nakazana orientacija in poglobitev ter razširitev socialne službe s krepitvijo terenskih socialnih zdravstvenih svetov z naslonitvijo na množične organizacije in zlasti na odločno uveljavljanje preventivnih mer, katerih nosilci naj so predvsem socialni delavci in patronažne sestre. Ob problemu vzgoje otrok se je dalo predvsem poudarka na utrjevanje družine kot osnovnega vzgojnega faktorja in s tem nje primerno odgovornost s kazenskimi posledicami. Več poudarka je bilo na vzgojnih kaznih mladoletnikov. Problem domske zaščite otrok je bil spričo šibkih rezultatov preusmerjen na rejništvo z orientacijo na zgodnje in daljše rejništvo, »eveda a ciljem istočasne sanacije otrokove družine. Poseben poudarek je bil dajan na uspešnost adopcije. V smeri zdravstvene in kon-stitucionalne krepitve otrok se je še zlasti utrjeval sistem šolskih mlečnih kuhinj, sistem dodeljevanja mleka predšolskim otrokom ln nosečim ženam, zdravstveno težje ogroženim otrokom se je zagotavljala okrepitev v okrevališčih in zdravstvenih kolonijah, kar vse je že doslej rodila občutne uspehe. V socialnem varstvu odraslih oseb se je težilo k zaposlovanju socialnih podpirancev in to tudi že z delnim pozitivnim rezultatom koncem leta. Zaostrovala se je odgovornost otrok do onemoglih staršev tn bližnjih sorodnikov. Omenjcvalo se je »prejemanje v domove onemoglih le ne resnično onemogle ln ki nimajo svojcev ter pomoči. Izboljševali so se pogoji življenja v teh domovih v materialnem, higen-skem In kutturno-prosvetnem In delovnem »mielu. Rešuje se vprašanje družbeno neprilagojenih, duševno bolnih In psihopatskih starih oseb z urejanjem specifičnega doma. Zaostril se je odnos napram avanturistom In postopačem, kar pod krinko iskanja se skriva dela. Socialno podpiranje študentov »e je preusmerilo izključno na štipendije. Ni mogoče trditi, da so ob taki orientaciji v delu že doseženi polni rezultati, ti so razvidni v nadaljevanju poročila, vendar je osnovna predvsem jasna -orientacija in izdelan sistem dela. Od doslednega ravnanja družbenega organa pa so končno odvisni tudi polni rezultati. REORGANIZACIJA: SPOJITEV OBEH OLO IN FORMIRANJE OBČIN Sama spojitev obeh okrajev je prinesla spremembe, predvsem v tem smislu, da so posli delovneiga in invalidskega varstva pretežno ostali na okraju, posli socialnega varstva pa v celoti prenešeni na novoformi-rane občine. Glede na to ee je usmeril kader, zaposlen prej na okrajih tako, da se Je iz inšpekcije dela in invalidskega varstva spojil na nowem okraju, iz socialnega varstva pa pretežno (preko 20) usmeril na\nove občine tako, da je na večini' občin prav ta kader nosilec tega dela. Z novimi nastavitvami je ta kader do konca leta narastel na 50 ter je glede na obseg poedtae občine zaposlenih od enega do šest oseb. Proračunska sredstva: so se v celoti združila na okraju s tem, da so se za službo socialnega varstva po obsegu potreb in prejšnji potrošnji razbila na občine s tem, da so te v okviru fcri-mesečne kvote 3 sredstvi razpolagale za kritje obvez, v slučaju prihrankov pa tudi dodeljevale eventualno novim podpirancem. Teh pa je tudi bilo manjše število, kakor tudi prihrankov, ker so občine že pred koncem leta revidirale večino socialnih dajatev, glede na umestnost in višino. Dodeljena kvota pa je služila kot osnova za planiranje sredstev za naslednje leto. Poleg sredstev, ki so jih potrošile občine 'biv. OLO Ljubljana, je bilo v letu 1955 potrošenih sredstev za različne vrste socialnih dajatev v sledečem Obsegu. Naziv Planirano Potrošeno Potroš. v % Podpore ZFT 1,000.000 834.800 83.48%' Socialne podpore 44,163.000 38,836.759 87.90«/, Domovi onemoglih 42,331.000 41,952.081 99.10% Zdravstvene in počit- niške kolonije 7,200.000 6,091.190 84.60«/, MDF 25,632.000 22,470.440 87.67% Mladinski domovi 28,962.000 27,158.617 93.77"/, Teden matere in otroka 180.000 — — Rehab. in ort. inv. 460.00O 188.737 41.03«/," Preselitev oskrbovancev 400.000 140.814 35.20% Prisp. zav. s sam. fin. 2,000.000 1,342.200 67,11% Vzdrževanje rejencev 7,289.000 6,026.036 82.67«/, Prevozi in man. MDF 203.000 203.000 1 100.00%: Biro za posredov. dela 632.000 632.000 100.00»/, 160,472000 145,876.674 90.00%. Dotacije socialnim zavodom šobile priznane v sledečem obsegu: Naziv Planira no Potrošeno Potroš. v % Dečje jasli, Kersnikova 2,004. 350 1,781.493 88.70 Dečje Jasli, Lepodvor. 2,236.000 2,185.048 97.72 Dečje jasli, Puharjeva 345. 000 315.615 91.48 Dečje Jasli, Resljeva 3,362. 000 3,169.633 94.27 Dom Titove mladine 1,589.000 1,526.314 96.03 Dom Maičj Beličeve 1,427.000 1,426.232 99.94 Prehod, dom, Poljanska 16 406.650 249.106 61.25 Dom onemoglih, Jelšingr. 279.000 184.442 66.10 Dom onemoglih, Radgona 366.000 155.298 42.43 Dom onemoglih. Bokalce 647.000 275.776 68.06 Investicije: Bokalee 20,000.000 19,893.040 99.46 Dom Titove mladine 2,000 000 1,719.237 85.96 Dom onem., Poljanska 16 1 800.000 800.000 100.00 Dečje jasli, Resljeva c. 1,800.000 1,798.234 99.90 24,600.000 23,210.511 94.35 Rekapitulacija: Funkcionalni Izdatki 160.472 000 145,876 677 90.90 Dotacije 12,662.000 11,368.957 89 78 Investicije 24,600.000 23,210.511 94.35 Skupaj potrošenih sred- štev OLO 197,734.000 180,456.142 91.26 Posebej sredstva oko- llških občin 28,500 000 27.879.000 Skupaj 226,234.000 208,335 142 Odnos ln pomoč občinam: Po predaji poslov socialnega varstva ter deloma delovnih odnosov. po predaji spisov ter posa- bila Izvedena na vseh občinah prva inštrulrtata * namenom posredovati občinskim referentom razlago na.tog in dela te služb« meznih navodil Sveta LRS je ter razlago administrativne »luž- be, ki je za mladinsko varstvo posebej določena ter se loči od splošne občinske administracije. 2e pri prvi inštruktaži so se pojavile težkoče in to v tem, ker je večina relerentov na področju socialnega varstva novih, na drugi strani pa je prešibka zasedba uslužbencev na nekaterih občinah. Tudi poslovni prostori često ne odgovarjajo, ker so to prehodne sobe, ali Pa 60 to sobe, v katerih se vrši celotna administracija občine. V nekaterih primerih je en sam uslužbenec za 4 referate (Moravče, Mengeš, Cerknica, Loška dolina, Ivančna gorica) in je nemogoče pričakovati, da bj se poglobil v delo. Kader pa je dober in je opaziti prizadevanje v delu. Stanje mestnih občin je boljše, ker so v večini primerov zaposleni ljudje z izkušnjami na tem sektorju, poleg tega pa tudi primerno število. Naloga tajništva je predvsem pomoč občinam v obliki individualne tnštruktaže jn organizirati seminarje po posameznih vprašanjih. Da bi se v čim večji meri zagotovila enotna politika na tem področju, je Svet sklical vse predsednike občinskih Svetov na posebno posvetovanje in ob uvodnih, jasno nakazanih principih ter široki razpravi, to politiko tudi posredoval. Pripravlja se tudi pismeno gradivo, kj bo dostavljeno vsem občinam. Pomoč občinskim svetom pa se nudi tudi s tem, da člani Sveta često prisostvujejo njihovim sejam. Organizirani so bil; tudi trije seminarji po vprašanju socialne in delovne zakonodaje v obsegu Prenešenih poslov. Na seminarju eo bili referenti opozorjeni na posebnost določil teh zakonov, v diskusiji pa smo posredovali mnogo pojasnil na vprašanja. Seminarji so dobro uspeli ter 6e pripravljajo novi, vendar po konkretnih vprašanjih (rejništvo, posredovanje dela itd.). Izvršil; smo tudi drugo inštruk-tažo, predvsem orientirano na etatistično službo socialnega skrbstva, naloge invalidskih zadev ter nudili pomoč pri reševanju konkretnih primerov. Pomoč občinam se odraža tudi v tem, da svet periodično obravnava aktualne probleme in gradivo ter zaključke v celoti dostavlja občinam v uporabo. To vsestransko pomoč občinam bo treba v bodoče še bolj okrepit, s ciljem, da se doseže polna samostojnost v delu. I. Inšpekcija dela Splošni pregled dela in kadri: Z novo razdelitvijo LRS ha občine in okraje se je združila tudi inšpekcija dela Ljubljana -okolica in MLO Ljubljana. Delno je bilo priključeno še del bivšega OLO Postojna in OLO Novo mesto. Zaenkrat je ostalo to področje dela v okrajni pristojnosti ter eo se prenesli na občine le posli arbitraže v delovnih sporih, kasneje, postopoma pa tudi posli inšpekcije dela v trgovski tn obrtni dejavnosti. Kadri v inšpekciji dela a) število inšpektorjev deila Po kvalifikacijah: s fakultetno izobrazbo, 2 s strojno srednjo tehnično šolo, 1 visokokvalificirani delavec, 2 kvalificirana delavca, 2 z administrativnimi kvalifikacijami; b) število inšpektorjev dela po nazivih: I višji inšpektor, 4 inšpektorji dela, 2 referenta; c) 2 pisarniški moči. Z ozirom na velik obseg in pestrost tor specifičnost gospod, dejavnosti v OLO Ljubljana je kader inšpektorjev šibak po številu. V tej smeri bo potrebno v bodoče za vsako ceno dopolniti ta sestav. Vendar pa zaenkrat na vse razpise ni odziva. Obseg pregledov podjetij: Na področju sedanjega OLO Ljubljana obstoja 15 podjetij z nad 500 zaposlenih, 69 podjetij z nad 100 zaposlenih in 2816 podjetij, kj imajo manj kot 100 zaposlenih. Od navedenega števila podjetij je bilo pregledanih 8 podjetij z nad 500 zaposlenimi, 26 podjetij z nad 100 zaposlenimi in 113 podjetij z manj kot 100 zaposlenimi. S pregledi je bilo zajetih 17 082 oseb v delovnem razmerju od skupno 100.625 zaposlenih, kar je 17% od skupnega števila zaposlenih. V panogi elektrogospodarstva smo pregledali skoraj vsa podjetja. V ostalih gospodarskih panogah pa je bilo izvršenih rednih letnih pregledov približno v polovici podjetij. V celoti smo v lanskem letu Izvršili 152 r'ednih pregledov večjih podjetij in 56 obratov ali ločenih delovišč. Naša služba zahteva tudi kontrolo nad izvrševanjem izdanih nalogov podjetjem, zato smo opravili 82 kontrolnih ogledov v smislu izdanih odločb. Nočnih pregledov nismo vršili. Veliko smo delali na raziskavah nezgod in izdajali ugotovitvene odločbe. Raziskanih je bilo 11 primerov smrti in 92 primerov težjih nezgod. Pri pregledih je bilo ugotovljenih 8426 higiensko tehničnih pomanjkljivosti. Od tega 3823 neprimernih delovnih mest z ozirom na razsvetljavo, ogrevanje, ventilacijo in druge pomanjkljivosti, 680 pomanjkljivosti zarad: slabe zaščite strojev in n 'rav, 162 pomanjkljivosti zaradi nezadostne zaščite pred električnim tokom, požarom in eksplozijami, 82 nedostatkov zaradi pomanjkanja navodil in opozoril glede zaščite dela, 1103 pomanjkljivosti zaradi nezadostne zaščite delavcev z osebnimi zaščitnimi sredstvi, 7 podjetij brez vodovoda, 2523 sanitarnih pomanjkljivosti in 46 nedostatkov glede opreme za prvo pomoč. Izjemno delo: Med važnejša izjemna dela spadajo komisijski ogledi novourejenih ali adaptiranih obrtnih delavnic in podjetij, gostinskih obratov in trgovskih lokalov. V minulem letu je bilo 404 takih komisijskih ogledov. Z ozirom na to, da so naše obrtne delavnice zastarele in slabo vzdrževane v pogledu HTZ zahtevamo pri novourejenih dosledmo izvajanje higien-sko-tehničnih predpisov. Izvršena je bila anketa po večjih industrijskih podjetjih glede planiranih in porabljenih sredstev za HTZ. Dalje anketa o načinu uveljavljanja novega tarifnega sistema po podjetjih. Sodelovali smo s komisijo za plače. Anketa se je izvršila v 10 podjetjih različnih strok. V podjetjih z visokim bolniškim staležem, to je nad 4.5%, smo skupno z organi socialnega zavarovanja izvršil; preglede v 17 podjetjih. Ako je obstojal prekomerni bolniški stalež zaradi odnosa podjetja do HTZ, se je predlagalo Zavodu začasni predpis posebnega dopolnilnega prispevka. Zbrali in urejali so se podatki o planiranih in dejansko porabljenih finančnih sredstev za izboljšanje varnosti pri delu, ki so prikazanj posebej. Večji napredek v pogledu zboljšanja delovnih pogojev je v minulem letu zapažen v sledečih industrijskih podjetjih: »Unitas«. Dosedanje stanje v HTZ je bilo pereče: zgraditev novega poslovnega objekta pa je omogočila premestitev in hkrati sprostiev dosedanje prenatrpanosti v zadušljivih in zdravju škodljivih prostorih. Posebej se je zboljšalo stanje v galvanizaciji. Ostalo je še odprto vprašanje ventilacije v livarni. Podjetje še nima urejenih potrebnih projektov. Dejstvo pa,je, da je nujnost ureditve ventilacije v livarn; posledica napak pri gradnji objekta. »Toplovod«. Pogoji dela so se znatno izboljšali, ker so na sodoben način urejeni novi Poslovni prostori. Z novogradnjo se je le polovično rešilo kritično stanje glede delovnih pogojev, ker so posamezni oddelki še sedaj v popolnoma dotrajalih zgradbah. Le-te ne morejo nuditi zaposlenim najosnovnejših higiensko-tehničnih pogojev dela. Obstoja tudi nevarnost zrušitve. V podjetju »Žičnica« v Ljubljani so se tudi v minulem letu razmere občutno zboljšale. Na novo so biii urejeni sanitarni prostori in naprave. Podjetje »Saturnus« je izboljšalo prezračevanje, kar je bilo zaradi zdravju škodljivih plinov nujno. Pri »ECZ« bodo v letošnjem letu uvedli ogrevanje prostorov. »Zmaj«. Inšpekcija dela se je morala v preteklem letu trdo boriti za izboljšanje kričečih delovnih pogojev in odnosov. -Podjetje Je v neprimernih prostorih natrpalo preveč delavstva, ventilacije niso odgovarjale in so bile razmere nevzdržne tembolj, ker se je pri spaj-kanju in kuhinji katranske smole razvijalo ogromno dušljivih plinov. Osebnih zaščitnih sredstev ni bilo na razpolago. Delo je silno umazano. sanitarnih pogojev pa takorekoč ni bilo. V pisarniških prostorih so morali delati ob umetni raz svetljavi nadurno delo po cele dneve. Vse te pomanjkljivosti so terjale ukrepe s strani inšpekcije dela. Razmere so se sedaj znatno izboJjšaJe, ker je podjetje pridobilo nove delovne prostore in tudi delovni odnosi so s e v zadnjem času znatno popravili, tako da že dlje časa ni bilo več pritožb s strani zaposlenih. MOŽNOSTI IN PRIPRAVLJENOST PODJETIJ ZA UREJANJE POGOJEV DEDA Čeprav je glavna ovira za uspešnejše reševanje HTZ problemov pomanjkanje zadostnih finančnih sredstev, je pripomniti, da se velika večina podjetij le preveč zanaša na to edino rešitev, ki je čestokrat neizvedljiva. Zavzemanje takšnega stališča je zato tembolj kodljvo, ker se v pričakovanju nemogočih rešitev zanemarjajo tiste pomanjkljivosti in nered-nosti, katere so rešljive v kratkem času in z manjšimi izdatki. Izogibati se borbi za izboljšanje delovnih pogojev v razmerah, kakršne so in s sredstvi, s katerimi se razpolaga, pomeni linijo manjšega odpora, proti kateri se je morala inšpekcija dela v minulem letu večkrat trdovratno boriti. Kjer so delovni pogoji često slabi zaradi objektivnih težav, predvsem zaradi zastarelosti in iztrošen os ti zgradb, strojnega parka itd. ter so za ureditev teh potrebne večje finačne vsote, je inšpekcija dela pomagala podjetjem tudi s tem, da je oblastvenim gospodarskim organom prikazovala nujnost potreb ter priporočala odobritev zaprošenih finančnih sredstev. Vendar pa je spodnji pregled vloženih mater, sredstev že dokaz za povečano skrb številnih podjetij za intenzivnejše urejanje delovnih pogojev. Pri analizi podatkov o planiranih in porabljenih finančnih sredstvih za delovno zaščito omenjamo najboljša in tud; najslabša podjetja: 111 »Elektro - Ljubljana mesto« skupaj 3,049.000 din. Na eno zaposleno osebo 12.865 din. 115 Kemična tovarna Moste je vložila skupaj 3,650.000 din, na eno zaposleno osebo 16 tisoč 441 din. 112 Podjetje »Tesnilika«, Medvode, je -vložilo na eno zaposleno osebo 18.520 din, vsega skupaj pa 960.000 din (od. tega za osebno zaščito 65.000 din, za tehnično zaščito 750.000 din, za higiensko zaščito 48.000 din, za okrepčila v hrani Pa 53.000 din). Tovarna gumbov v Kamniku skupno 411.000 din, na eno zaposleno osebo 3000 din. 117 Tovarna »Titan«, Kamnik, na eno zaposleno osebo povprečno 50.868 din. Urejevalo je nove sanitarne prostore, ki pa še niso končani, rešen bo s tem problem vodovoda in kanalizacije. — Podjetje »Žičnica« iz Ljubljane skupaj 151.000 din, na eno zaposleno osebo 1700 dinarjev. 119 Podjetje »Zmaj«, Ljubljana, skupaj 3,903.000 din, na eno zaposleno osebo 8770 din, -Inštitut za elektrozveze v Ljubljani 1747 din na eno zaposleno osebo. - Tovarna »Tiki« iz Trate pri Ljubljani ni dobila sredstev za zgraditev nove odtočne jame in adaptacijo novih garderob in stranišč. 120 »Ilirija«, Ljubljana, je vložila skupno 679.000 din, na eno zaposleno osebo 5854 dinarjev. - Podjetje »JUB« v Dolu pri Ljubljani ni uspelo nabaviti sredstev. 121 Podjetje »Cementar« na eno zaposleno osebo 12.720 din. - Opekarna Radomlje skupno 167.000 din, na zaposleno osebo 3503 din. 122 Lesno predelovalna industrija »Peč« je vložila skupno 4,638.000 din, na zaposleno osebo Po 10.500 din. To podjetje je v preteklem letu bilo zelo aktivno v izboljšanju HTZ tn je med drugim uredilo kopalnico in zobno ambulanto. Uredilo le prej neprikladen prostor za razrezovalnico in namestilo ogrevalne naprave v oddelku galanterije, pa izdelalo ventilacijske naprave ter pri brušenju ekshaustorske naprave za odvajanje prahu. Lesno Industrijsko podjetje Škofljica je vložila skupno 506.000 din, na eno zaposleno osebo 10.340 din, podjetje »Sora«, Medvode, pa le 695 diin na eno osebo. 123 Tovarna papirja Količevo je vložilo za HTZ 7,895.000 din, od tega 7,251.000 din za ureditev sanitarnih prostorov, 581.000 din za tehnično zaščito in 63.000 din za osebna zaščito, na eno zaposleno osebo odpade 17.900 din. -Podjetje »Karton« v Ljubljen; tz razloga, ker nuna primernih prostorov za nove adaptacije, osebnih zaščitnih sredstev pa ne potrebuje, ni vložilo nobenih sredstev. 124 Tovarna dekorativnih tkanin v znesku 12,530.000 din, na enega delavca 24.861 din. - Podjetje »Zima« v Ljubljani v skupnem znesku 96 tisoč dan, na enega zaposlenega le 744 din. 125 Tovarna usnja v Šmartnem pri Litiji skupno 847.000 din, na enega zaposlenega delavca 4235 din, - Tovarna kovčkov v Domžalah »Toko« skupno 258.000 din, na eno zaposleno osebo 1084 din. y 127 Podjetje »Crevarna« 608.000 din, na eno zaposleno osebo 16.308 din. - Podjetje »Oljarne« na eno zaposleno osebo le 456 din. 128 Tiskarna »Toneta Tomšiča« 1.917.000 din, na eno zaposleno osebo 17.750 din. -Umetniški zavod za litografijo 552.000 din, na enega zaposlenega 5410 din. 2 Kmetijstvo. V tej gospodarski panogi ni pregleda o vloženih in porabljenih finančnih sredstvih za HTZ. 4» Uprava cest OLO Ljubljana 1.958.000 din, na enega za-, poalenega 5000 din. - Gradbeno podjetje Domžale na eno zaposleno osebo 387 din. 5 Promet. Podjetje JDZ na zaposleno osebo 11.509 din. - Podjetje »Avtoobnova« v Ljubljani na zaposleno osebo 2535 din. 8 ,■> Mestna plinarna na eno zaposleno osebo 10.800 din. -ECZ 2,149.000 din ali na eno zaposleno osebo 4700 din. Iz rekapitulacije je razvidno, da znaša povprečni znesek, katerega so podjetja vložila za HTZ na eno zaposleno osebo 7383 din, V skupnem iznosu pa so našteta podjetja prispevala preko 40 milijonov din. Problem nezgod: Po podatkih zdravstvene službe je bilo v letu preko 10.000 nezgod (5929 primerov v zdrav, domovih, ostale pa v žel, zdrav, službi). S tem je bilo izgubljenih 180.300 delovnih dni. Ker pa je prijava nezgod 4® neurejena, in se posebej pripravlja tudi manjše ter tiste, ki s® pripetijo pa poti domov ali «a delo (vmes so seveda tudi n--zgode, k: nimajo nobene zvez® s službenim razmerjem), so tud> raziskave zlasti težjih nezgod manj uspešne, tembolj ko P0-krene preiskavo šele zavod socialno zavarovanje po obvestilu zdravstvene službe. T.o P"* včasih šele po dveh mesecih-Jasna sinka, vzrokov nezgod iu tako že zabrisana. Potrebno b°j torej prijavo nezgod preciziran in klasificira ti po težini, pa dodatnim predpisom zaveza pod etja na redno javljanje tud inšpekciji! dela. Dosedanje tukušnje pa kažejo« da raziskave nezgod in u^° lavljenje krivcev zelo ugodit preventivno vplivajo, ker pla^c' vanje oskrbnine v bolnicah nesrečencem predstavlja v " katerih primerih večje izdtit ^ in to neposredno zn interesi odgovorne voditelje podjetij poostreno kontrolo ter stro nadzor nad zaposlenimi dela s”, J odgovorne izvajalce del pa čejo upravni odbor1 na odgov"^ noist. Mnenja smo d0 je skava nezgod tn ukrepanje rlstno. Zato jih bo treba W ,.e-zlvno nadaljevati tudi v bed Nikakor pa ne bi mogli ti, da so tud; vst ukrepi. s stnani Zb v oda za socialna varovanje pozitivno vplivati na iibuljjanje rarnmer zaposlenih oseb. Omenili hi predvsem tole: Skupščina republiškega zavodu za socialno zavarovanje je odredila za vse gospodarske o Sanizacije in ustanove, katere Prekoračijo odstotek izostanka 1 dela zaradi belezni in poškodb' rePubliško povprečje, ki znaši trenutno 4.8% plačevanja poleg dopolnilnega prispevka za zavarovance še poseben prispevek Po tako imenovani diferencialni etopn.ji. T0 vrsto prispevka so Podjetja dolžna plačevati ne glede na ckoinosti, pod katerimi 66 je bolniški stalež zvišal in zaradi tega smo mnenja, da je ta dkrep načeino krivičen iz sledečih razlogov: ^ V nekaterih podjetjih so te|o težki delovni pogoji, bodisi v Proizvodnem postopku, ali po posledica zastarelosti in do-‘fljalosti zgradb strojnega par-*a itd. Ker teh pomanjkljivosti ni mogoče povsod in na hitro roko odpraviti, je nesmiselno ^vajati nasproti takim delovnim Kolektivom sankcije, saj so karavani ž s tem, da delajo v dvučodnem oz. neugodnih de-'°vnih pogojih. Učinek teh ^nkcij je ravno nasproten. Procent bolniškega staleža mtreje iuste v podjetjih, kjer le ZaPoslen.o manjše število ljudi. , '^ksa J® tudi pokazala, da je 'evjk> kroničnih bolnikov po "djetjih približno razdeljeno 6 glede na število zaposlenih Na ta način so manjša Pdjetja v neravnopravnem po-u)~aiu z večjimi. Posledice teli Krepov se jasno opažajo, ker ,e Prav majhna podjetje iz strto. “ Pred dajatvami izogibajo zi-^“ilovanju invalidov ln na P-šno ljudi šibkejšega sdttovj® Predvsem žena. Zato je nujno to '"epe Z SZ ukiniti, ali pa kodirati. Problemi bolezni kot posledica delovnih pri! k — polti ene bolezni * Preteklem letu je »bolovalo tiai TBC 720 bolnikov, ki so v eiovnem razmerju. Razumljivo • da naši zdravstveno tehnični g K"ji dela čestokrat vplivajo levilo bolnikov postopoma l^ste. Nezdrave higienske prilila' slabe ventilacije, eaprašeni »stori, neredna in nezadoštr treh,. ^,‘iana, neuporaba osebnil (i ^tnih sredstev itd. so pogos v 'telji, hi povečujejo ital-' Pikov, Naša skupnost je u .. »lent. Bolniki so bolov: 1”vnih koinih obolenj 48.208 d tin,i. Ta nastajajo pre vb-bn‘am' kier ni dovolj p 'l|(.Wri<’ za higiensko zašči r tudi da eaščitna sredst pu delu z zdrav,u škodljivimi snovmi, zelo pogost pojav doo-ienj zlasti pri slarejšin delavciu je revmatizem. Ta oolezen je sila ugo-ovljena pri 208 bolnikih ki so bolovali skupno S.Oln delovnih dni. B.ez dvoma bi se visoke izgube de.ovnih dni daie zmanjkati z boljšo pazn,o p., zaščiti delavcev. Znan činitelj revmatizma je stalni prepih n.. prehodih, nezadostno ogrevanje prostorov, mrzla nepodtožen: kamnita tta, vpliv vlage itd. Vse zgornje števike nam pa kažejo škodo, ki jo utrpi naši družbena skupnost. Poleg zgoraj navedenih bo*ez-ni pa so na področju OLO tudi številna tip:čna profesionalna obolenja, ki nastajajo izključno zaradi zdravju škodljivo! vplivov, kemičnih in drug h snovi ter plinov: 70 primerov zastrupljeni z trimtrotolulom, 30 primerov siilikoze povezane s TBC, 55 primerov pneumoconi-osis. Lažje obolenje pljuč, 16 za-strupljenj s svincem, 9 primerov kroničnih zastrupljenj z živim srebrom, 14 primerov profesionalnih ekcemov, 5 primerov zastrupljenj a s klorom in nitro plini, 7 primerov zastrup-ljenja z acetonom in nltroben-zolom, 2 primera silikoze-bari-tts, 5 primerov zastrupljenj s CO, 4 primeri zastrupljenja z bakrom in cinkom. 3 primeri zastrupljenj s trinkloretilom, in primer zastrupljen a s H2S Ln anylocetatom, 1 primer zastrup-ljenja s HaSO. Poklicna obolenja so velik problem naše skupnosti, ker nastajajo v glavnem zaradi posebnega značaja delta, tehnične zaostalosti in slabih zaščitnih sredstev. Primeri slllkoze se v glavnem pojavljajo v rudniku barita. svinca in cinke v obratu Pleše pri Škofljici, in Sltar-jevee pri Litiji. Ambulanta za poklicne bolezni pa je celo pr. pregledu delavcev iz Litostroja ugotovila 41 primerov pneumo-vonosisa in 28 primerov s-ilikoze. V Litostroju nastajajo te bolezni v čistilnici odlitkov kjer kompresorji odstranju cjo presušeni livarski pesek. Dalje je bilo ugotovljeno 70 primerov za-strupljenja s trinjtrotoluolom (TNT). V smodnišnici Kamnik nastajajo te bolezni zaradi slabe tehnične ureditve pri manipuliranju ln proizvodnji smodnika, vžijjilnth vrvic, posebni pa pri izdelavi kamniktita. Za izboljšanje zdravstveno tehn*č. nih pogojev dela zaenkrat ni dovolj razumevanja. Rudnik Karlta, cinka ln svinca operativno rešuje problem zboljšanja higiensko tehniČn.h pogojev dela, posebno za zmanjšanje silikoznih obolenj. Zgradil je poseben rezervoar z zadostno količino vode za mokro vrtanje. Slabe razmere glede delovne varnosti V kovinski panogi: Imamo najslabše stanje v pogledu higiensko tehnične zaščite v železniških delavnicah. V prostorih primanjkuje dobrih venlilaclj, svetlobe, ogrevanja, v večini oj prevladuje prenatrpanost. Ti pereči problemi so z dneva v dan težji, ker se proizvodne naloge železniških podjetij stalno povečujejo ln sc zaposluje v tistih prostorih čedalje več ljudi. Načelna rešitev te ureditve se odlaga z reševanjem ljubljanskega železniškega vozlišča. Posebno slabi delovni pogoji so v Tovarni orodja v Kamniku. v brusilnšci se uporabljajo kre-menski brusi, katerih pran povzroča silikozo, pojavilo se je že par primerov. V ostaiih kovinskih obratih je stanje znatno boljše, slaoi pogoji dela v posameznih obratih podjeija »Unitas« in v podjetju kovinske industrije Ig. Nlajveč pomanjkljivosti je opaziti v pogledu slabe ventilacije. Kemična tovarna Ljuoljana-Moste kijub zastarelosti postopoma obnavlja najbolj pereče primere v pogledu HTZ, kur nam dokazuje, da bi marsikatero podjetje z vztrajnim prizadevanjem tudi lahko kaj več storilo. Med elektro-kemičnimi podjetji se je stanje higiensko-tehnič-nih pogojev v podjetju »Zmaj-koncem leta 1965. znatno poprla-vilo, poslabšalo pa stanje v pod. .jetju električnih aparatov »Tela« glede delovnih prostorov, ker se proizvodnja vedno širi in s tem delovna sila. V grafični industriji imamo najslabše delovne pogoje v U-metniškem zavodu za litografijo. T0 podjete ne more adaptirati obstoječih prostorov, ker so privatna last in po finančnih pred. piših banka ne dovoli vlaganje sredstev. Podjetje želj gradi*: nove delovne prostore, problem je lokacija in kredit. Klišarna Slov. poročevalca se ni preseljena v nove prostore Ročna stavnica je tudi prenatrpana z regali in črkovniki, prehodi pa so pretesni m temni. Zelo dobro je urejena strojna stavnica, sicer nima dovolj naravne svetlobe, vendar je primerno umetno razsvetljena. Lesna industrija. Težji proble. m.i v pogledu higiensko-tehnične zaščite so v lesno predelovalni industriji. Ta je zastarela in nesodobna, zaradi tega so tudi ne. primerni delovni pogoji. Za obnovo, razširitev tčr izboljšanje prilik so bila vložena ogromna finančna sredstva kar je pripomoglo k vzpostavitvi vsaj del. no zadovoljivih delovnih pogojev. Z adaptacijami pa nikakor ni bilo mogoče doseči pogojev, ki jih zahtevajo obstoječi predpisi. Žalostno je dejstvo, da nit: v enem lesno predelovalnem obratu nimamo urejenih sanitarij, kljub temu, da nekatera podjetja .zaposlujejo do 900 delavcev. Vsled neurejenih odvajalnih naprav so po večini vs delovni prostori nasičeni z lednim prahom. Se težji delovni po goji so čestokrat v privatnem sektorju. Manjše delavnice so finančno prešibke, da bi mogle izboljšati skoraj nevzdržno st i-nje v slabih delovnih prostorih da ne govorimo o odvajalnih napravah za prah, zračenje in o sanitarijah. Vsto podjetja strem jo le za razširitvijo proizvodnje, nimajo pa razumevanja za riTZ Da je v lesno predelovalni industriji tudi velik procent nezgod, je pripisati dejstvu, 1; ima panoga star nesodoben strojni park. Poznane so sodobne zaščitne naprave za rezkan;1: In ponavnalke, tako Imenovan podaja n; aparati, ki izključuje) vslako možnost nezgode. To b predvsem ustrezalo naši lesn' predelovalni indus*r!ji, ki .1’ pa nima. Krožne žffige so najštevilnejše, zato J® tu največ nezgod, saj Ima skoraj vsake podjetje nezavarovto.no krožno žago. V tovarni »Stol« Duplica le strojna mizama prenatrpana * stroji ln polizdelki, kar ogroža varnost zaposlenih. Delia na poravnalnih strojih so se vršila brez uporabe zaščitnih naprav. zato so številne obratne nezgo-ue. Strojna miparna je tudi močno zasičena z lesnim prahom, jushaustorska naprava pa je nezadostne kapacitete. Pri redukciji električnega toka je podjetje ustavilo pogon prav te naprave. V kombinatu lesne industrije Logalee je veliko obramin nezgod zato-, ker se ne upošteva o .ehnični varnostni predpisi. Vodi ni uslužbenci so^'bili opozorjeni na konkretne primere, p-i tega niso upoštevali, zato so bi-ic ponovne nesreče na istih mestih. Ni redek primer odstranjevanje j;i neuporaba zaščitnih ia-prav, zlasti na poravnalnih strojih. Zaenkrat So predlagani v kaznovanje sodniku za prekršk-. Podjetje »Brest« Cerknica spada med ntoša najsposobnejša podjetja lesno predelovalne Industrije s kvalitetnim strojnim parkom, originalnimi zaščitnimi napravami, rezkarji pa so •>-premljeni z modernimi podajal-nimi aparati. Prostori so svetli zračni, ogrevani z napravami za ogrevanje zraka in opremljeni z napravami za odvajanje prahu. Kljub vsem prednostim, pa v pogledu nežgod ne zaostaja ta ostalimi. Izrazit pa je obrat Martinjak, ki ima nejveč nezgod. Pri proučevanju vzrokov je ugotovljeno, da podjetje zaposluje neizkušeno delovno silo Mojstri, preddelavci, kakor tud, tehnično vodstvo samo vse premalo posveča pažnje vzgoji kadrov, z ozirom na napake pri manipuliranju s stroji. Prav to brezbrižnost vodstev podjetij bo treba v bodoče strože obravnavati in jih prijavljati tožilstvu V gradbenih podjetjih je inšpekcijsko delo otežkočeno, ker so gradilišča razstresena Po terenu. Pregled se vrši običajno le z vodjem gradiliščla v pr-sotnosti kakega člana upravnega odbora ali delavskega sveta in sindikalne podružnice. Poseben problem so stanovanja n prehrana gradbenih delavcev. Gradbena podjetja postavljajo za sezonske samske delavce, sta. nov*anjske lesene barake običajno brez sanitarij in požarno 0»-varne. Čistoča je slabo vzdrževana, ne posveča se pažnj" vzgoji delavcev. Tudi v privatnem sektorju so številne higiensko tehnične pomanjkljivosti, ki pa sc zelo težko odpravljajo, ker Imajo privatni obrtniki večino majhne de lovne prostore v starem delu mesta, primankuje zlasti narav ne svetlobe. Večja pobuda n iniciativa v gradnji novih ob"t. delavnic je brez dvoma nujna — oa tudj možna!. Nekatere posebno pe eče pomanjkljivosti Ventilacijske naprave so ze.10 pereče vprašanje v naših podjetjih, ki jih često urejajo sama na nestrokoven način, brez dovoda svežega zraka, posebno brez ogrevanja. Delavci jih zato ne uporabljajo. Podjetja zatrjujejo. da Jim aa sodobno urejeno venlilacije primanjku’e finančnih sredstev. Ovire in težave sn tudi drugje: v Sloveniji ni podjetij za urejanje ventilacjj, zate re podjetja obračajo na zagrebško podjetje »Ventilator« ki je nestrokovno In drago. Čestokrat takšne ventilacijske naprave le v napotje. Podjetja so često brez pravefla učinka zapravila večja finančna sredstva. Električne instalacije v naš* 1 podjetjih so v zelo slabem stanju. zlasti glede ozemljitve zaščitnih naprav. Cesto tVzvadj napeljavanja provizoričnih elek_ troinstajacij. ki pa ostanejo daljšo dob,o v rabi m predstavljajo stalno življensko nevarnost, je treba odločno odpraviti. Nezgod z električnim toico-m je razmeroma malo, dasiravnp bi se tudi te lahko popo-lnoma omejile, če bi se odgovorni strokov. njaki pridržavali tehmčnin varnostnih predpisov. Pri tem pa se p;uv ti preradi sklicujejo na pomanjkanje materiala, kar pa je le deloma res. V lanskem letu smo Imeli več smrtnih nezgod zaradi elektrlč-ie4a toka. Med njimi prim ir mladegra delavca, ki je bil komaj 14 dni v delovnem raizmerju. Podjetje »Elektro« Ljubljana ga je zaposlilo kot pomočnika k monterjem v transformatorski postaji Trnovski pristan. Do tega ne bi prišlo, če bi bil ponesrečenec upoznan z nevarnostjo clektričneou toka in trasforma-torska postaja bolje opremljena z zaščitnimi napravami. Nepravilno je mlade delavce brez izkušenj dajati na tlaka nevarna dela. Sličen primer se je pripetil v Kemični tovarni v Ljub-Ija-ni-Mos-te. Razsvetljava. Zadnje čase so naša podjetja nabavila precej fluorescentnih svetilk različnih barv, vendar pred nabavo niso zvršila preizkusov misleč, da so vse svetilke dobre: Posebno kvarna za vid je tluoroscentna svetilka vijoličaste barve. Zf to odrejamo kombinacijo z drugimi barvami, kar se je obneslo. Odstranjevanje zaščitnih naprav. Se vedno so dogaja, d* delavci odstranjujejo s stroje* varnostne naprave Teh primerov opažamo največ v lesni industriji pri nevarnih obdelovalnih strojih. To pa največ iz raz-lovi. ker so mnoge zaščitne naprave tehnično slabo in površno napravljene ter delavce oviram pri delu. Ker tako ravnanje hkrati pomeni zvišanje produktivnosti, se s tem strinjajo često tudi odgovorni organi podjetja, Škodljive posledice se zlasti opažajo pri novo sprejetih delavcih. Tako neodgovorno ravnanje, je treba kljub objektivnim težavam oreganjati. Neuporabi zaščitnih sred tev V rudniku kaoima Črna uporabljajo rudarske raščitme kape iz trdega polivinila, ki pa se zelo hitro ruzoijejc Usnjenih zaščitnih kap m na razpolago. Starejša delavci se upirajo uporabi zaščitnih sredstev, zala ker se j,im je to dopuscaio, postali so pač drzni ter precenjujejo svoje sposobnosti. Kaznovanje takih prekrškov V podjetjih je pomanjkljivo in se ne uveljavlja. Da se vodstva podjetij izogibajo kaznim je škodljiv oportunizem. Prav tega bo treba odločneje preganjati. Problem dvigal. Republiška inšpekcija dela je izdala navodilo za pravilno gradnjo in uporabo dvigal, Potreb.io bi bilo seznaniti s tem tudi okrajne inšpekcije dela iz razloga, ker 4»s ni predpisov za dvigala, gradbeni so pa nezadostni. Po čl. 85 Pravilnika o higienskih in tehničnih varnostnih ukrepih v gradbeništvu so podjetja dolžna dati v pregled strokovni osebi vsako dvigalo pred uporabo. Te morejo izdati pismeno dovoljenje" za uporabo. Poleg tega morajo biti dvigala periodično pregledana, zlasti pa Po vsakem popravilu in novi montaži. Ker pa ni - ">žno zaslediti kdo je ta strokovna oseba, se om»nja kol o, ki ga je rešiti. Po 61. 89 zgoraj navede neg l pravilnika se mora upravljanje dvigala vršiti z naprej dogovorjenimi sporazumnimi uuoi. *vi-‘u upravljavcgm dvigala v komandir. )- jiiii m vodjem del je zaradi slabih dogovorj 'ih znakov ie piiš.o do nezgode, zato je dogovorjene znake za dvigala standardizirati upravljače dvigal pa z njimi dobro upoznatl. Varnostn, pravilni.!; p.i odkupih. Po el. ti Pravilnika o higienskih, tehničnih varnostnih ukrepih pri delu v kamnolomih čm opekarnah ter pri kopanju gline, peska in gromoza mora podjetje za delo z hagpi, buldožerji in podobnimi stroji izdati potrebna navodila, katere mor potrditi pristojna inšpekcija deli*. Da bi" navodila zajela vs. potrebne vlarnostne ukrepe je izdelati okvirna navodila kot vz >-rec za uporabo podjetjem. V mnogih primerih se ugotavlja, da kamnolomi, peskoio-sni in g lino kopi niso urejeni po predpisih, ki zmanjšujejo možnost nezgod. Eksploatacija teh ee čestokrat vrši pod navpičnim stenami in je za ureditev po predpisih potrebna daljša doba Po predpisih bi bilo treba delu takoj ustaviti, kar pa bi poved.; p.vzročil-o veliko gospodarsko Škodo. i HTZ komi ije 'n varnostni ( tehniki Svet z® zdravstvo in socialo • politiko LRS je koncem leta 1952. priporočal vsem podjetjem ustanovitev komisij za higiensito tehnično z ščito, ker so varnost-Dj odbor; v metalurških obratih ustanovljeni na pobudo sindikata metalurških delavce-opravili koristno delo. Po podatkih obstojajo komisije za HTZ v okrilju Ljubljana v 147 podjetjih od obstoječih 190, v katerih naj bi bile po našem mnenju organizirane. V okraju pa je 15 podjetij z nad 500 delavci, posebne varnostne tehnik, pa ima 7 podjetij. Inšpekcija deta vabi k pregle. 8u v podjetjih zosbopnike komisije za HTZ. Vodilni organi v podjetjih kažejo razumevanje za komisije HTZ, vendar se predlo, gi HTZ komisij ne vzamejo resno in ne upoštevajo. Komisi ie HTZ se smatrajo bolj kot tor analni orgian, da se zadosti zahtevam oblastnih organov. Tud1 sindikalne organizacije temu vprašanju ne posvečajo dovol-pažnje sindikalni forumi pa o tem le neučinkovito ttokpravlja-jo. Ustanovitev posebne komisije za HTZ pri Zavodu za socialno zavarovanje je odraz potrebe in posledica tesnega sodelovanja z inšpekcijo de'Ja. Zavod razpolaga tudi s primernimi finančnimi sredstvi za agitacijo. Z_a leto 1955 je predvidel 5 milijonov din in tako uspešno pr1-redil razne seminarje in predavanja. fci so vezana na znatnejše finančne izdatke. Poleg vsestranske pomoči pri organizaciji In delu HTZ komisij v podjetjih ki jo daje inšpekcija dela, je še zlasti doseči tak njihov status, da bodo neposredno vezane na delavski' •vet kot njihov organ. j Propagandna aktivnost Na področju propagandne aktivnosti »mo v preteklem letu Imeli tudi nekaj uspeha n v le Izrabili razne prilike kot — dnevno razstavo osebnih zaščitnih sredstev, ki jo je organiziral Republiški aavod za organizacijo dela to varnost pri delu. Na tej razstavi so tudi inšpektorji deia pojasnevali obiskoval- cem način uporabe zaščitnih sredstev. Razdeljenih je bilo 43(» splošnih pievilnikov o higienskih in tehničnih varnostnih u-iirepih pri delu, 50 pravilnikov o higienskih to tehničnih varnostnih ukrepih v gradbeništvu m 400 ostalih strokovnih pravilnikov. Parole in plakati so se obvezno lepili na določenih delovnih mestih. Preventivne filme o zaščiti dela je predvajal 'dovod za proučevanje organizacije dela Ln varnosti pri delu tn :o vsem obiskovalcem na razstavi" osebnih zaščitnih sredstev. Tl filmi so bili predvajani tudi dvakrat komisijam HTZ in varnostnim tehnikom. Zavod za socialno zavarovanje v sodelovanju z inšpekcijo dela, sanitarno inšpekcijo, zavodom za proučevanje organizacije dela in varnosti pr; delu LRS in s pomočjo centralnega higienskega zavoda LRS je organiziral masovna predavanja in seminarje v treh mestih, seminarje za komisije HTZ, obratne mojstre in tehnične vodje. Teh se je udeležil,) 186 oseb. Koncem leta je Zavod za socialno zavtarovanje ob sodelovanju Zavoda za organizacijo dela in varnosti pri delu, ki ie ob tej priliki organizira] posebno razstavo osebnih zaščitnih sredstev ln predvajal razne strokovne filme, organiziral trome-sečnl seminar (140 ur), v katerem je sledilo 70 vodilnih članov HTZ, komisij Iz podjetij, poleg diskusijskih ur. Ob zaključku je bil organiziran skupn sestanek z zastopniki podjetij 'n z vodji seminarja, izvedlo ek-skurzijski ogled Tovarne »Rade Končar«, »Prvomajske« v Zagrebu, tov. roto papirja v Krškem Železarne Jesenice, tovarne »Iskra« v Kranju in tovarne Ti. skanina v Krtin u. V Ljubljani pa so si v ekskurzijskem smlsl r tečajniki ogledali delo v tovarni »Litostroj«, v tobačni tovarni in tovarni dekorativnih tkanin, V prvem polletju pa je Zavod za socialno zavarovanje organiziral tridne- ne seminarje za 189 članov komisij HTZ z podjetij o načinu borbe preti ne. zgodam. Nato je zavod za proučevani! organizacije dela ir varnosti pri delu LRS izdal posebno brošuro »Delo in varnost’ kot priročnik za predavanja sc člene komisij aa higiensko-teh-nično zaščito in kot prlročmk za delo teh komisij. V agitativnr propagandnem smislu je Zavod za socilalno zavarovanje izdela' 119 predavanj s poučnimi filmi katere je obiskalo eca 10 000 o-seb. Predvajali so se sled či filmi: zaščita oči, nevarnost električnega toka. varjenje, delo v gradbeni stroki. V podjetju »Izolirka« Ljubljana je bil organiziran poseben seminar HTZ za kolektive ter interna razstava zaščitnih sred štev. S‘oln1h tn potujočih raizstav v Ljubljani ni. zašel Jena pa bi bila posebna trgovina z zaščitnimi sredstvi, pa še razstavni prostor za zaščitne sredstva Po sedanjih podatkih se poučuje »higiena dela« v desetih strokovnih šolah: SODELOVANJE Inšpekcija dela Je po službeni dolžnosti nujno v tesnih »tikih in sodeluje z ostalimi inšpekcijami, zavodi, sindikati, občinskimi ljudskimi odbori.' tajništvom za notrajne zadeve bi organi delavskega samoupravljanja. S sanitarno inšpekcijo sodeluje prs vseh pregledih, tembolj ko je v Ljubljani pni sanitarni inšpekciji poseben oddelek za industrijsko higieno. Centralni higienski zavod daje strokovno ppmoč pri urejevanju ventila-iaj po podjetjih. Z Zavodom zn socialno zavarovanje sodeluje naša inšpekcija predvsem na področju borbe proti nezgodam ,n obolenju in pri predpisu posebnega dopolnilnega prispevku. Z zavodom za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu LRS sodeluje predvsem glede predvajanja preventivnih filmov. Z gradbeno inšpekcijo sodeluje pri reviziji gradbenih načrtov in projektov, kakor tudi pri komisijskih ogledih industrijskih gradenj in adaptacij. Kadar je potrebna strokovna pomoč pri pregledih posod pod pritiskom »e navezuje z inšpekcijo parnih kotlov. Sodeluje tudi z Okrajnim svetom in sindikalnimi organizacijami po podjetjih v smislu konkretnih problemov. S komisijo za plače je Inšpekcija sodelovala pri anketi o uveljavijonju tarifnih pravilnikov. DELOVNA RAZMERJA Referent za delovna razmerj i je obravnaval v 1. 195o skupaj 780 primerov nezakonitih odpovedi delovnega službenega razmerja. Nezakonite odpovedi nastajajo zaradi tega, ker se podjetja ne držijo zakonitih predpisov, ki določajo kako je postopali pri urejanju, nastajanju in prenehanju delovnih službeni i razmerij. Vodstva podjetij čcs.o opuščajo postopke v smislu določila čl. 3 in 8 Uredbe o postopku pri odpovedih delovnega razmerja delavcem in uslužbencem gospodarskih organizacij, ker ne zaprosijo pristojni sindikalni sveti za soglasje pred izdajo odločbe o odpovedih /.los. ti ženskam, delovnim invalidom in osebam, ki imajo nad 10-let-no delovno dobo. Nadalje vodstva podjetij izdajajo odločbe o odpovedih, v pravnem pouku navedejo možnost pritožbe n« Upravni odbor podjetja, opustijo pa nevedbo možnosti pritožbe na pristojno arbitražo za reševanje pritožb zoper odpovedi Nekatera podjetja tudi zamenjujejo pravice delavcev glede dolžine odpovednega roka, ker dajejo 14-dnevni odpovedni tok, kljub temu, da niso z delavci imeli nobene pogodbe, po kateri bi bil izrecno dogovorjen zakonito dopusten 14-dnevni odpovedni rok. Način odpravljanja nepravilnosti odpovedi Ob ugotovitvah, ko so gospodarske organizacije pri odpovedi delovnega službenega razmerja postopale nezakonito, sc je v pretežni večini z osebnim posredovanjem dosegla umaknitev nezakonitih odpovedi; le v nekaterih primernih, koder nismo dosegli soglasja, smo morali izdati ureditven,! nalog. Pri zaščiti vojnih in delovnih invalidov ter zjaščki nosečih in doječih mater nismo imeli težav z urejanjem, ker so nopra-vilnosti nastopaile prvenstveno zaradi nepoznavanja predpisov. LCENCI V zvezi zaščite učencev v gospodarstvu uro reševali sicer več primerov, vendar četto tudi ugo-tovuli krivdo vajjencev za slab odnos do učnih mojstrov. Izrazi- tega izkoriščanja vajencev nismo i V letu 1955 je inšpekcija deli ugotovili, razen pri obrtnem moj-! zavzemala ostrejša stališča na* i sl.ru Grden Rudolfu iz Stične, ki prani osebam, ki se niso pnidrže-vaijancu ni plačaj pripadajoče na- vaie vamostiuii predpisov pri de- gr^de nad 30 mesecev. Glede fizičnega ziostavljenijia vajencev smo ugotovili primere pri kvalificira Sodniki za prekrške so že pred decentralizacijo niso povsem za* mh delavcih, vendar te v manjši dovoljlvo vršli svoje službe v od- meri. Z Obrtno zbornico smo so- I no®u do inšpekcije dela. Ko pa je delovali pni reševanju predlogov služba sodnikov za prekrške preža razvezo učnih pogodb. Pri tem j Sla na občine, so sc težave še po-smo .ugotavljali kot vzrok odik,la-I večale. Kot primer neučinkovite njanja opravljanja poslov, ki ni- kaznovalne politike navajamo kašo bili direktno vetzani na delo zenski pregon za Smerkolj Fran« pni učenju peki.ca. javtokaroserista iz Domžal, ki i« 460 obravnavanih razmh pri- bil že kaznovan od Okrajnega merov sc nanaša predvsem na re-I sodnika za prekrške Ljubijan»' ševanje pritožb delavcev, ki so sel okolica z 6 tisoč dinarjev denar v postopku izkazale kot ncumest- ne globe zara-di lažnega po roč.ni il Od 16 primerov nesklenjenih kolektivnih pogodb je večina privatnih obrtnikov iz področja občine Šentvid. Ureditev tega jc še v postopku. Plačevanje nadur V zvezi z urejanjem noplača- » ncodlpravc nedostatkov. Kasneje smo ga ponovno predlagali 1 kaznovanje zaradi ncprijavc smrtne nezgode in neodpravg nede stavkov le 500 dinarjev denarne I globe. Jasno je, da odmera "c i kazni v nobenem oziru ne N vzgojno vplivala. Vložena pr>' nega nadurnega dela »o nastopali tožba na Senat za prekrške, prvenstveno primeri zahtev ts . ™, , za prekrške ne obve plačilo nadurnega dela delavcev, „ a,J® inšpekcije dela o že izirt' vratarjev, industri jskih podjeciij en natakarjev iz gostinskih podlje-c; -r_ _____ ______y.i.„ *___ tij. Tc ker premere je težko reševati, sc gospodarske organizacije sklicujfjo na ro, da so vratarji in natakarice precejšen del časa na dolu lc slučajno prisotni, brez zaposlitve ki odklanjajo plačilo na ta način izvršenih nadur. D ugajajo sc tudi primeri, da delavci v industrijskih, posebno pa v gradbenih pod jetjih sam i prosijo za daljši deilovni čas in sc takrat izjavija no vanje očitnih nepravilnosti gotovo izredno negativen P.1*1' - težkimi posledicami. Zato i* bodoče nujno dati osnovnega P° darita na sledeče naioge: " M' 1. Obseg pregledov jc potf