87 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXIX (2023), 103: 87–1 15
Izvirni znanstveni članek UDK 37 .06-057 .87[-055.34/ .36+-055.42]
DOI: 10.51936/dr.39.103.87-115
Nika Ferbežar, Marko Gavriloski Tretjak 
MED SOVRAŠTVOM IN TIŠINO: 
IZKUŠNJE LGBT+ OSEB V PRIMARNEM, 
SEKUNDARNEM IN TERCIARNEM 
OBDOBJU IZOBRAŽEVANJA
IZVLEČEK
V prispevku obravnavamo izkušnje LGBT+ oseb v vzgojno-izobraževalnem sistemu, 
za katerega je glede na mednarodne raziskave značilno pomanjkanje senzibilnosti 
za spolne in seksualne manjšine. Izvedli smo kvalitativno raziskavo, v okviru katere 
smo opravili 27 individualnih intervjujev z LGBT+ osebami, ki so (bile) vključene 
v primarno, sekundarno in/ali terciarno izobraževanje v Sloveniji. Analiza je 
pokazala, da je najbolj značilna izkušnja kombinacija sovražnosti in nevidnosti. 
Iz podatkov izstopa vseobsegajoči vpliv predsodkov, o katerih osebe poročajo v 
raznolikih situacijah. Manj pogosti so opisi varovalnih dejavnikov, ki so večinoma 
omejeni na medvrstniško podporo in zavzetost posameznih zaposlenih. Pomanj-
kanje sistemskih ukrepov je izziv, ki ga bo z razvijanjem možnosti za vključujoči 
uradni in prikriti kurikul ter z izobraževanjem kadra treba naslavljati v prihodnosti.  
KLJUČNE BESEDE: LGBT+ učenke_ci, vzgojno-izobraževalni sistem, izkušnje, 
dejavniki tveganja, varovalni dejavniki 
Between Hate and Silence: Experiences of LGBT+ 
People in Primary, Secondary and Tertiary 
Education Periods
ABSTRACT 
We examine the experiences of LGBT+ people in education, which international 
research shows is characterised by a lack of sensitivity to gender and sexual 
minorities. We conducted a qualitative study involving 27 individual interviews 

88 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXIX (2023), 103: 87–1 15
Nika Ferbežar, Marko Gavriloski Tretjak 
with LGBT+ persons who attend or have attended primary, secondary and/or 
tertiary education in Slovenia. The analysis revealed that the typical experience 
entails a combination of hate and invisibility. The data show the all-encompassing 
influence of prejudice, which people mention in various situations. Less common 
are descriptions of protective factors, which are generally limited to peer support 
and the commitment of individual staff members. The lack of systemic solutions 
is a challenge that must be addressed in the future by developing opportunities 
for inclusive formal and hidden curricula and staff training.
KEY WORDS: LGBT+ students, education system, experiences, risk factors, 
protective factors
1 Uvod
 Tematiko izkušenj LGBT+ oseb z vzgojno-izobraževalnim (VIZ) sistemom
1
 se 
je v Sloveniji začelo raziskovati v kontekstu študij o vsakdanjem življenju in v tej 
smeri se je v veliki meri nadaljevalo (Koletnik 2019; Kuhar in Švab 2014; Perger 
in dr. 2018; Švab in Kuhar 2005). Področje se je razvijalo z raziskovanjem tudi 
drugih relevantnih in nekoliko bolj usmerjenih tematik, kot so homoseksualnost 
skozi analizo učnih načrtov, šolskih učbenikov in šolske prakse (Komidar in Man-
deljc 2009), izkušnje srednješolskih učiteljic_jev s homofobijo (Magić 2012) in 
stališča študentk_ov do obravnave homoseksualnosti pri pouku (Rener 2009). 
Izvedene so bile tudi raziskave, ki so za vir informacij vključile LGBT+ osebe. 
Maljevac in Magić (2009) sta raziskovali_a homofobno nasilje v šolah, Ferbežar 
in dr. (2021) izzive mladih LGBTIQA+ oseb med pandemijo covida-19, vezanih 
na VIZ ustanove, Sešek in Margon (2021) pa izkušnje mladih LGBT+ dijakinj_ov 
s sovražnim šolskim vzdušjem na eni in viri podpore znotraj šole na drugi strani. 
Raziskave so pokazale, da je šolsko okolje za LGBT+ mlade eno izmed manj 
varnih (Kuhar in Švab 2014; Perger in dr. 2018; Švab in Kuhar 2005), saj so 
tam viri podpore sporadični in omejeni predvsem na podporo prijateljic_ev in 
posameznih šolskih strokovnih delavk_cev (Koletnik 2019; Sešek in Margon 
2021). Velik odstotek LGBT+ učenk_cev se v šolah ne počuti varno in tam tudi 
večinoma niso (povsem) razkrite_i (Perger in dr. 2018; Sešek in Margon 2021), 
v VIZ prostoru pa doživljajo različne oblike nasilja in so v številnih kontekstih 
spregledane_i (Ferbežar in dr. 2021; Komidar in Mandeljc 2009; Kuhar in 
1. V prispevku se osredotočamo na primarno (osnovnošolsko), sekundarno (srednješolsko) 
in terciarno (visokošolsko) obdobje izobraževanja, kar zaobjamemo z izrazom vzgoj-
no-izobraževalni (VIZ) sistem. V specifičnih primerih uporabimo konkretne izraze za 
posamezna obdobja izobraževanja. V primerih, ko so omenjene izraze uporabljale_i 
druge_i avtorice_ji, je to upoštevano.

89 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXIX (2023), 103: 87–1 15
MED SOVRAŠTVOM IN TIŠINO: IZKUŠNJE LGBT+ OSEB ...
Švab 2014; Perger in dr. 2018; Sešek in Margon 2021; Švab in Kuhar 2005). 
V nadaljevanju predstavljamo podrobnejši pregled nekaterih raziskav. 
 Namen pričujočega prispevka je predstaviti ugotovitve kvalitativne raziska-
ve o izkušnjah LGBT+ oseb v primarnem, sekundarnem in terciarnem obdobju 
izobraževanja. Zanimalo nas je: 1) Kakšne izkušnje imajo LGBT+ osebe z vzgoj-
no-izobraževalnim sistemom?; 2) Katere vidike svoje vzgojno-izobraževalne 
izkušnje LGBT+ osebe doživljajo kot pozitivne oz. negativne in zakaj?; 3) Kako 
so po mnenju LGBT+ oseb izkušnje z vzgojno-izobraževalnim sistemom vplivale 
na njihovo nadaljnje življenje?
 Za analizo izkušenj LGBT+ oseb v posameznih obdobjih izobraževanja 
izhajamo iz Meyerjevega modela manjšinskega stresa in modela rezilientnosti 
(Meyer 1995; 2003; 2013; 2015), vendar konkretno opredelimo zgolj določene 
dejavnike tveganja za doživljanje manjšinskega stresa LGBT+ oseb v vzgojno-
-izobraževalnem sistemu ter nekatere varovalne dejavnike, prek katerih se lahko 
LGBT+ osebe v VIZ sistemu lažje odzivajo na stresne dogodke zaradi svojega 
manjšinskega statusa.
2 Vzgojno-izobraževalni sistem in LGBT+ osebe – 
 pregled pomembnejših raziskav
 Raziskava Sešek in Margon (2021) je najnovejša raziskava s področja VIZ in 
LGBT+. V študiji je bilo ugotovljeno, da veliko LGBT+ oseb v srednjih šolah nima 
občutka varnosti, in sicer 34,8 % zaradi spolne usmerjenosti in 26,4 % zaradi 
spolnega izraza. Do podobnih ugotovitev so prišle_i Perger in dr. (2018). Med 
njihovimi anketiranimi se jih je 50 % balo za svojo varnost na hodnikih in 37 % 
med poukom ali v učilnici, pri tem pa avtorice_ji poleg strahu izpostavljajo tudi 
izkušnje z nasiljem in diskriminacijo, saj je 29 % anketiranih poročalo o tovrstnih 
izkušnjah. Te niso omejene zgolj na raven medvrstniškega nasilja in diskrimina-
cije, saj so tudi učitelji_ce aktivno ali pasivno vključeni_e v te pojave. Mlade 
LGBTIQ+ osebe v okviru te raziskave izražajo potrebo po ureditvi pravilnikov v 
navezavi na LGBTIQ+ osebe (59 %), pomembnost informiranosti pedagoškega 
kadra o pravicah LGBTIQ+ oseb (57 %) in splošno podporo strokovnih služb 
na šolah (55 %). Ravno tako raziskava, opravljena med transspolnimi osebami, 
(Koletnik 2019) kaže na to, da se tudi ta populacija v šolah najverjetneje ne 
počuti najbolj varno, saj je učiteljicam_jem razkritih le 13 % vprašanih, hkrati pa 
podobno kot v predhodno omenjeni raziskavi k temu pripomorejo tudi izkušnje 
mladih transspolnih oseb z učiteljskim kadrom. Avtor izpostavlja, da je nezmo-
žnost razkritja problematična, saj transspolne osebe v šoli preživijo veliko časa, 
kar pomeni, da so velik del svojega dneva primorane živeti nerazkrito in samo-

90 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXIX (2023), 103: 87–1 15
Nika Ferbežar, Marko Gavriloski Tretjak 
cenzurirano (ibid.). Nekatere izmed LGBT+ oseb so glede na Sešek in Margon 
(2021) zaradi občutka ne-varnosti tudi izostale od pouka. Po navedbah Koletnik 
(2019) transspolne osebe izostajajo od pouka dodatno tudi zaradi nevključu-
jočih stranišč. V šolskem okolju so glede na Sešek in Margon (2021) prisotne 
homofobne opazke, negativne opazke o spolu in spolnem izrazu, seksistične 
izjave, verbalno nadlegovanje, fizično nadlegovanje, fizični napadi, odnosna 
agresija, spletno nadlegovanje, spolno nadlegovanje in poškodovanje ter kraja 
osebne lastnine. Poleg tega v okviru šolskega prostora LGBT+ osebe poročajo o 
tem, da se LGBT tematike v šoli nikoli ne naslavljajo (54,5 %) oz. da se, vendar 
izključno v negativnem kontekstu (12,5 %) (Sešek in Margon 2021). Kuhar in Švab 
(2019), ki sta opravili_a primerjavo podatkov dveh svojih raziskav iz leta 2003 
in 2014 sta ugotovili_a, da njuni podatki kažejo naraščanje prisotnosti nasilja v 
šolah. V prvi raziskavi je izkušnjo nasilja imelo 22 % anketiranih, v raziskavi iz 
leta 2014 pa je ta številka narasla na 44 %. V navezavi na posledice izkušenj 
nadlegovanja in napadov sta Sešek in Margon (2021) ugotovili_a, da se osebe 
s tovrstnimi izkušnjami nameravajo izobraževati krajši čas kot pa tiste, ki imajo 
takih izkušenj manj. 
 O odnosu strokovnih delavk_cev VIZ do LGBT+ tematik je podatkov manj. V 
raziskavi Sešek in Margon (2021) skoraj vse LGBT+ osebe omenjajo, da na šoli 
poznajo vsaj eno osebo, za katero menijo, da podpira LGBT+ dijakinje_e, na 
drugi strani pa se šolsko osebje le včasih odzove (52,7 %) ali nikoli (37 ,1 %) ne 
odzove na homofobne opazke. Poleg tega je 24 oseb iz raziskave Perger in dr. 
(2018) izjavilo, da so nasilje doživele tudi s strani zaposlenih. Koletnik (2019) 
navaja, da transspolnim osebam VIZ redko predstavlja vir podpore. Od vseh 
anketiranih jih le 8 % potrjuje, da vir podpore predstavljajo učitelji_ce in 2 % 
druge_i strokovne_i delavke_ci na šoli. Podobno so navedle_i tudi nekatere_i 
intervjuvanke_ci v raziskavi Ferbežar in dr. (2021), ki niso imele_i občutka, da bi 
bil lahko VIZ sistem zanje vir podpore med epidemijo covida-19. Edina raziskava, 
ki je bila opravljena med strokovnim osebjem v srednjih šolah o njihovih stališčih 
o LGBT+ tematikah, je pokazala, da zaposleni nimajo občutka kompetentnosti 
za naslavljanje verbalnega homofobnega nasilja (42 % vprašanih) in fizičnega 
homofobnega nasilja (60 % vprašanih) (Magić 2012).
2.1 Dejavniki tveganja za LGBT+ osebe v VIZ sistemu
 LGBT+ osebe so kot marginalizirana družbena skupina podvržene različnim 
virom stresa, ki jih večinska populacija ne doživlja, in ravno ti distalni stresorji 
glede na Meyerjev model manjšinskega stresa (Meyer 1995; 2003; 2013; 2015) 
predstavljajo izhodišče pričujoče raziskave. Konkretneje se osredotočamo na 
nasilje, (strukturno) diskriminacijo, stanovanjsko izključenost oz. brezdomnost 

91 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXIX (2023), 103: 87–1 15
MED SOVRAŠTVOM IN TIŠINO: IZKUŠNJE LGBT+ OSEB ...
ter stereotipe in predsodke. Celoten model vključuje tako zunanje (distalne) kot 
notranje (proksimalne) vire stresa, a ga ravno zaradi omejenosti na štiri dejavnike 
tveganja ne predstavljamo v celoti, temveč v omejenem obsegu. Podrobnejši 
pregled literature, v katerem so opisani procesi delovanja manjšinskega stresa, 
je predstavljen v Ferbežar in Gavriloski (2023). Na distalno raven uvrščamo 
najrazličnejše oblike homo-, bi- in transfobnega medvrstniškega, verbalnega, 
fizičnega in spletnega nasilja (Meza Lazaro in Bacio 2021; Robinson 2021; 
Witcomb in dr. 2019), strukturnih diskriminacij na ravni izključujočih šolskih 
politik (Murchison in dr. 2019), mikroagresij, socialnega izključevanja (Johns 
in dr. 2021; Nadal in dr. 2016), predsodkov, viktimizacij, spolnega in drugega 
nadlegovanja (Hinds in dr. 2022). Navedeni stresorji imajo kot dejavniki tveganja 
za doživljanje manjšinskega stresa za LGBT+ mlade v šolskem okolju negativne 
posledice za duševno zdravje in konkretneje pri tveganju za samomorilno in 
samopoškodbeno vedenje, depresijo ter anksioznost (Jadva in dr. 2021), hkrati 
pa distalni stresorji vplivajo na notranje doživljanje LGBT+ oseb, kar se izraža 
predvsem kot ponotranjena stigma, prikrivanje stigme in upravljanje z vidnostjo 
stigme, anksiozno pričakovanje zavrnitev in stalen strah pred nasiljem (Feinstein 
in dr. 2012; Meyer 2003, 2013; Pachankis 2007; Russell in Bohan 2006).
 LGBT+ osebe bolj negativno dojemajo institucionalno VIZ ozračje ter poročajo 
o več simptomih anksioznosti in/ ali depresivnosti kot cisspolne in heteroseksual-
ne (CH) osebe (Amodeo 2020; Ancheta in dr. 2021). To negativno percepcijo 
izkazujejo podatki, ki kažejo na to, da za LGBT+ osebe v primerjavi z njihovimi 
CH vrstnicami_ki obstaja povečano tveganje za doživljanje viktimizacije znotraj 
VIZ prostora (Toomey in Russell 2016) in specifično za različne vrste nasilja, kot 
so na primer klasično
2
, elektronsko in homofobno (Kahle 2017), spolno (Smith 
in dr. 2022) in medvrstniško, ter povečano tveganje za zalezovanje (Mennicke 
et al. 2020). Pri tem posebno tveganje predstavlja družbeno pripisana spolna 
nekonformnost. Osebe s spolnim izrazom, ki ne sovpada z družbenimi pričako-
vanji, so izpostavljene večjemu tveganju za medvrstniško nasilje in izostajanju od 
pouka zaradi varnostnih razlogov (Klemmer in dr. 2021). Dodatnemu tveganju so 
znotraj LGBT+ skupnosti izpostavljene tudi transspolne osebe (Myers idr. 2020), 
posebno negativnim dogodkom, kot so raba njihovega mrtvega imena
3
, napačna 
raba slovničnega spola v navezavi nanje (Earnshaw in dr. 2020) ter odrekanje 
2. Nasilje, ki ga sicer doživlja LGBT+ oseba, vendar glavni povod zanj ne izhaja iz pred-
sodkov na podlagi spola ali spolne usmerjenosti. 
3. Ime, ki so ga izbrali starši na podlagi spola, pripisanega ob rojstvu, a ga transspolna 
oseba ne uporablja več, ker ga je spremenila v skladu z osebnim doživljanjem lastnega 
spola.

92 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXIX (2023), 103: 87–1 15
Nika Ferbežar, Marko Gavriloski Tretjak 
uporabe ustreznih toalet in slačilnic (Horton 2022; Johns in dr. 2021). Medvrstni-
ško nasilje se v različnih raziskavah konsistentno pojavlja kot dejavnik tveganja 
za depresijo (Hall 2018) in za različne oblike samomorilnosti (Maraccini in dr. 
2022). Van der Star in dr. (2021) dodatno izpostavljajo dolgoročne negativne 
vplive medvrstniškega nasilja, ki so povezani z nižjimi ravnmi zadovoljstva z 
življenjem v odraslosti. Kot posledice negativnih izkušenj znotraj VIZ sistema se 
med LGBT+ osebami pojavljajo ponotranjena stigma, pričakovanje zavrnitev in 
stres, vezan na upravljanje s skrito stigmo (Horton 2022). Pomemben dejavnik 
tveganja je izključevanje LGBT+ tematik iz spolne vzgoje, saj LGBT+ osebe ne 
dobijo ustreznih informacij za prakticiranje varne spolnosti in varnih partnerskih 
odnosov (Baams in dr. 2017; Hobaica in dr. 2019), v kontekstu slovenskega 
vzgojno-izobraževalnega sistema pa o tovrstnih izključevanjih vsebin iz spolne 
vzgoje na sistemski ravni niti ne moremo govoriti, saj spolne vzgoje kot koncep-
tualizirano ločenega predmeta in sistemske ureditve področja v okviru formal-
nega VIZ sistema ni, čeprav se npr. vsebine spolne vzgoje na srednjih šolah v 
praksi podajajo v okviru vzgoje za zdravje in nekaterih drugih predmetov (npr. 
biologija, športna vzgoja, razredna ura itd.) (Žalar in dr. 2013), a se ravno na 
tej ravni v praksi izključuje LGBT+ vsebine. V končni fazi se je ta vidik izključitve 
pokazal celo pri pripravi in izvedbi omenjene raziskave, ki je izhajala izključno 
iz heteronormativnega konteksta, na kar je opozoril tudi Kuhar (v Žalar in dr. 
2013) v eni od recenzij.
2.2 Varovalni dejavniki za LGBT+ osebe v VIZ sistemu
 Na LGBT+ osebe poleg stresorjev na obeh ravneh vplivajo tudi procesi rezi-
lientnosti in znotraj tega varovalni dejavniki. Meyer (2015) je namreč predvidel, 
da LGBT+ osebe razvijejo določene strategije odpornosti in obrambe, s katerimi 
zmanjšujejo negativne vplive manjšinskega stresa, da tako lažje preživijo zaradi 
oteženih okoliščin manjšinskega položaja. Rezilientnost deluje na individualni 
in skupnostni ravni, v praksi pa sta obe ravni medsebojno povezani. O delo-
vanju individualnih in skupnostnih procesov rezilientnosti mladih LGBT+ oseb v 
kontekstu VIZ sistema podrobneje pišeta Ferbežar in Gavriloski (2023), zato na 
tem mestu podajamo zgolj splošne ugotovitve, ki jih razumemo kot ključne za 
našo raziskavo. Predpogoj za razvijanje rezilientnosti so določene osebnostne 
značilnosti (npr. humor, razvita samozavest in asertivnost), svetovni nazor, zmo-
žnost upravljanja s čustvi, motivacijska, optimistična in pozitivna naravnanost 
itd., ki lahko LGBT+ osebam pomagajo pri soočanju z manjšinskim stresom in 
posledicami (Hill in Gunderson 2015; Johns in dr. 2021; Meyer 2015). Na dru-
gi strani skupnostni procesi rezilientnosti pomagajo LGBT+ osebam pri krepitvi 
njihove rezilientnosti, kar Meyer (2015) ponovno deli na dve ravni. Na prvi so 

93 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXIX (2023), 103: 87–1 15
MED SOVRAŠTVOM IN TIŠINO: IZKUŠNJE LGBT+ OSEB ...
opredeljeni oprijemljivo naravnani viri, ki jih lahko LGBT+ osebe izkoristijo (npr. 
dokumenti za zagotavljanje enakosti in nediskriminatornosti), na drugi ravni 
pa gre za neoprijemljive vire, ki LGBT+ osebam pomagajo na ravneh lažjega 
umeščanja v družbeni kontekst (npr. politična, družbena in druga gibanja za 
spremembe vrednotnega in normativnega družbenega sistema, ki bi bil inklu-
zivno naravnan proti LGBT+ skupnosti). Varovalni dejavniki so tako opredeljeni 
tako na individualni kot skupnostni ravni rezilientnosti, pri čemer pa se v priču-
joči raziskavi osredotočimo zgolj na naravnanost VIZ institucije in zaposlenih 
ter medvstniške odnose. Ravno ti so se glede na Jadva in dr. (2021) ter Johns 
in dr. (2021) pokazali kot eden izmed pomembnejših varovalnih dejavnikov, ki 
zmanjšujejo samomorilno tveganje med LGBT+ mladimi in krepijo varno šolsko 
okolje. Johns in dr. (ibid.) še poudarjajo, da so okrepljene vezi z zaposlenimi in 
vrstnicami_ki ključne v primerih strukturne diskriminacije, izločanja in izražanja 
predsodkov proti LGBT+ osebam. 
 Pomemben varovalni dejavnik so implementirane institucionalne rešitve. Dve 
izmed njih sta šolska politika, usmerjena v varovanje LGBT+ učenk_cev, in gej-
-strejt zavezništvo (ang. gay-straight alliances – GSA
4
). V šolah z eno ali obema 
omenjenima rešitvama LGBT+ mladi redkeje poročajo o medvrstniškem nasilju, 
ki temelji na predsodkih do LGBT+ skupnosti (Day in dr. 2020). Tovrstne prakse 
koristijo vsem učenkam_cem, saj v šolah, ki jih imajo, manj nasilja doživljajo 
tudi heteroseksualne mlade osebe (Gower in dr. 2018). Day in dr. (2019) še 
ugotavljajo, da GSA programi pozitivno vplivajo na medvrstniške odnose, saj v 
šolah s temi programi LGBT+ učenke_ci izpostavljajo več percipirane podpore 
sošolk_cev. Podobno se je izkazalo s šolskimi politikami, ki pa bolj vplivajo na 
šolsko osebje. V šolah, kjer so tovrstne politike uvedene, namreč LGBT+ učenke_ci 
opažajo večjo percipirano podporo učiteljic_jev. Drugi pozitivni vplivi GSA pro-
gramov so še: povečani občutki varnosti (Marx in Kettrey 2016) in pripadnosti 
šoli, večja participacija, boljši akademski uspehi, manj viktimizacije, stresa in 
zlorab substanc med LGBT+ mladimi (Leung in dr. 2022). Pozitiven vpliv ima 
tudi LGBT+ vključujoč kurikulum, ki zmanjšuje pojave viktimizacije in negativne 
socialno-čustvene implikacije, ter na drugi strani povečuje občutek varnosti 
za LGBT+ osebe. Pomembna sta tudi medvrstniška podpora in sprejemanje na 
splošno, saj imata številne pozitivne učinke, kot so redkejši pojavi depresije in 
suicidalnosti, višja samopodoba in boljši učni uspeh. Tovrstna podpora ima še 
toliko večji pomen za LGBT+ osebe, ki nimajo podpornega družinskega okolja 
4. Tudi »gender and sexuality alliances« je oblika združevanja LGBT+ učenk_cev in njihovih 
zaveznic_kov z namenom zagotavljanja varnejšega in spoštljivejšega šolskega okolja 
(Marx in Kettrey 2016). 

94 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXIX (2023), 103: 87–1 15
Nika Ferbežar, Marko Gavriloski Tretjak 
(Leung in dr. 2022). Poleg naštetega je za pozitivne izkušnje LGBT+ oseb z 
VIZ sistemom ključna tudi vključujoča spolna vzgoja, ki med drugim zmanjšuje 
verjetnost za doživljanje viktimizacije in negativne vplive na duševno zdravje 
(Proulx in dr. 2019) ter povečuje pripravljenost njih samih, vrstnic_kov in VIZ 
strokovnega osebja za intervencije ob pojavu zmerljivk, vezanih na LGBT+ osebe 
(Baams in dr. 2017). Na LGBT+ učenke_ce med drugim pozitivno vplivajo še 
sprejemajoče šolsko okolje (Denny in dr. 2016), občutek varnosti (Lessard in dr. 
2021), podporno osebje (Marshall in dr. 2015) in večje število oseb s podobnimi 
osebnimi okoliščinami (Eisenberg in dr. 2016).
3 Metodologija
 Raziskava je bila izvedena s kvalitativnim raziskovalnim pristopom, ki smo ga 
izbrale_i, da bi v ospredje postavile_i individualno doživljanje vzgojno-izobra-
ževalnih izkušenj vključenih LGBT+ oseb in poglobile_i že obstoječe kvantitativne 
podatke. Uporabile_i smo deskriptivno metodo raziskovanja.
 Osebe so bile v raziskavo povabljene prek specifičnih nevladnih organizacij, 
ki se ukvarjajo z LGBT+ populacijo, in metode snežne kepe. Izvedba 27 indivi-
dualnih pripovednih intervjujev je potekala od aprila 2021 do decembra 2021, 
pri tem je na željo vključenih v raziskavo 13 intervjujev potekalo v živo, 14 pa 
prek videokonferenčnega sistema Zoom.
 V raziskavo je bilo vključenih 27 LGBT+ oseb iz vseh slovenskih pokrajin, ki so 
glede na spolno usmerjenost razvrščene v štiri skupine: geji (12), lezbijke (7), bi+ 
spolne usmerjenosti
5
 (7) in heteroseksualna spolna usmerjenost (1). Od tega je 13 
cisspolnih moških, 9 cisspolnih žensk, 2 transspolni ženski, 2 nebinarni osebi in 1 
oseba, ki je v fazi preizpraševanja svojega spola. Starostna struktura je naslednja: 
osebe pod 25 let (6); osebe, stare med 25 in 35 let (10), in osebe, stare nad 35 
let (1 1), pri čemer je bila najmlajša oseba v času intervjuja stara 17 in najstarejša 
42 let. Opis izkušenj je vezan na obdobja izobraževanja v osnovni in srednji šoli, 
bivanje v stanovanjski skupini enega izmed slovenskih strokovnih centrov/zavodov 
ter višješolsko oz. visokošolsko izobraževanje v Sloveniji. Vse osebe so podpisale 
informirano soglasje in soglasje za zvočno snemanje intervjuja.
 Podatki so obdelani s kvalitativno vsebinsko analizo (Vogrinc 2008) po 
načelih sekvenčnega raziskovanja (Mesec 1998), kar pomeni, da smo ves čas 
preizpraševale_i predhodne ugotovitve ter tudi ponovno kontaktirale_i inter-
vjuvanke_ce in jih prosile_i za dodatna pojasnila. Intervjuje smo naložile_i v 
program za analizo podatkov Nvivo in jih uredile_i za postopek kodiranja. 
5. Privlačnost osebe do več kot enega spola.

95 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXIX (2023), 103: 87–1 15
MED SOVRAŠTVOM IN TIŠINO: IZKUŠNJE LGBT+ OSEB ...
Izbrale_i smo induktivno kodiranje, pri čemer so se pokazale številne kode in 
kategorije, ki jih opredelimo v nadaljevanju.
 
4 Rezultati
 V prispevku je zaradi vsebinsko in podatkovno obsežnih intervjujev predsta-
vljen le del rezultatov, ki smo jih strukturirali z naslednjimi kategorijami: 1) splošni 
vtisi LGBT+ oseb o izkušnjah z vzgojno-izobraževalnim sistemom (razlike glede 
(ne)vidnosti ali (ne)razkritosti, spolni izraz, spol, spolna usmerjenost, kraj, starost 
in stopnja izobraževanja); 2) dejavniki tveganja (stereotipi in predsodki, nasilje, 
brezdomnost in nevidnost) ter 3) varovalni dejavniki (institucija in zaposlene_i 
ter medvrstniški odnosi).
4.1 Splošni vtisi LGBT+ oseb o izkušnjah 
 z vzgojno-izobraževalnim sistemom
 Večina intervjuvanih LGBT+ oseb (18) svojo izkušnjo v vzgojno-izobraže-
valnem procesu opisuje kot nevtralno ali negativno, kar je povezano z dvema 
elementoma: 1) odsotnostjo (kontinuiranega) fizičnega nasilja in 2) nizkimi kriteriji 
vrednotenja nasilja. Nevtralnost na eni strani povezujejo z odsotnostjo fizične-
ga nasilja, ki so ga osebe pričakovale in za katerega vedo, da ga doživljajo 
nekatere druge LGBT+ osebe. Ker same tega nasilja niso doživele neposredno 
oz. ker po njihovi oceni doživeto nasilje ni bilo dovolj hudo, svojo izkušnjo (v 
primerjavi z drugimi LGBT+ osebami) vrednotijo kot razmeroma pozitivno oz. 
nevtralno. Velik del oseb daje vtis, da so njihovi kriteriji za pozitivne oz. nevtralne 
izkušnje zaradi splošnega marginaliziranega družbenega konteksta zelo nizki. 
Za nekatere je dovolj, da svojo izkušnjo ocenijo kot nevtralno, že odsotnost 
(kontinuiranega) fizičnega nasilja in celo občutijo krivdo, ker s to izkušnjo niso 
povsem zadovoljne_i: 
In po drugi strani se počutim krivo za take stvari. O moj bog, razmišljal 
sem o tem. / …/ . Kaj pa mi je bilo težko, če tako gledaš? Primerjaj ostale 
zgodbe, ki si jih dobila. Ja, neko spletno medvrstniško nasilje, da bi bil 
pa kdaj … Določenim ljudem je bilo tako hudo, da si potem mislim: kaj ti 
sploh jamraš? [biseksualni moški, pod 25 let].
 Oseba navedenega citata je sicer doživljala hude oblike spletnega med-
vrstniškega nasilja, zaradi česar je tudi razmišljala o samomoru, a ker ni bila 
tarča fizičnega nasilja, svojo izkušnjo ocenjuje kot nevtralno. Prav tako navaja 
občutke krivde, saj meni, da njena izkušnja zaradi odsotnosti fizičnega nasilja 
ni enakovredna izkušnjam tistih oseb, ki so doživljale fizično nasilje, in zato ni 
upravičena do vrednotenja lastne izkušnje kot nesporno negativne. 

96 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXIX (2023), 103: 87–1 15
Nika Ferbežar, Marko Gavriloski Tretjak 
 Na drugi strani vsesplošna nevidnost LGBT+ tematik, nerazkritost oseb in 
primanjkljaj pozitivnih izkušenj prispeva k temu, da nekatere_i intervjuvanke_ci 
svoje izkušnje vrednotijo kot pretežno negativne oz. nevtralne, čeprav niso 
bile_i tarča neposrednega (fizičnega) nasilja. Kot pomemben dejavnik omenjajo 
predsodke, ki so bili usmerjeni v LGBT+ skupnost na splošno, saj jih ponotranjijo, 
kljub temu da niso bili usmerjeni neposredno proti njim.
Nevtralna, ker pač, ko si neviden, vsaj nisi bulijan za to. Ampak vseeno 
na negativni strani nevtralnosti, ker maš pa pol težave odkrit sebe in kljub 
vsemu pobereš predsodke po poti, tudi če niso proti tebi usmerjeni [bi+ 
ženska, med 25 in 35 let].
Osem oseb je imelo razmeroma negativno do travmatično izkušnjo. Ključni 
dejavniki, ki so vplivali na negativnost izkušnje, so medvrstniško homofobno in 
transfobno nasilje ter nasilje strokovnega kadra, zaradi česar je bilo marsikoga 
v VIZ sistemu vsakodnevno strah.
Več ali manj, da se zvečer nisem mogla odločit, zakaj jokam, ali zaradi 
tega, kar se je tisti dan zgodilo doma, ali zato, ker moram naslednji dan 
spet v šolo. /… / Da na koncu nimam od izobraževanja /… / nič drugega 
kot samomorilnost, to, da sem na antidepresivih /… /. Če se ne bi rodila, 
bi bilo zame veliko boljše kot it skozi izobraževalni sistem [transspolna 
ženska, pod 25 let].
Glede izobraževalnega sistema, da se vrnem. Vedno je bilo v neki situaciji, 
da sem bil vedno zelo prikrajšan in zaničevan zaradi moje spolne usmer-
jenosti. In sem si mislil »jebem ti sunce«. Mislim, ta sistem me je naredil, 
da sem pač … bežal. /… / Tudi ko sem vprašal za pomoč [zadržuje jok], 
je nisem prejel [gej, pod 25 let].
 Pri opisih negativnih izkušenj kot obrambni strategiji izstopata izguba spomina 
in proces potlačevanja, s katerima so se te osebe lažje soočale z VIZ sistemom 
oz. so na tak način, takrat in kasneje, lažje (pre)živele. 
 Samo ena oseba je svojo izkušnjo označila in opisala kot pozitivno. Ključno 
vlogo je pri tem odigralo osebje na šoli, saj je bilo tej osebi posebej naklonjeno 
in je bila v skladu s tem tudi deležna nekaterih privilegijev, ki so vključevali skupno 
preživljanje časa med odmori in zaupne pogovore.
 Razlike med posameznimi izkušnjami so se pojavljale glede na različne oko-
liščine, kot so (ne)vidnost ali (ne)razkritost, spolni izraz, spol, spolna usmerjenost, 
kraj, starost in stopnja izobraževanja. Nerazkritost se je v naši raziskavi izkazala 
kot dejavnik, ki učinkuje na število vseh izkušenj, vezanih na spolno usmerjenost 
oz. spol, saj okolica ne ve, da je oseba del LGBT+ skupnosti in na njo v zvezi s 
tem ne reagira ali reagira redkeje: 

97 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXIX (2023), 103: 87–1 15
MED SOVRAŠTVOM IN TIŠINO: IZKUŠNJE LGBT+ OSEB ...
Mogoče, ker sem se bal negativnih izkušenj, in če bi bil bolj pristen ali 
pa da bi jaz bil jaz z vsemi … bi bilo več negativnih in tudi več pozitivnih; 
ker pa nisem šel na to, je bilo pa zelo nevtralno. Za primerjavo je bil moj 
zdajšnji fant v srednji šoli odprt od začetka, je bil pa z vsemi in je imel 
dosti več negativnih in tudi dosti več pozitivnih [gej, med 25 in 25 let].
 Nerazkritost seveda ne pomeni, da so osebe v šolskem prostoru popolnoma 
zaščitene. Kot smo že izpostavile_i, na šolajoče vplivajo različni predsodki, ki 
niso usmerjeni neposredno vanje, a so del socialnega okolja. Izkazalo se je še, 
da ni nujna razkritost osebe, da bi bila ta percipirana kot LGBT+ oseba in zato 
tarča nasilja ali drugih nepravičnosti oz. neenake obravnave. Glede na poročila 
oseb, ki so to same izkusile, in drugih, ki so to zaznale kot opazovalke, igrajo 
daleč najpomembnejšo vlogo spolni izraz osebe in stereotipi, vezani na vidno 
predstavitev posamezničine_kove spolne identitete. Kadar oseba ne ustreza 
pričakovanjem družbe, vezanih na spolni izraz, je ta praviloma deležna več 
negativnih izkušenj.
Torej, tako kot sem že prej začela oz. sem malo nakazala v to smer, je 
verjetno odločilen moment v mojem življenju oz. tudi v tem, kakšne odnose 
sem imela v šoli, predvsem to, kako sem zgledala. Nekako nisem spadala 
v nobeno skupino [deklet ali dečkov] [nebinarna oseba, med 25 in 35 let].
 Na razlikovanja v odnosu do LGBT+ oseb vpliva tudi njihov spol. Lezbijke 
in biseksualna dekleta so bila zaradi svoje spolne usmerjenosti seksualizirana, 
fetišizirana in označena za promiskuitetna. Geji in biseksualni fantje pa so po-
gosteje kot dekleta doživljali odzive gnusa in različne oblike nasilja. 
Nikoli nisem razmišljala, da to, kar jaz čutim, da bi bilo ogabno ali nagnu-
sno. In tudi nikoli nisem zares od bližnjih ljudi v šoli dobila take povratne 
informacije, vsaj ne do mene (valjda so tega bolj deležni gej moški). 
Ampak nikoli pa, vedno je bil ta občutek, da nisi validen [biseksualna 
oseba, pod 25 let].
 Biseksualne in nebinarne osebe so dodatno doživljale invalidacije še zato, ker 
jih ljudje niso mogli umestiti samo v eno izmed bolje poznanih binarnih kategorij 
(lezbijke–geji oz. dekleta–fantje), zato so bile deležne še dodatnih nerazume-
vanj ali sovražnosti. Razlike so se pojavljale tudi glede na kraj izobraževanja. 
Osebe se praviloma počutijo varneje za razkrivanje izven domačih krajev, saj 
jih denimo skrbi, da bi nesprejemanje njihove spolne usmerjenosti oz. identitete 
v lokalni skupnosti negativno vplivalo na njihovo družino: 
Ker lahko vpliva nate, na tvojo družino. Moja mami recimo je imela svoj 
biznis, in če bi se preveč razvedelo ... [lezbijka, nad 35 let].

98 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXIX (2023), 103: 87–1 15
Nika Ferbežar, Marko Gavriloski Tretjak 
 Dodatno se pogosteje razkrivajo in večinoma boljše počutijo v večjih/
odprtih krajih in državah izven Slovenije. Pomemben dejavnik je tudi starost 
vključenih oseb. Starejše osebe, ki so se izobraževale v času, ko splet še ni 
bil v vsakdanji rabi in se o LGBT+ tematikah skorajda ni govorilo, na splošno 
omenjajo močnejše občutke nevidnosti ter posledično več zmedenosti in več 
frustracij glede (gradnje) lastne identitete v odnosu do spolne usmerjenosti oz. 
spola. To se delno spremeni, ko splet stopi v vsakdan mladih ljudi, čeprav osebe 
izpostavljajo, da ta prelomnica nima le pozitivnih posledic. Pravijo namreč, da 
so določene informacije res bolj dostopne, kar delno lajša občutke osamljenosti, 
na drugi strani pa opozarjajo na nasičenost informacij, ki zmedenost samo še 
povečujejo ter so v marsikaterem primeru nepreverjene in celo škodljive. Poleg 
tega se je po njihovem mnenju s širjenjem informacij povečala tudi prisotnost 
nasilja, zaradi česar bi težko ocenile_i, kdaj je bilo lažje iti skozi VIZ sistem kot 
LGBT+ oseba. 
Ko sem jaz hodil v šolo, ni bilo toliko govora, ampak hkrati tudi ni bilo 
toliko sovražnosti [gej, med 25 in 35 let].
 Zadnji dejavnik, ki vpliva na izkušnjo in smo ga zaznali med intervjuji, je 
stopnja izobraževanja. Kadar so intervjuvanke_ci primerjale_i stopnje, so 
izpostavljale_i pozitivnejše izkušnje med visokim in višješolskim izobraževanjem, 
kar pripisujejo večji odprtosti teh prostorov in zrelosti vrstnic_kov.
4.2 Dejavniki tveganja 
Stereotipi in predsodki
 V intervjujih so bili večkrat izpostavljeni stereotipi, na podlagi katerih se 
predvideva spolna usmerjenost posameznic_kov. Osebe s spolnimi izrazi, ki po 
normativnih pričakovanjih okolice ne sovpadajo s spolom, pripisanim ob rojstvu, 
so percipirane kot LGBT+. Te osebe so po mnenju nekaterih intervjuvank_cev po-
gosteje deležne nasilnih odzivov, pri čemer ni pomembno, ali je oseba dejansko 
LGBT+ ali storilke_ci to le predvidevajo, kar pomeni, da so tarče homofobnega 
in transfobnega nasilja lahko vse osebe nenormativnih spolnih izrazov, in ne le 
tiste, ki so razkrite kot LGBT+: 
V srednji šoli ne [ni bil razkrit]. Sicer so me kar veliko zbadali, ker sem bil 
tko malenkost feminilen. Sicer sem poskušal čim bolj skrivat to feminilnost. 
/ …/ Ker so itak vsi sumili, saj, kaj češ drugega, da je feminilen moški kot 
pa gej. Nisem pa javno govoril [transspolna ženska, nad 35 let].
 Večina gejev feminiziranost razume kot dejavnik tveganja za razkritje, zato 
svoje vedenje prilagaja družbenim pričakovanjem glede moškega spola, s čimer 
se želijo izogniti nasilju. Tovrstno prikrivanje stigme zahteva ogromno previdnosti 

99 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXIX (2023), 103: 87–1 15
MED SOVRAŠTVOM IN TIŠINO: IZKUŠNJE LGBT+ OSEB ...
in samocenzuriranja, zaradi česar ta miselni napor opisujejo kot izrazito utrujajoč. 
S podobnim razlogom nekateri geji in biseksualni moški delujejo samozaščitno 
ter se izogibajo osebam s pripisanim moškim spolom, ki bi bile lahko na podlagi 
stereotipov zaznane kot LGBT+: 
Tudi z odporom, zato ker preprosto je to verjetno predstavljalo nek …, če 
se bom preveč družil z njimi, bi lahko to predstavljalo nek rizik, da sam 
sebe razkrijem [gej, nad 35 let].
 Ob tem marsikateri intervjuvanec poleg samozaščitnega elementa izraža tudi 
ponotranjeno homofobijo. Podobno velja za domnevno heteroseksualne fante, ki 
se v skrbi, da ne bi bili percipirani kot geji, izogibajo sošolcem, ki so geji ali so 
kot taki samo prepoznani. S tem se povezuje tudi ena izmed izjav v intervjuju z 
biseksualnim moškim, ki zaradi omenjenega označevanja in izogibanja drugih 
ni imel tesnih prijateljev moškega spola: 
Zato tudi mogoče nikoli nisem imel moškega prijatelja. Da bi bil res naj-
boljši prijatelj. Ker je bilo njemu neprijetno, ne meni. Neprijetno, da ga je 
folk videl kot … se s pedri druži in gor dol [bi+ moški, pod 25 let].
 Nekatere osebe so izrazile, da določeni stereotipi v njih vzbujajo jezo in 
sovraštvo, vendar se nanje ne odzivajo zaradi strahu, ob tem pa upajo, da bo 
na problematično izražanje opozoril nekdo drugi v šoli (npr. pedagoški kader).
 Predsodki, ki imajo poleg posplošitev še negativno in čustveno konotacijo, 
se pojavljajo tako na strani vrstnic_ov kot tudi zaposlenih. Ena izmed vključenih 
oseb omenja, da je izražanje predsodkov dveh sošolcev naletelo na razumeva-
nje zaposlenih in odobritev prošnje po zamenjavi razreda, ker so bile v razredu 
»samo punce in en gej«: 
Potem sta pa dva šla v prvem letniku v drugi razred, ker sta rekla, da so 
razmere v razredu tako nevzdržne, ker je 30 punc in 1 peder. To je bila 
njuna razlaga, ki je šla čez! Ki je šla čez! Ko: »Ja, te bomo premestili. Ja, 
revček. Kako grozno« [bi+ moški, pod 25 let].
 Več LGBT+ oseb omenja, da so predsodki izrazitejši, ko se nanašajo na trans-
spolne ženske in cisspolne gej oz. biseksualne moške. V teh primerih zaznavajo 
več odpora in gnusa. 
Nasilje
 Različne oblike nasilja, ki se pojavljajo v slovenskem VIZ sistemu v navezavi 
na izkušnje LGBT+, smo uvodoma že omenile_i (Sešek in Margon 2021), zato 
naših ugotovitev v zvezi s pojavnimi oblikami nasilja na tem mestu poglobljeno 
ne predstavljamo. Osredotočamo se predvsem na okoliščine in posledice nasilja 
ter odnos LGBT+ oseb do različnih oblik nasilja.

100 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXIX (2023), 103: 87–1 15
Nika Ferbežar, Marko Gavriloski Tretjak 
 Analiza intervjujev kaže na prepoznano fizično, psihološko, spolno, spletno 
in medosebno nasilje. Nobena izmed oseb ni izpostavila, da bi se VIZ ustanove 
uspešno soočale s homofobnim in transfobnim nasiljem. Opisovale so primere 
poskusov odzivanja na homofobno nasilje, a so bili ti poskusi neuspešni, ker so 
nasilje obravnavali v kontekstih drugih oblik nasilja in pri tem prezrli predsodke 
do LGBT+ skupnosti, na katerih je temeljilo nasilje: 
Kar me je tudi zelo prizadelo. Da osnovna šola, da si je zakrivala oči 
pred tem dvesto na uro. Dokler mami ni znorela, ni bilo nič. Pa še to je bil 
pristop, narejen v tako zgrešeni luči. / …/ Sploh ni bilo v tem smislu: »Spo-
štujte ljudi, ki so drugačni od vas.« Ampak: »Ne biti na socialnih omrežjih 
in objavljati gluposti.« /… / Da bi pa oni naredili karkoli o ozaveščanju, 
da ta diskriminacija in nastrojenost proti istospolnim osebam obstaja, ne, 
nič [bi+ moški, pod 25 let].
 LGBT+ osebe so imele občutek, da je šola nasilje naslovila le iz strahu pred 
odzivom javnosti na storjeno nasilje in ga je po besedah enega izmed intervju-
vancev želela čim prej »pomesti pod preprogo«. Več oseb ima negativne izkušnje 
z načini, kako je šola naslavljala nasilje. V najboljših primerih so bili ti poskusi 
neučinkoviti, v najslabših pa so situacijo celo zaostrili. Zaradi tega so nekatere 
osebe po določenem številu poskusov vključevanja zaposlenih obupale nad to 
možnostjo:
Ker jaz nikoli nisem želel povedati, kaj se dogaja. Mislim med prvim in 
četrtim razredom sem še govoril. Potem ko sem prišel v to okolje in videl, 
kakšna je situacija [npr. povedal učiteljici, ki se na nasilje ni odzvala], 
potem pa nisem [gej, pod 25 let].
 Poleg navedenega LGBT+ osebe nasilja niso prijavile: 1) zaradi prepričanja, 
da povzročajo težave pedagoškemu kadru; 2) da ne bi izgubile ugleda pridne_
ga učenke_ca; 3) zaradi prepričanja, da naslavljanje nasilja učiteljicam_jem 
predstavlja breme; in 4) zaradi strahu pred razkritjem. 
 V analizi odgovorov je mogoče zaznati, da osebe nasilja ne prepoznavajo 
kot takšnega in da zmanjšujejo pomen nasilnih incidentov (oboje še posebej 
velja za tiste oblike nasilja, ki niso usmerjene neposredno na telo), čeprav ob 
tem opisujejo resne negativne posledice. Izkušnja enega izmed intervjuvancev 
vključuje različne oblike nasilja (psihološko, verbalno, spolno, medosebno, sple-
tno), čeprav sam teh dejanj ni poimenoval z izrazom nasilje, a je hkrati poudaril, 
da so ga ta dejanja tako močno prizadela, da je razmišljal o samomoru. K temu 
je dodal, da nasilja nikoli ni doživel, saj nikoli ni bil tepen, kar kaže na zoženo 
razumevanje nasilja, ki je zvedeno zgolj na fizično raven:
Nasilja pa ni bilo nikoli. Da bi jih jaz fasal [bi+ moški, pod 25 let].

101 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXIX (2023), 103: 87–1 15
MED SOVRAŠTVOM IN TIŠINO: IZKUŠNJE LGBT+ OSEB ...
 Večina oseb poroča, da so bili izvajalci nasilja moškega spola. Ob tem sta 
dve posebej izpostavili, da je nasilje najpogosteje izvajala skupina fantov in da 
je nasilništvo zviševalo socialni status posameznika v medvrstniški skupini. Eden 
izmed njiju še poudarja, da so se fanti iz nasilne skupine v situacijah, ko drugi 
vrstniki niso bili prisotni, do njega vedli prijazno:
Vsi, ki so imeli nek lowkey problem z mano, ena na ena so bili vsi v redu. 
/… / Sploh pri fantih je to ultra vidno. / …/ V družbi pa ne obstajam oz. 
sem takoj z neko negativno, neka vreča za boksanje za tvojo nesigurnost 
samega vase [bi+ moški, pod 25 let].
 Ob tem je več oseb izpostavilo predvidevanje, da so nekateri nasilneži, s 
katerimi so bile v stiku v času svojega izobraževanja, zaradi zanikanja in za-
vračanja lastne LGBT+ identitete v obdobju šolanja izvajali nasilje nad drugimi 
LGBT+ osebami:
In predvidevam, da je bil to ful velik faktor, ta ponotranjena homofobija. 
Da se nista niti sama sebi razkrila [bi+ ženska, med 25 in 35 let].
 Osebe, ki imajo izkušnjo z menjavo VIZ institucij, omenjajo, da so se manj 
varno počutile v ustanovah, v katerih so prisotni raznoliki predsodki (tudi do 
drugih stigmatiziranih družbenih skupin). 
 Kot smo že izpostavile_i, negativnih posledic nima le nasilje, ki ga osebe 
doživijo neposredno. Na občutek varnosti negativno vplivajo tudi različne sovra-
žnosti, usmerjene v druge družbene skupine, in dogodki, ko so bile LGBT+ osebe 
le priča homofobnemu ali transfobnemu nasilju ali so za tovrstno nasilje samo 
slišale. Eden izmed intervjuvancev opiše tudi težke občutke, ko je homofobno 
nasilje nad sošolcem samo opazoval, zaradi strahu pred neželenim razkritjem 
in posledično nasiljem pa se zanj ni mogel postaviti:
Take stvari me potem ful jezijo. Me frustrirajo, ko se nisem postavil za koga. 
/… / Sem bil ful jezen in ful žalosten obenem. Ker kao, a veš, ful mi je bed, 
pa ne privoščim mu, pa ful bi rad nekaj naredil, pa spet ne smeš preveč, 
ker drugače se bom jaz razkrinkal. Tak nek stres sem, to se spomnim, da 
mi je bilo ful bed [gej, nad 35 let].
Brezdomnost
 Ena od oseb je posebej izpostavila tudi neučinkovitost VIZ ustanove, da bi 
naslovila brezdomnost, s katero se je soočila zaradi družinskega okolja, ki ni bilo 
varno. Svoje izobraževanje je tudi predčasno zaključila, saj se je morala začeti 
preživljati sama in s strani izobraževalnega sistema ni dobila ustrezne pomoči.
Šola mi sploh ni pomagala. Jaz se tega spomnim kot zelo slabo izkušnjo, 
kar se tiče [srednje šole, ki jo je obiskoval_a]. /…/. Šola ni naredila 

102 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXIX (2023), 103: 87–1 15
Nika Ferbežar, Marko Gavriloski Tretjak 
ničesar. Kar so naredili, da ko sem dala prošnjo, so mi jo odobrili (tisto s 
šolnino). Kar je bil korak v pravo smer, ampak mi ni zares pomagal. / …/ 
Jaz vem, da kar se tiče te situacija doma. Velik ljudi, velik institucij sem 
prosila za pomoč, ampak nikjer nisem dobila pomoči. Je bilo zelo tako 
na nivoju, da mi ne morejo pomagati, zato ker sem mladoletna. / …/ In 
nihče me ni takrat zaščitil in dokler nisem sama sebe zaščitila in spravila iz 
tega okolja. In šola, sprašujem se, kaj bi zares lahko naredila [nebinarna 
oseba, med 25 in 35 let].
Nevidnost
 Različni vidiki nevidnosti in pomanjkanje spoštljive reprezentacije se pojavljajo 
kot negativni elementi v odgovorih pri skoraj vseh vključenih osebah. V okviru 
šolskih aktivnosti se LGBT+ tematik tako večinoma ni naslavljalo ali omenjalo, 
medtem ko so bile homofobne žaljivke del njihovega vsakdana. Ena izmed in-
tervjuvank v povezavi s tem posebej izpostavi, da se je prek tišine, ki je vladala 
v VIZ sistemu, »učila homofobije«. V primerih omenjanja LGBT+ tematik v okviru 
šole so jih naslavljali_e z negativno konotacijo, ekscentrično, v povezavi z bo-
leznimi ali izključno s spolnostjo. 
Bi rekla, da je najbolj negativna stvar to, da se je 18 let mojega šolanja 
konstantno izpostavljalo, učilo na isti način po predvidevanju »Vsi učenci in 
učenke ste strejt in si želite prihodnost – kariera, družina, otroci, upokojitev, 
smrt«. /… /. Da se to toliko časa dogaja. To ti sigurno naredi ful škode na 
možganih. /… /. In maš to ponotranjeno zadevo [homofobijo], ker se mo-
raš potem sam od sebe naučit, znebit in odučiti, zato da si lahko srečen 
[lezbijka, med 25 in 35 let].
 Tišina strokovnega kadra je tudi eden izmed razlogov, da osebe niso poiskale 
podpore, saj preprosto niso vedele, na koga izmed odraslih se je varno obrniti. 
Opisane negativne dejavnike osebe povezujejo z različnimi vplivi na njihovo 
življenje, kar se kaže kot nezaupanje v sistem, v prisilni menjavi šole, negativnih 
vplivih na dosežke pri ocenjevanju, izostajanju od pouka, zlorabah alkohola, 
ponotranjeni homofobiji, pričakovanjih o zavrnitvah tudi kasneje v življenju, 
spolni disforiji
6
, krepitvi strahu pred razkritjem, osamljenosti, nizki samopodobi, 
posttravmatskih elementih, potlačitvah spominov, anksioznosti, paničnih napadih, 
depresiji, samomorilnosti in o samopoškodovanju.
6. Spolna disforija je občutek nelagodja, ki ga transosebe doživljajo kot posledico 
neskladja med svojim notranjim doživljanjem spola in zunanjimi pričakovanji okolice 
glede spola, spolnih vlog, spolnega izraza, vedenja itn. (Brill in Pepper 2022).

103 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXIX (2023), 103: 87–1 15
MED SOVRAŠTVOM IN TIŠINO: IZKUŠNJE LGBT+ OSEB ...
4.3 Varovalni dejavniki
Institucija in zaposlene_i
 Intervjuji kažejo na to, da VIZ institucije z izjemo ene fakultete nimajo im-
plementiranih nikakršnih sistemskih mehanizmov, ki bi naslavljali predhodno 
opisane dejavnike tveganja v navezavi na spol in spolno usmerjenost. Kljub temu 
so LGBT+ osebe izpostavile ključno vlogo posameznih zaposlenih, ki so znotraj 
cis-heteronormativnih
7
 institucij na različne načine delovali varovalno ali pa vsaj 
pozitivno. V intervjujih so pogosto kot pozitivne izpostavljene omembe LGBT+ 
tematik in LGBT+ znanstvenic_kov ali umetnic_kov ter vključevanje primerov, ki 
so povezani z LGBT+ skupnostjo. Varovalno je delovalo strokovno osebje, ki je 
odkrito izražalo podporo LGBT+ skupnosti na različne načine (z jasnim in javnim 
opredeljevanjem do LGBT+ tematik, zastavicami, značkami itn.). Osebe namreč 
poročajo, da so zelo previdne in pozorne na znake, ki omogočajo varno raz-
krivanje:
Prvi, ki je odprl to temo in je pokazal interes za to. Prek tega sem prepo-
znala, da je varno mu povedat [lezbijka, med 25 in 35 let].
 Ob tem se je pokazalo, da ima večji varovalni učinek, ko podporo javno izra-
žajo individualne_i zaposlene_i, ki so glede na to potem velikokrat prepoznane_i 
kot varne osebe, na katere se je v stiski mogoče obrniti. Ena izmed udeleženk 
denimo manjši pomen pripisuje zastavicam, ki so se pojavljale po fakulteti in 
za katere se ni eksplicitno vedelo, kdo jih je postavil. To jo je sicer razveselilo, 
ni pa posebej prispevalo k njenemu boljšemu počutju na visokošolski ustanovi. 
Nekatere osebe so posebej izpostavile, da so imele nekoliko boljši občutek, ker 
so se izobraževale v ustanovah, ki so bile percipirane kot »odprte«. Pri tem veli-
ko vlogo igra odprtost do vseh družbenih skupin z marginaliziranimi socialnimi 
konteksti, in ne zgolj do LGBT+ skupnosti: 
Kako so govorili o tem, mogoče ne ravno o istospolno usmerjenih, ampak 
recimo o drugih narodnostih, kulturah, veroizpovedih, drugih osebnih 
okoliščinah [lezbijka, med 25 in 35 let].
 LGBT+ osebe, ki so to omenjale, so največji pomen za znosnejšo vzgojno-
-izobraževalno izkušnjo in tudi kasnejše življenje pripisale pristnemu in toplemu 
odnosu z določeno_im učiteljico_em. Eden izmed intervjuvancev je posebej 
poudaril, da mu je validacija s strani učiteljice, ki jo je spoštoval, veliko pomeni-
7. Skovanka, ki združuje izraza cisnormativnost in heteronormativnost. Gre za družbeni 
predpostavki, ki privilegirata cisspolne in heteroseksualne osebe ter temeljita na pri-
čakovanju oz. prepričanju, da so vse osebe cisspolne in heteroseksualne ter naravne 
oz. večvredne (McNabb 2020). 

104 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXIX (2023), 103: 87–1 15
Nika Ferbežar, Marko Gavriloski Tretjak 
la.  Ko se ji je razkril v eseju, mu je v odgovor napisala dve strani dolgo pismo, ki 
ga še vedno hrani. Od takrat se počuti manj obremenjenega glede potencialnih 
zavrnitev: 
In mi je to tudi odprlo pot za naprej, da sem se tudi s tistimi, s katerimi 
sem se res razumel in so mi več pomenili, da sem se nekako sprostil in se 
nisem več ukvarjal s tem, kaj bo kdo rekel in a bo kdo sprejel ali ne [gej, 
med 25 in 35 let].
 Kot smo že opisovale_i v okviru splošnih izkušenj, je edina oseba, ki svojo 
izkušnjo opisuje kot predvsem pozitivno, razlog za to pripisala ravno tesnemu 
odnosu z učitelji_cami, ki so ji dajali_e občutek varnosti, sprejetosti in motivira-
nosti za delo. Občutek varnosti, ki ga daje fizična prisotnost zaposlenih, opi-
suje še en intervjuvanec. V njegovem primeru zaposleni sicer niso zavestno oz. 
namenoma dajali občutka varnosti, vendar je učenec njihovo fizično prisotnost 
vseeno izkoristil za izogibanje nasilju. V situacijah, ko je nasilje pričakoval, se 
je namreč ves čas gibal blizu učiteljice: 
Veš, kaj sem delal? Pri kemiji me je bilo vedno zelo strah. / …/ In mene je 
bilo najbolj strah it takrat. In sem vedno čakal. Zraven učiteljice sem hodil. 
Ja, nisem mogel [gej, pod 25 let].
 Kot pozitivne izkušnje so izpostavile_i tudi zaposlene, ki so 1) se aktivno 
zoperstavljale_i homofobiji oz. transfobiji; 2) spoštovale_i zaimke; 3) bile same_i 
(domnevno) LGBT+ ali 4) so živele_i življenje, ki tradicionalno ni razumljeno kot 
normativno oz. niso bile_i videti, kot bi od njih pričakovala družba glede na spol, 
ki jim je bil pripisan ob rojstvu. Ena izmed oseb je slednje posebej izpostavila 
kot pozitivno, saj je sicer ves čas dobivala informacije s strani družbe, da je s 
tem, kako je videti, nekaj narobe: 
Po moje mi je to kar koristilo. To je bilo po moje dobro. Kao, da sem imela 
nekoga, ki zgleda tako kot ne čist kot jaz, ampak daje validnost temu 
spolnemu izrazu [nebinarna oseba, med 25 in 35 let].
Medvrstniški odnosi 
 Medvrstniški odnosi so socialno okolje, v katerem LGBT+ osebe doživijo največ 
sovražnosti in nasilja, a obenem tudi največ podpore. Ta jim veliko pomeni in 
v marsikaterem primeru zmanjšuje vplive sovražnosti, ki jo sicer doživljajo. Več 
LGBT+ oseb kot pomemben varovalni dejavnik navaja možnost varnega razkritja 
v razredu oz. pozitiven odziv sošolk_cev, ki se jim oseba odloči razkriti. Ob tem 
izpostavljajo občutke sprejetosti, veselja in olajšanja: 
Počutil sem se sprejetega. Da me je cel razred sprejel. Mojo seksualnost in 
to je to. Mi je res veliko pomenilo. Tudi prav mami sem povedal: »Vaaau!« 

105 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXIX (2023), 103: 87–1 15
MED SOVRAŠTVOM IN TIŠINO: IZKUŠNJE LGBT+ OSEB ...
Čisto nov svet. Prav »Vau, kar vsi vejo zame in nič jim ni sporno! Kaaaj?! 
Vau! To je to, kar si želim!« / …/ Sprejetost čutiš. Po tem sem jaz hrepenel 
celo svojo življenje in je res fajn občutek [gej, pod 25 let].
In se mi je nekako odvalil dosti velik kamen od srca [gej, med 25 in 35 let].
 V kontekstu razkrivanja v medvrstniški skupini se je družba vrstnic glede na 
izkušnje intervjuvank_cev izkazala za varnejšo, zaradi česar se znotraj teh tudi 
pogosteje razkrivajo. Poleg naštetega pa jim podporo predstavljajo tudi LGBT+ 
sovrstnice_ki, s katerimi si delijo podobne izkušnje, zaradi česar si želijo, da bi 
bilo v VIZ institucijah več razkritih LGBT+ oseb. Večje število intervjuvank_cev je 
izpostavilo, da so vrstnice_ki lahko zelo vsiljive_i z osebnimi vprašanji o njihovi 
spolni usmerjenosti ali identiteti, kar LGBT+ mladim predstavlja stisko, saj jih sili 
v razkritje, na katerega niso pripravljene_i, oz. jih postavi v situacijo, ko morajo 
zanikati del svoje identitete. V tem kontekstu eden izmed njih izpostavlja, da je 
v razredu cenil, kako so sošolke_ci spoštovale_i njegovo zasebnost in so ga v 
istem slogu tudi ščitile_i pred vsiljivostjo drugih učenk_cev. LGBT+ osebe neželeno 
razkritje sicer opisujejo kot izrazito negativno do travmatično:
Mislim, da ni hujšega, kot da te nekdo razkrije, ko nisi pripravljen. / …/ 
Če nisi psihično dovolj močen, da preneseš vse to, kar se ti potem vsuje 
[lezbijka, nad 25 let].
5 Razprava in sklep
 Stereotipi sami po sebi ne predstavljajo nujno neposrednega tveganja za 
pojave nasilja, vendar intervjuji kažejo, da se v marsikaterem primeru lahko 
povezujejo s predsodki in s tem predstavljajo podlago za nasilje. Osebe so na-
mreč na podlagi stereotipov o domnevnem videzu LGBT+ oseb prepoznane kot 
del te skupnosti in zato pogoste tarča nasilja. Povezavo med spolnim izrazom 
in nasiljem natančneje predstavljamo v nadaljevanju. Glede na predstavljene 
rezultate imajo predsodki ključno vlogo pri negativnih izkušnjah v VIZ pri LGBT+ 
osebah. Negativni vplivi predsodkov namreč presegajo izključno raven nepo-
srednega delovanja, saj po pripovedih vključenih oseb vplivajo na občutke 
strahu, samovrednotenja in stresa, kljub temu da posamezna oseba v določenem 
kontekstu ni (bila) neposredna tarča predsodkov. Dovolj je zavedanje, da se v 
njeni okolici dogajajo sovražnosti na podlagi spola in spolne usmerjenosti. To 
lahko med drugim povežemo s teorijo o manjšinskem stresu, ki je socialno de-
terminiran, presega individualno pogojeno situiranost in trajen – tako kot so za 
življenje LGBT+ oseb trajna družbena in zgodovinska neravnovesja moči (Meyer 
2013). Izhajajoč iz tega bi bilo mogoče predpostavljati, da so za učinkovito 

106 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXIX (2023), 103: 87–1 15
Nika Ferbežar, Marko Gavriloski Tretjak 
zagotavljanje varnega in spoštljivega okolja za LGBT+ učenke_ce potrebne 
celostne strategije, ki v najboljšem primeru vključujejo tudi lokalno okolje. Obe-
nem morajo biti te strategije celovite tudi v kontekstu naslavljanja sovraštva na 
podlagi raznolikih osebnih okoliščin. S tem se povezuje tudi eden od poudarkov 
udeleženih v raziskavi, in sicer da varnost okolja ni ocenjena le glede odnosa 
do LGBT+ skupnosti, temveč tudi glede odnosa okolice do drugih zgodovinsko 
marginaliziranih skupin.
 Za dve osebi je bila VIZ izkušnja izrazito travmatična, saj sta v času osnovno-
šolskega in srednješolskega izobraževanja ter v enem izmed primerov bivanja v 
stanovanjski skupini doživljali kontinuirano vrstniško nasilje, ki ga VIZ institucije 
večinoma niso naslavljale oz. so bile v redkih poskusih intervencij neuspešne ali 
celo škodljive. Poleg medvrstniškega nasilja sta bili obe osebi tudi tarča nasilja 
in sovraštva zaposlenih v različnih institucijah, kar je pomembno prispevalo k 
agregirani viktimiziranosti. Če uporabimo njune besede, je prva npr. izpostavila, 
da jo je VIZ sistem silil k temu, da je »bežala«, druga pa, da »na koncu nima od 
izobraževanja nič drugega kot samomorilnost«. V okviru posledic vzgojno-izo-
braževalne izkušnje obe osebi omenjata podoživljanje travmatskih dogodkov, 
izrazite občutke stresa v situacijah, podobnih travmatičnemu dogodku, izogibanje 
določenim prostorom in ljudem ter avtodestruktivno vedenje, pri čemer je bila 
ena od oseb v času intervjuja v uradnem postopku diagnosticiranja posttrav-
matske stresne motnje. V navezavi na travmatske dogodke in avtoagresijo sta 
obe osebi pomoč neuspešno iskali tako znotraj VIZ sistema kot tudi izven, in 
sicer pri strokovnjakinjah_ih za duševno zdravje. Tudi pri slednjih sta doživeli 
homofobijo in transfobijo ter nepoznavanje LGBT+ področja, zaradi česar nista 
dobili potrebovane pomoči. Glede na poročila intervjuvank_cev in nekatere 
druge raziskave (Magić 201 1; Koletnik 2019) so strokovnjaki_nje, ki delujejo v 
okviru VIZ, predstavljeni_e kot večinoma nekompetentni_e za naslavljanje iz-
zivov, povezanih z LGBT+ področjem, kar bi lahko napeljevalo na pomanjkljivo 
izobraževanje in usposabljanje tega kadra v povezavi s tem področjem. Na eni 
strani pedagoški programi (tako za pridobitev formalne pedagoške izobrazbe 
kot za namen usposabljanja in izpopolnjevanja) ne vsebujejo zadostnih vsebin, ki 
bi obravnavale LGBT+ tematike v okviru različnih predmetnih področij, na drugi 
strani pa sistem vzgoje in izobraževanja ni odvisen zgolj od pedagoškega dela 
in izobrazbe učiteljev. Šola ni zgolj preprosta preslikava družbene realnosti (kot 
na to opozarja Milner, 1992). Za razumevanje razlogov za zgoraj predstavljene 
rezultate o nekompetentnosti pedagoškega kadra bi morale_i upoštevati tudi 
druge dejavnike cis-heteronormativnega družbenega sistema, katerega del je 
tudi šolski sistem. Ena izmed možnih kratkoročnih rešitev je vključevanje LGBT+ 

107 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXIX (2023), 103: 87–1 15
MED SOVRAŠTVOM IN TIŠINO: IZKUŠNJE LGBT+ OSEB ...
nevladnih organizacij
8
, ki že ponujajo različna izobraževanja in podporo VIZ 
ustanovam v situacijah, ki zadevajo spol in spolno usmerjenost. Dolgoročno pa 
bi morali v izobraževanje in usposabljanje učiteljskega kadra vnesti vsebine, ki 
pokrivajo LGBT+ področje, kot tudi nasloviti cis-heteronormativni okvir, iz kate-
rega izhajajo kurikularne vsebine.
 Le v enem izmed intervjujev je bilo mogoče zaznati pozitivne izkušnje. To je 
bil primer osebe, ki je bila deležna posebne naklonjenosti zaposlenih na šoli, 
s katerimi je tudi preživljala večino odmorov. Glede na to, da se ogromen de-
lež negativnih izkušenj dogaja med odmori v medvrstniških skupinah, bi lahko 
predvidevale_i, da je odnos med strokovnimi delavkami_ci in intervjuvanko_cem 
deloval zaščitno ter prispeval k temu, da se oseba v šoli ni počutila le (razme-
roma) varno, temveč tudi dokaj sprejeto. Primer torej kaže na to, da ima lahko 
šolsko osebje izredno velik vpliv na izkušnje LGBT+ oseb. Kljub temu je treba 
poudariti, da gre v tem primeru za naključen splet dveh okoliščin: a) oseba si 
je želela postati pedagog_inja, zaradi česar ji je odnos z učitelji_cami veliko 
pomenil, in b) naklonjeno osebje, ki je bilo odprto za tesnejši odnos z učenko_
cem. V tem primeru pozitivna izkušnja ni odraz mehanizmov, ki bi jih institucija 
implementirala za varnejšo in spoštljivejšo vzgojo in izobraževanje LGBT+ oseb, 
temveč je splet ugodnih okoliščin in razpoložljivih strokovnih delavk_cev. Poleg 
tega izkušnja odraža predvsem odsotnost nasilja in nepravičnosti, ne pa tudi 
možnost razkritega življenja kot LGBT+ oseba (oseba se je razkrila samo redkim 
posameznicam_kom znotraj srednje šole), zdravih medvrstniških odnosov in oblik 
dela, ki bi resnično delovale varovalno ter bi zagotavljale celostno in spoštljivo 
obravnavo v vseh socialnih kontekstih šolskega prostora. 
 Nenormativni spolni izraz se je v naši raziskavi izkazal za enega največjih 
dejavnikov tveganja za raznovrstne negativne izkušnje znotraj VIZ sistema. Na 
podlagi stereotipov, da so lezbijke maskulinega spolnega izraza in geji feminil-
nega, so osebe, ki ustrezajo tem stereotipom, percipirane kot LGBT+ in zato tarča 
nasilja. V uvodu že izpostavljena raziskava Klemmer in dr. (2021) kaže na to, 
da osebe z nenormativnimi spolnimi izrazi zaradi varnostnih razlogov pogosteje 
izostajajo od pouka in poročajo o več nasilja vseh vrst kot pa njihove_i vrstni-
ce_ki, katerih spolni izraz glede na družbena pričakovanja sovpada s spolom, 
pripisanim ob rojstvu. LGBT+ osebe se tega procesa stereotipizacije in posledic 
zavedajo, zaradi česar nekatere izmed njih neprestano upravljajo z vtisi, da 
bi bile percipirane kot CH in bi se na tak način izognile potencialnemu nasilju. 
Prikrivanje stigme ima mnoge negativne vplive na posameznice_ke (Pachankis 
8. Npr. Društvo informacijski center Legebitra in Društvo Parada ponosa, ki se med drugim 
posebej usmerjata v delo z VIZ ustanovami.

108 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXIX (2023), 103: 87–1 15
Nika Ferbežar, Marko Gavriloski Tretjak 
in dr. 2020), zaradi česar izpostavljamo potrebo po VIZ okolju, v katerem bi se 
LGBT+ osebe upravičeno počutile varne za razkritje. Tudi heteroseksualne_i in 
cisspolne_i vrstnice_ki se zavedajo, da biti LGBT+ pomeni veliko tveganje za 
doživljanje nasilja. Zato se nekatere osebe, predvsem fanti, izogibajo druženju 
z vrstniki, za katere se sumi, da so geji, in nad njimi celo izvajajo nasilje z name-
nom dokazovanja svoje heteroseksualnosti. V tem primeru nasilje izhaja iz strahu 
pred nasiljem, kar ponovno kaže na to, kako pomembno je, da se tudi na videz 
neškodljive stereotipe ustrezno naslavlja, saj predstavljajo ključno podlago za 
predsodke in pojave nasilja.
 Glede na našo raziskavo je značilna izkušnja za LGBT+ osebe kombinacija 
sovraštva in nevidnosti. Na eni strani LGBT+ učenke_ci doživljajo različne oblike 
sovražnosti, kot je denimo nasilje, oz. jih je nasilja na podlagi spola in spolne 
usmerjenosti upravičeno strah. Na drugi strani pa v VIZ sistemu vlada vsesplo-
šna nevidnost LGBT+ tematik oz. so te, kadar že, najpogosteje predstavljene v 
kontekstih ekscentričnosti oz. v navezavi na spolnost, bolezni ali duševne motnje. 
Nekatere osebe omenjajo, da je zaradi navedenih razlogov ravno vzgojno-izo-
braževalni kontekst prostor, v katerem so se priučile homofobije do same sebe, 
kasneje pa so se je morale same odučiti. Učenke_ci v VIZ ustanovah preživijo 
večino svoje mladosti, hkrati pa je to okolje, iz katerega se brez posledic ne 
morejo preprosto umakniti ali ga brez večjih težav zamenjati, zato upravičeno 
lahko pričakujemo, da ti vsakodnevni, neizogibni heteronormativni in cisnorma-
tivni elementi vplivajo na njihovo življenje. 
 Med analizo intervjujev smo zaznale_i trend nizke senzibilnosti za prepo-
znavanje nasilja, zmanjševanja njegovega pomena, ki ni usmerjeno v telo, ter 
zmanjševanje pomena osebnih in tujih izkušenj z nasiljem na splošno. Na podlagi 
širšega konteksta intervjujev vidimo dve možni razlagi za tovrstno banaliziranje 
nasilja. Prva je možnost, da VIZ ustanove premalo osveščajo o medvrstniškem 
nasilju na splošno in ga tudi preredko naslavljajo, zaradi česar ga učenke_ci 
sprejemajo kot normalni element vsakdanjega življenja v šoli ter se z njegovimi 
posledicami soočajo individualno in nereflektirano. Drugi potencialni razlog, ki 
ga je bilo mogoče zaznati med opravljanjem intervjujev, pa je, da LGBT+ osebe 
zavračajo vlogo žrtve. Če bi osebe priznale, da nasilje doživljajo oz. jih je priza-
delo, bi to po njihovi presoji pomenilo priznanje, da so žrtve, česar pa ne želijo. 
Obstoj te možnosti za socialno-pedagoške obravnave medvrstniškega nasilja 
pomeni, da niso vse osebe z ranljivimi socialnimi konteksti tudi nujno ranljive in 
kot take ne želijo biti obravnavane. Marsikatera oseba je razvila visoko stopnjo 
rezilientnosti, zaradi česar je pomembno, da strokovne_i delavke_ci LGBT+ 
osebe ne postavljajo avtomatično v vlogo žrtve, temveč intervencije prilagajajo 
individualnim okoliščinam primera in vpletenih oseb. 

109 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXIX (2023), 103: 87–1 15
MED SOVRAŠTVOM IN TIŠINO: IZKUŠNJE LGBT+ OSEB ...
 V okviru varovalnih dejavnikov se je kot ključna izkazala socialna podpora, 
in sicer vrstnic_kov in zaposlenih. Glede na intervjuje imata obe skupini velike 
potenciale za vzpostavitev varnejših vzgojno-izobraževalnih okolij, kar kaže 
na to, da kljub kritičnemu primanjkljaju sistemskih rešitev obstajajo načini, kako 
lahko v razmeroma kratkem času s krepitvijo zavezniških kompetenc obeh skupin 
postane VIZ prostor varnejši in spoštljivejši kraj za LGBT+ učenke_ce. Raziskava 
Sešek in Margon (2021) je pokazala, da LGBT+ dijaki_nje, ki imajo pozitivne 
izkušnje s šolskim osebjem v navezavi na LGBT+ vsebine, pogosteje omenjajo 
občutke sprejetosti med vrstnicami_ki in pripadnosti šoli, redkejše občutke strahu 
zaradi njihovega spolnega izraza in spolne usmerjenosti ter redkejše izostajanje 
od pouka zaradi odsotnosti občutka varnosti v VIZ ustanovi. Kljub temu je treba 
izpostaviti, da šolsko osebje ni dovolj pogosto prepoznano kot vir podpore 
(Koletnik 2019; Sešek in Margon 2021) in da je njihova usposobljenost – gle-
de na zadnjo raziskavo Magić (2012) – nezadostna. To pomeni, da je treba 
v dolgoročne razvojne strategije vključiti izobraževanje šolskega osebja. Prav 
tako bi bilo treba nasloviti heteronormativnost in cisnormativnost VIZ prostorov, 
ki bi jih bilo smiselno začeti strateško spreminjati.
SUMMARY 
 Research shows that the educational environment is one of the less safe 
places for LGBT+ youth since sources of support there are sporadic and largely 
limited to support from friends and individual school professionals. The presented 
qualitative study complements data from existing quantitative studies and sheds 
light on new aspects of LGBT+ educational experiences in Slovenia. Included in 
the study were 27 LGBT+ individuals from Slovenia. The described experiences 
refer to the period of education in primary and secondary school, residential 
care institutions and higher education. The data were processed using qualitative 
content analysis, which revealed that the most characteristic experience entails 
a combination of hostility and invisibility. Prejudice, whose negative impact is 
more than simply direct, triggers feelings of anxiety, self-deprecation and stress, 
even if the person was not the direct target of prejudice in a given context. It is 
enough for individuals to be aware that hostilities based on gender and sexual 
orientation are taking place in their environment. This can, among other things, 
be related to the theory of minority stress, a form of psychosocial stress that stems 
from the marginalised context and is fundamentally different from the traditional 
forms of stress typically experienced by all people (Meyer 2013). 
 Only one of the interviews could be seen as conveying a positive experience. 
This involved a person who had received special affection from the school staff, 

110 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXIX (2023), 103: 87–1 15
Nika Ferbežar, Marko Gavriloski Tretjak 
with whom they spent most of their breaks. Considering that the majority of 
negative experiences occur during breaks in peer groups, we can assume that 
the professional staff–interviewee relationship was protective. In addition, the 
relationship had contributed to them feeling relatively safe at school and fairly 
accepted. The case shows that school staff can have a tremendous impact on 
the experiences of LGBT+ individuals. Nevertheless, it should be noted that this 
case is a fortuitous combination of two circumstances: a) a person who wanted 
to become a teacher and for whom their relationship with teachers meant a lot; 
and on the other hand b) sympathetic staff members who were open to a closer 
relationship with the student. This means it is important to note that the positive 
experience in this case does not reflect mechanisms that the institution had put 
in place to provide a safer and more respectful education for LGBT+ individu-
als. Instead, it reflects a combination of favourable circumstances and available 
professional staff. Further, the experience chiefly reflects the absence of violence 
and injustice, but not the opportunity to come out as an LGBT+ person, for healthy 
peer relationships, and forms of work that would truly serve as protection and 
ensure holistic and respectful treatment in all social contexts of the school space.
 Non-normative gender expression emerged as one of the greatest risk factors 
for various negative experiences in the education system. Due to stereotypes 
that lesbians have a masculine gender expression and gay men have a feminine 
gender expression, people who conform to these stereotypes are perceived as 
LGBT+ and therefore targets of violence. Research shows that people with non-
normative gender expression are more likely to skip class for safety reasons 
and report more violence of all kinds than their peers whose gender expression 
matches the gender assigned at birth according to societal expectations. LGBT+ 
individuals are aware of this process of stereotyping and its consequences, 
which is why some are constantly careful to be perceived as heterosexual and 
cisgender in order to avoid potential violence. 
 As already highlighted, according to our study the characteristic experience 
for LGBT+ people is a combination of hatred and invisibility. On one hand, 
LGBT+ students experience various forms of hostility, such as violence, or have 
a legitimate fear of violence based on their gender and sexual orientation. On 
the other hand, LGBT+ issues are generally invisible in the education system or 
are presented, if at all, only in the contexts of eccentricity or sexuality, illness, or 
mental disorders. 
 We noticed a distinct attitude to violence, that is, a tendency toward low 
sensitivity to recognising violence, a decreasing of the importance of violence 
that is not physical, and a decreasing of the importance of one’s own and oth-
ers’ experiences of violence generally. Based on the broader context of the 

111 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXIX (2023), 103: 87–1 15
MED SOVRAŠTVOM IN TIŠINO: IZKUŠNJE LGBT+ OSEB ...
interviews, we see two possible explanations for such trivialising of violence. 
The first is the possibility that educational institutions are not sufficiently aware 
of peer violence in general and address it too infrequently, leading students to 
accept it as a normal element of everyday school life. Another possible reason 
identified in the interviews is that some LGBT+ individuals refuse to play the role 
of a victim.
 In terms of protective factors, social support, especially from peers and indi-
vidual staff, proved to be crucial.
Literatura
Amodeo, Anna L., Esposito, Camilla, Esposito, Concetta, in Bacchini, Dario (2020): 
Sexual Minority Status, Anxiety–Depression, and Academic Outcomes: The Role of 
Campus Climate Perceptions among Italian Higher Education Students. Behavioral 
Sciences, 10 (12): 179–193.
Ancheta, April J., Bruzzese, Jean-Marie, in Hughes, Tonda L. (2021): The impact of 
positive school climate on suicidality and mental health among LGBTQ adolescents: 
A systematic review. The Journal of School Nursing, 37 (2): 75–86.
Baams, Laura, Dubas, Judith S., in Van Aken, Marcel (2017): Comprehensive sexuality 
education as a longitudinal predictor of LGBTQ name-calling and perceived wil-
lingness to intervene in school. Journal of Youth and Adolescence, 46: 931–942.
Brill, Stephanie, in Pepper, Rachel (2022): The transgender child: s handbook for families 
and professionals. New Jersey: Cleis Press.
Day, Jack K., Fish, Jessica N., Grossman, Arnold H., in Russell, Stephen T. (2020): Gay‐
straight alliances, inclusive policy, and school climate: LGBTQ youths’ experiences of 
social support and bullying. Journal of Research on Adolescence, 30 (S2): 418–430.
Denny, Simon, in dr. (2016): The association between supportive high school enviro-
nments and depressive symptoms and suicidality among sexual minority students. 
Journal of Clinical Child & Adolescent Psychology, 45 (3): 248–261.
Earnshaw, Valerie A., in dr. (2020): LGBTQ bullying: A qualitative investigation of student 
and school health professional perspectives. Journal of LGBT Youth, 17 (3): 280–297 .
Eisenberg, Marla E., McMorris, Barbara J., Gower, Amy L., in Chatterjee, Debanjana 
(2016): Bullying victimization and emotional distress: is there strength in numbers for 
vulnerable youth? Journal of Psychosomatic Research, 86: 13–19.
Feinstein, Brian A., Goldfried, Marvin R., in Davila, Joanne (2012): The relationship 
between experiences of discrimination and mental health among lesbians and gay 
men: An examination of internalized homonegativity and rejection sensitivity as po-
tential mechanisms. Journal of Consulting and Clinical Psychology, 80 (5): 917 –927 .
Ferbežar, Nika, in Gavriloski, Marko (2023): Rezilientnost LGBTQ+ mladih v okviru 
vzgoje in izobraževanja: integrativni pregled literature. Teorija in praksa, 60 (1): 
151–169.

112 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXIX (2023), 103: 87–1 15
Nika Ferbežar, Marko Gavriloski Tretjak 
Ferbežar, Nika, in Gavriloski Tretjak, Marko (2023): Manjšinski stres LGBT+ mladih v 
okviru vzgoje in izobraževanja: integrativni pregled literature. Psihološka obzorja / 
Horizons of Psychology, 32: 94–107 . DOI: https:/ / doi.org/10.20419 /2023.32.577 .
Ferbežar, Nika, Marovič, Mateja, in Gavriloski, Marko (2021): Vzgojno-izobraževalne 
ustanove in izzivi mladih LGBTIQA+ oseb med pandemijo covida-19. Sodobna 
pedagogika, 72 =138 (š): 188–202.
Gower, Amy L., in dr. (2018): School practices to foster LGBT-supportive climate: As-
sociations with adolescent bullying involvement. Prevention Science, 19: 813–821.
Hall, William J. (2018): Psychosocial risk and protective factors for depression among 
lesbian, gay, bisexual, and queer youth: A systematic review. Journal of Homosexu-
ality, 65 (3): 263–316.
Hill, Craig A., in Gunderson, Christopher J. (2015): Resilience of lesbian, gay, and 
bisexual individuals in relation to social environment, personal characteristics, 
and emotion regulation strategies. Psychology of Sexual Orientation and Gender 
Diversity, 2 (3): 232–252.
Hinds, Zig, Herbitter, Cara, Bryant, William T., Newberger, Noam G., in Livingston, 
Nicholas A. (2022): Hazardous substance use among sexual and gender minority 
adults: A deeper look into distal minority stressors. Psychology of Sexual Orientation 
and Gender Diversity, 1–9.
Hobaica, Steven, Schofield, Kyle, in Kwon, Paul (2019): »Here’s your anatomy… good 
luck«: transgender individuals in cisnormative sex education. American Journal of 
Sexuality Education, 14 (3): 358–387 .
Horton, Cal (2022): Gender minority stress in education: Protecting trans children’s 
mental health in UK schools. International Journal of Transgender Health: 1–17 .
Jadva, Vasanti, Guasp, April, Bradlow, Josh H., Bower-Brown, Susie, in Foley, Shane (2021): 
Predictors of self-harm and suicide in LGBT youth: The role of gender, socio-economic 
status, bullying and school experience. Journal of Public Health, 45 (1): 102–108.
Johns, Michelle M., in dr. (2021): Minority stress, coping, and transgender youth in 
schools—results from the resilience and transgender youth study. Journal of School 
Health, 91 (1 1): 883–893.
Kahle, Lindsey (2017): Are sexual minorities more at risk? Bullying victimization among 
lesbian, gay, bisexual, and questioning youth. Journal of Interpersonal Violence, 
00 (0): 1–19.
Klemmer, Cary L., Rusow, Joshua, Goldbach, Jeremy, Kattari, Shanna K., in Rice, Eric 
(2021): Socially assigned gender nonconformity and school violence experience 
among transgender and cisgender adolescents. Journal of Interpersonal Violence, 
36 (15–16). DOI: https:/ /doi.org/10.1 177 /0886260519844781.
Komidar, Ksenija, in Mandeljc, Saša (2009): Homoseksualnost skozi analizo učnih 
načrtov, šolskih učbenikov in šolske prakse. Sodobna pedagogika, 4 (60): 164–181.
Kuhar, Roman, in Švab, Alenka (2019): Nasilje nad lezbijkami in geji v Sloveniji: primer-
java podatkov iz raziskav 2003–2004 in 2014–2015. Časopis za kritiko znanosti, 
domišljijo in novo antropologijo, 47 (275): 11– 3 0 .

113 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXIX (2023), 103: 87–1 15
MED SOVRAŠTVOM IN TIŠINO: IZKUŠNJE LGBT+ OSEB ...
Lessard, Lea M., Wang, Eethan Y., in Watson, Ryan J. (2021): School safety among 
sexual and gender minority adolescents: implications for eating and weight control 
behaviors. Journal of School Health, 91 (10): 788–795.
Leung, Enoch, Kassel-Gomez, Gabriela, Sullivan, Samanta, Murahara, Flavio, in Flana-
gan, Tara (2022): Social support in schools and related outcomes for LGBTQ youth: 
a scoping review. Discover Education, 1 (18): 1–24.
Maljevac, Simon, in Magić, Jasna (2009): Pedri raus!: Homofobično nasilje v šolah. 
Sodobna pedagogika, 4 (60): 90–104.
Marraccini, Marisa E., in dr. (2022): The roles of school in supporting LGBTQ+ youth: A 
systematic review and ecological framework for understanding risk for suicide-related 
thoughts and behaviors. Journal of school psychology, 91: 27–49.
Marshall, Alexanda, in dr. (2015): Coping and survival skills: The role school personnel 
play regarding support for bullied sexual minority‐oriented youth. Journal of School 
Health, 85 (5): 334–340.
Marx, Richard A., in Kettrey, Heather H. (2016): Gay-straight alliances are associated 
with lower levels of school-based victimization of LGBTQ+ youth: A systematic review 
and meta-analysis. Journal of Youth and Adolescence, 45: 1269–1282.
McNabb, Charlie (2020): Queer adolescence: understanding the lives of lesbian, gay, 
bisexual, transgender, queer, intersex and asexual youth. Lanham, Boulder, New 
York, London: Rowman & Littlefield.
Mennicke, Annelise, Bush, Heather M., Brancato, Candace, in Coker, Ann L. (2021): 
Sexual minority high school boys’ and girls’ risk of sexual harassment, sexual violence, 
stalking, and bullying. Violence Against Women, 27 (9): 1361–1378.
Mesec, Blaž (1998): Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Ljubljana: 
Visoka šola za socialno delo.
Meyer, Ilan H. (1995): Minority stress and mental health in gay men. Journal of Health 
and Social Behavior, 36 (1): 38–56.
Meyer, Ilan H. (2003): Prejudice, social stress, and mental health in lesbian, gay, and 
bisexual populations: conceptual issues and research evidence. Psychological 
Bulletin, 129 (5): 674–697 .
Meyer, Ilan H. (2013): Prejudice, social stress, and mental health in lesbian, gay, and 
bisexual populations: conceptual issues and research evidence. Psychology of Sexual 
Orientation and Gender Diversity, 1 (S): 3–26. 
Meyer, Ilan H. (2015): Resilience in the study of minority stress and health of sexual 
and gender minorities. Psychology of Sexual Orientation and Gender Diversity, 2 
(3): 209–213.
Meza Lazaro, Yazmin, in Bacio, Guadalupe A. (2021): Determinants of mental health 
outcomes among transgender Latinas: Minority stress and resilience processes. 
Psychology of Sexual Orientation and Gender Diversity, 1–1 1.
Milner, Jean-Claude (1992): Dekompozicija naravnih pogledov na šolo. V E. D. Bahovec 
(ur.): Vzgoja med gospostvom in šolo: 27–61. Ljubljana: Krt.

114 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXIX (2023), 103: 87–1 15
Nika Ferbežar, Marko Gavriloski Tretjak 
Murchison, Gabriel R., Agénor, Madina, Reisner, Sari L., in Watson, Ryan J. (2019): 
School Restroom and Locker Room Restrictions and Sexual Assault Risk Among 
Transgender Youth. Pediatrics, 143 (6): 1–10.
Myers, Wesley, Turanovic, Jilian J., Lloyd, Kristin M., in Pratt, Travis C. (2020): The victi-
mization of LGBTQ students at school: A meta-analysis. Journal of School Violence, 
19 (4): 421–432.
Nadal, Kevin L., Whitman, Chassitty N., Davis, Lindsey S., Erazo, Tanya, in Davidoff, 
Kristin C. (2016): Microaggressions toward lesbian, gay, bisexual, transgender, 
queer, and genderqueer people: a review of the literature. The Journal of Sex Re-
search, 53 (4–5): 488–508. 
Pachankis, John E. (2007): The psychological implications of concealing a stigma: a 
cognitive-affective-behavioral model. Psychological bulletin, 133 (2): 328–345.
Pachankis, John E., Mahon, Conor P., Jackson, Skyler D., Fetzner, Benjamin K., in 
Bränström, Richard (2020): Sexual orientation concealment and mental health: A 
conceptual and meta-analytic review. Psychological Bulletin, 146 (10): 831–871. 
Proulx, Chelsea N., Coulter, Robert W., Egan, Jamie E., Matthews, Derrick D., in Mair, 
Christina (2019): Associations of LGBTQ-inclusive sex education with mental health 
outcomes and school-based victimization in US high school students. The Journal of 
Adolescent Health, 64 (5): 608–614.
Rener, Tanja (2009): Homoseksualnost in šola: Stališča študentk in študentov do obrav-
nave homoseksualnosti pri pouku. Sodobna pedagogika, 4 (60): 106–1 19.
Robinson, Brandon Andrew (2021): »They peed on my shoes«: foregrounding intersec-
tional minority stress in understanding LGBTQ youth homelessness. Journal of LGBT 
Youth, 91 (1 1): 1–17 .
Russell, Glenda M., in Bohan, Janis S. (2006): The case of internalized homophobia: 
Theory and/as practice. Theory & psychology, 16 (3): 343–366.
Smith, Davey M., Johns, Nicole E., in Raj, Anita (2022): Do sexual minorities face greater 
risk for sexual harassment, ever and at school, in adolescence? Findings from a 2019 
cross-sectional study of US adults. Journal of Interpersonal Violence, 37 (3–4): 1–25.
Švab, Alenka, in Kuhar, Roman (2005): Neznosno udobje zasebnosti: Vsakdanje življenje 
gejev in lezbijk. Ljubljana: Mirovni inštitut.
Toomey, Russell B., in Russell, Stephen T. (2016): The role of sexual orientation in school-
-based victimization: A meta-analysis. Youth & Society, 48 (2): 176–201.
van der Star, Arjan, Pachankis, John E., in Bränström, Richard (2021): Country-level 
structural stigma, school-based and adulthood victimization, and life satisfaction 
among sexual minority adults: A life course approach. Journal of Youth and Ado-
lescence, 50 (1): 201–189.
Vogrinc, Janez (2008): Kvalitativno raziskovanje na pedagoškem področju. Ljubljana: 
Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani.
Witcomb, Gemma L., in dr. (2019): Experiences and psychological wellbeing outcomes 
associated with bullying in treatment-seeking transgender and gender-diverse youth. 
LGBT Health, 6 (5): 216–226.

115 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXIX (2023), 103: 87–1 15
MED SOVRAŠTVOM IN TIŠINO: IZKUŠNJE LGBT+ OSEB ...
Žalar, Aleksandra, Leskovšek, Evita, Čeh, Fani, in Cugmas, Marjan (2012): Spolna 
vzgoja v okviru vzgoje za zdravje v slovenskih srednjih šolah. Ljubljana: Inštitut za 
varovanje zdravja Republike Slovenije.
Viri
Koletnik, Linn Julian (2019): Raziskava Vsakdanje življenje transspolnih oseb v Sloveniji: 
povzetek in priporočila: [raziskovalno poročilo]. Ljubljana: Zavod Transfeministična 
Iniciativa TransAkcija.
Kuhar, Roman, in Švab, Alenka (2014): Raziskava o pravni podinformiranosti LGBT 
skupnosti in vsakdanjem življenju gejev in lezbijk. Ljubljana: Mirovni inštitut.
Magić, Jasna (2012): Homofobija na naši šoli? Poročilo o izkušnjah srednješolskih 
učiteljev in učiteljic s homofobijo v šolskem prostoru v Sloveniji. Ljubljana: Društvo 
informacijski center Legebitra.
Perger, Nina, Muršec, Simona, in Štefanec, Vesna (2018): Vsakdanje življenje mladih 
LGBTIQ+ oseb v Sloveniji, ali: »To, da imam svoje jebene pravice!«. Ljubljana: Dru-
štvo Parada ponosa.
Sešek, Katja, in Margon, Eva (2021): LGBT mladi – Prebijmo molk v šolah: raziskava 
o stanju v šolah v Sloveniji 2019. Ljubljana: Društvo informacijski center Legebitra.
Podatki o avtoricah_jih
asist. Nika Ferbežar 
Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta 
Cankarjeva 5, 6000 Koper, Slovenija
E-mail: nika.ferbezar@pef.upr.si
asist. dr. Marko Gavriloski Tretjak 
Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta 
Cankarjeva 5, 6000 Koper, Slovenija
E-mail: marko.gavriloski@pef.upr.si