Leto 1924. Letnik XVII. MLADOST Štev. 7. Julij. >0000000000« IIKA IN _ ____ rooooooooooooooooooooodt Orlovska družina. Ni bilo zadnjič točno povedano v Mladosti. Namreč, da orlovski odsek ni društvo, temveč družina. To se pravi: točno je bilo povedano, toda premalo, vsaj v sedanjih razmerah premalo. Zakaj družine so različne, zelo različne. Da so nekatere siromašne, druge bogate, nekatere kmetske, druge meščanske, zopet druge delavske in tako naprej: to so razlike, na katere se tu ne bomo ozirali. Toda je pa neka druga razlika v družinah, razlika, ki v primerjanju orlovskega odseka z družino prav zelo pride v poštev. So namreč družine — žal, da jih je le preveč — ki imajo na zunanji pogled videz prave družine, pa le niso družine v pravem pomenu besede. Če si namreč tako družino nekoliko bliže ogledaš, vidiš, da ni nič drugega kot neka skupna streha, skupna hrana, morda tudi skupno delo, celo skupen zaslužek, drugega pa prav nič. To je družina, ki svojim članom v večji ali manjši meri omogočuje samo neke gmotne, telesne, fizične dobrine, kar je prav in ne-obhodno potrebno in spada k družini. Toda človek je neizmerno več kot samo telo, ima še mnoge večje in važnejše potrebe kot samo telesne. Človek ima tudi srce, dušo, bogato notranje, duševno življenje. To vse zahteva prav tako kot telo gotove hrane, nege in oskrbe. Drugače človek ni zadovoljen, ni srečen in mu vse telesne dobrine, pa naj bodo še tako obilne, ne dado tistega, po čemer njegova narava hrepeni. Zato mora človek v družini najti tudi to, kar zadosti njegovemu srcu in duši, ne samo njegovim telesnim zahtevam. V družini mora gotovo dobiti telo strehe, hrane, mogokrat tudi dela in zaslužka, pravtako pa duša in srce duševnega odpočitka, zadovoljstva in sreče. To pa more dajati le družina, kjer so doma iskrena, medsebojna zastopnost, prijateljstvo, ljubezen, medsebojne žrtve. Družine, kjer tega ni, niso družine v pravem pomenu besede. To so družinski okostnjaki brez življenja, brez duše, brez srca, to so družine, ki ob vsem morebitnem zunanjem obilju in sijaju pri živih telesih gnijejo in razpadajo ter v svojih članih ubijajo in zastrupljajo to, kar bi v življenju najbolj potrebovali: čut prave ljubezni, prijateljstva, medsebojnega izhajanja (za-stopnosti), žrtvovanja, kratko: družinski čut. To so lastnosti, ki niso le za posameznika življenskega pomena, temveč sploh za obstoj človeške družbe. Družina s takimi lastnostmi je šele prava družina, družina po božji volji in naravni postavi. To so družine, o katerih pravimo, da so srečne. Taka družina more in mora biti vzor orlovske družine. Torej je premalo povedano, če rečemo: orlovski odsek mora biti družina. Reči moramo: orlovski odsek je in mora biti srečna družina. Člani ne hodijo v to družino samo zato, da se naučijo telovadbe, poslovanja, organizacijskega življenja itd., temveč zato, da so člani srečne družine, v katerih je doma v prvi vrsti medsebojna iskrena zastopnost, prijateljstvo, ljubezen, žrtev. Na ta način postane .srečna orlovska novijo ne rečemo samo: družino, tem- družina poleg domače družine prava dru- več edinole srečno družino, kjer bo žinska šola: člani naj se v srečni orlov- ne samo skupna streha in skupna skleda, ski družini nauče, kako naj potem, ko temveč v prvi vrsti skupna ljubezen in pride čas in potreba za to, sami usta- skupna sreča. 000OOO00O Meč Gospodov in Ali jih vidite, bratje, ognje sovražne, ki se iskrijo v dolini? Kobilice so prišle od vzhoda, kobilice so pokrile deželo, kobilice bodo požrle vse sadeže zemlje! 000OOO000 Gedeonov! Bratje, opašite ledja, vzemite meče nabrušene, Trombe in vrče lončene, da skrijemo soj plamenic! Naš bojni klic: meč Gospodov in Gedeonov! Povest o dveh žabah. Vztrajnost je vitežka in plemenita lastnost. Vitezi niso poznali malosrčnosti; nikoli se niso menili o tem, ali se naj vdajo, ampak so vedno bili pripravljeni za boj do zadnjega diha. Nasprotno je pa nam to nekaj čisto navadnega, da naletimo na človeka, ki je ves v strahu in preplašen, ko še davno nič ni. Dostikrat vrže delo od sebe, ker mu ni takoj s početka šlo gladko izpod rok; in zelo verjetno je, da bi se mu delo vendar posrečilo, čev bi imel samo majčkeno več vztrajnosti. Človek mora vedno predvideti in biti pripravljen nato, da se bodo od kraja pokazale vsakovrstne težave in da pride uspeh šele na koncu. Kdor si ne upa težavno in neprijetno delo mirno pogledati in ga pogumno zagrabiti, ni vreden imena mož. * * * Ali že poznate zgodbo o dveh žabah? Če še ne, poslušajte 1 Dve žabi sta šli po svetu. Prišli sta do sklede, v kateri je bila topljena smetana. Hoteli sta pogledati, kaj je notri, pa sta se obe v skledo prekucnili. Tedaj je prva žabav zakričala: „Joj, kakšna voda pa je to? Še nikoli nisem videla take! Kako naj v taki tekočini plavam ? Saj ni vredno poskušati!" To reče, se spusti na dno in vtone: manjkalo ji je poguma in odločnosti. Druga pa začne otepati okoli sebe po smetani in čvrsto zaplava; in vselej, kadar začuti, da leze k dnu, se še z večjim pogumom zažene, da bi se obdržala na vrhu. in glej, v zadnjem trenotku, ko so bile njene moči že pri koncu in je mislila sama nad seboj obupati, pa se zgodi nekaj čudnega: vsled trdovratnega dela in plavanja vztrajne živalce se je smetana vmedla in spremenila v surovo maslo; tako se je žaba nenadoma znašla na vrhu lepe rumene kepe in je bila rešena ! Bodi kot ta vztrajna žaba! Kadar se ti bo zdelo, da ti trda prede, tedaj se nasmehni posili, zapoj kaj na tihem sam zase, in zmagal boš vse sovražne okoliščine. 000OOO000 Naša sedanja misijonska naloga! Katoliški možje! V zadnjih letih je zanimanje za misijone užgalo vse narode. Papeži, škofje, laiki pozivajo na misijonsko delo, misijonarji prosijo pomoči, 1000 mi- lijonov poganov željno stega roke po duhovnem kruhu, pa ga ni človeka, da bi jim ga lomil 1 In vendar hoče Bog, da prava vera osvoji svet, da se zveličajo toliki mi- lijoni, a hoče tudi, da se ljudje zveličujejo po ljudeh! Ali bomo smeli biti mi brezbrižni, če vidimo, da protestantje za širjenje svoje zmote žrtvujejo težke miljarde; da mohamedanci prehitevajo križ; da dobro plačani poganski sli hočejo narode ohraniti v temi in smrtni senci; da moderni neverci upropaščajo z razuzdanostjo milijone poganov?! Vprav može je Jezus Kristus izbral, da kot apostoli nosijo narodom luč resnice in sreče. Zato na boj za križ, pa ne da bi zadajali smrt, ampak prinašat večno življenje; na vojsko križarsko zoper izlam, budizem, protestantizem, brezverstvo! Bog jo hoče! Naša armada pa je Družba za širjenje vere, svetovna misijonska družba. Pridružimo se ji! Katoliški mladeniči! Za apostolom Pavlom največji misijonar sveta, Frančišek Ksaverij, je iz indijskega misijona pisal v svojo domovino: „Strašno je, kako ogromno število duš po vaši krivdi izgubi nebesa!** Mladeniči! Ali naj bomo tudi mi deležni te krivde? Kolikokrat beremo, da prihajajo pogani misijonarja prosit: „Pošlji nam duhovnika, ali pa nam daj vsaj kate-hista!“ Misijonar pa jih mora vedno enako odstavljati: „Ne morem! Nimam ljudi, ni- mam denarja, nimam ničesar!“ Mladeniči! Ali niste rekli, da ljubite vse, kar je veliko in plemenito?! Glejte: največje in najple-nitejše je, Bogu Odrešeniku pomagati pri zveličanju duš, saj je to delo božje delo. Postanite člani Družbe za širjenje vere, ki pričakuje tudi od vas krepke pomoči, ki ste živahni in za sveto reč navdušeni. Če so fantje stoletja prelivali svojo kri za krščansko vero, ali naj pa naš vek rodi mlačneže, ki bi se bali zanjo moliti in žrtvovati?! Vsa potrebna pojasnila o Družbi za širjenje vere dajejo župni uradi, ker je Družba cerkvena organizacija in je po pravilih njen vodnik v župniji župnik ali pa duhovnik, ki ga on pooblasti. Osnujte če mogoče misijonski odsek ali pa izberite najbolj vnete člane, ki bodo ustanovili desetnije ali skupine desetih oseb; ti pospeševalci dobe pri župnih uradih navodilo „Družba za širjenje vere** in sprejemnice, ki obsegajo članske pravice in dolžnosti. Če govorimo o verski poglobitvi, glejte: tukaj je prelepa pot do nje! Škofijsko vodstvo Družbe za širjenje vere, Ljubljana, Pred škofijo 12. oooO(k)Oooo Prvi natečaj za Čebelice. V 4. številki letošnje Mladosti je bil razpisan prvi natečaj za odsekovne vloge za Centralno čebelico. Z ozirom na to, da se Čebelica šele vpeljuje in da je bil rok od dne razpisa do dne izvršitve primeroma kratek, se natečaja ni udeležilo toliko Čebelic, da bi prišlo do žrebanja. Stavljene pogoje je izpolnilo pet Čebelic. Zato se za prvo skupino nagrad v znesku 800 Din glasom istočasno objavljenega sklepa ne bo žrebalo, temveč se bo ta vsota razdelila sorazmerno po številu članov med dotične odseke. Določena je bila februarska statistika letošnjega leta. Tako dobijo: Odsek vloga Din redni čl. nagrada Din Lom 2000 9 64"86 Ježica 777068 44 317 12 Moste 2000-75 15 108-11 Št. jernei 2304-50 23 165-77 Prevalje 2750- 20 14414 Din 800 - To velja seveda le v tem slučaju, če imenovane vloge ostanejo v predpisani višini nepretrgoma do 15. septembra v Centralni čebelici. Vse ostale odsekovne Čebelice, ki bi mislile, da so tudi izpolnile stavljene pogoje, pa po morebitni pomoti tu niso navedene, imajo pravico do popravka in sicer do 31. avgusta t. 1. Vsi poznejši ugovori so brezpredmetni. Nagrade se bodo razdelile na letošnjem občnem zboru O. P. oooO^)Oooo Drugi natečaj za Čebelico. Po sklepu Podzveznega predsedstva z dne 1. julijav se razpisuje drugi natečaj za odsekovne Čebelice. Odsek, ki hoče priti pri žrebanju za nagrado vpoštev, mora imeti od 1. janua- ri ja do 30. aprila nepretrgoma vloženih v Centralni čebelici vsaj po 100 Din na enega rednega člana, v vsakem slučaju pa (kadar odsek Jsteje manj kot 20 članov) vsaj 2000 Din. Članstvo se šteje po me- sečni statistiki za mesec februar letošnjega leta (1924). Za odseke, ki so bili ustanovljeni pozneje ali se še bodo ustanovili, se naknadno določi za število članov merodajni mesec. Nagrade so sledeče: 1. Če izpolni stavljene pogoje 10 do 15 odsekov, se razdeli p e t nagrad in sicer po 400, 200, 100 in dve po 50 Din v skupni vrednosti 800 Din. 2. Če izpolni stavljene pogoje 16—30 odsekov se razdeli devet nagrad in sicer po 500, 200, tri po 100 in štiri po 50 Din v skupni vrednosti 1200 Din. 3. Če izpolni stavljene pogoje 31—45 odsekov, se razdeli dvanajst nagrad in sicer po 800, 500, 200, tri po 100 in šest po 50 Din v skupni vrednosti 2100 Din. 4. Če izpolni stavljene pogoje 46—60 odsekov, se razdeli dvajset nagrad in sicer po 800, 500, 400, dve po 200, pet po 100, deset po 50 Din, v skupni vrednosti 3100 Din. 5. Če izpolni stavljene pogoje 61^-100 odsekov, se razdeli sedemindvajset nagrad in sicer po 1000, 500, 400, tri po 200, osem po 100, štirinajst po 50 Din v skupni vrednosti 4000 Din. 6. Če izpolni stavljene pogoje nad 100 odsekov, se razdeli devetintrideset nagrad in sicer dve po 1000, ena po 800, 500, 400, tri po 200, deset po 100, dvajset po 50 Din v skupni vrednosti 6500 Din. Če bi doseglo stavljene pogoje manj kot 10 odsekov, bi se žrebanje ne vršilo, pač pa bi se prvih pet nagrad, t. j. 800 Din, sorazmerno po številu članov razdelilo med dotične odseke. Vse nagrajene vloge se vrhu tega tudi obrestujejo v isti višini kot vse ostale vloge. Iz Gorenjega Logatca. 6. julija 1.1. smo poživili naš odsek, ki je med vojno nehal delovati. Vpisalo se je takoj 22 članov, ki so pokazali na nedeljskem sestanku mnogo dobre volje. Prečastitemu g. Supinu se zahvaljujemo za njegovo požrtvovalnost, kajti njemu gre zasluga, da smo s poživitvijo našega odseka rešili mnogo fantov so- Dr. Iv. Pregelj: Slovenska legenda. Povest. kolskega objema. Zastopnik O. P. je odnesel najboljši vtis. Vsi navzoči fantje so takoj obračunali članarino. Delali bomo nato, da se naše Gorenje logaške orlovske vrste pomnože, in da se bomo lahko v kratkem času kosali tudi z najboljšimi odseki O. P. — Bog živi! Ta in prihodnja številka Mladosti ---------- bo obsegala po 8 strani. To pa iz dveh razlogov: 1. se v poletnem času radi preobilnega dela zelo malo bere, 2. ker se ima radi denarne krize tudi O. P. boriti z denarnimi težkočami. 7. Učitelji in lečniki. Dvanajst mladih ljudi se je stisnilo v klopi dremotne kapelice dijaškega zavoda. Bili so osmošolci in zaobljubili so se bili, da bodo svoje življenje posvetili službi Boga in svojega naroda. Iz mladih grl je izrastla pesem in prosila: Pridi sveti Duh! . . Pesem je ugasnila, pred mladimi je stal učenik, propovednik in so strmeli in niso umeli, ali je res ali ne. Tako milo je bilo njegovo lice, tako znano in vendar neznano. Od tedaj jim je lebdel ta sladki obraz v duši, odkar so iz materinih ust prvič čuli za Velikega sinu nazareške Matere. Leta so bila izbrisala spomin na tisto prvo sliko iz prve sanje in svetosti; zdaj je slika oživela znova, bila, dihala resnično. Usta so govorila. Kaj so vedeli kako, a verjeli so, morali so verjeti: „Jaz sem ključ do najbolj skritega. Jaz sem luč. Jaz sem pot, življenje in resnica! Blagor jim, ki zavoljo mene zapuste mater in brate! Našli bodo moje kraljestvo 1 . . .“ Solnce, ki je tedaj posijalo skozi malo okence, je spletlo govorniku glorijo ob glavo. Mlade duše so koprnele: „Zanj življenje in kri, zvesti do groba!" Tedaj je propovednik odstopil in se vrnil v ornatu pred oltar. In potem je pričal iz pisem sv. Pavla Ustanovitev odseka Vrhpolje pri Moravčah. Orlovska armada se je zopet pomnožila. V nedeljo ti. julija je bil ustanovljen na Vrhpolju orlovski odsek. Zjutraj je bilo Iti Orlov v kroju in 20 naraščaja pri sv. obhajilu, po sv. maši pa se je vršil ustanovni občni zbor, na katerem je zastopnik O. P. govoril o nalogah in pomenu orlovstva. Popoldne je bila na okusno okrašenem telovadišku prireditev moravške srenje, pri kateri so pa že sodelovali tudi Vrhpoljci. Fantje so dobili toliko pobude in navdušenja, da že mislijo na zidavo doma. Tehnične tekme hrvatskih Orlov. Hrvatski Orli priredijo o priliki javne telovadbe v Djakovu tudi poiskusne tekme članov. Tekme se vrše v dveh oddelkih in sicer: a) tekme vrst in b) tekme posameznikov za rekord. Tekma vrst (po 6 telovadcev) obsega sledečo tvarino: Redovne vaje, osnovni gibi prostih vaj, proste vaje za 1. 1924, tek na 100 m in suvanje krogle (7-25 kg težke). Za posameznika je dosegljivih 50, za celo vrsto pa 300 točk. Tekme posameznikov za rekord so slične našim tekmam posameznikov v posameznih panogah lahke atletike, ki se vršijo letos v Ljubljani. Hrvatski in iz evangelijev svetega Janeza, potem je daroval, spreminjal in dal od Kruha in Vina sebi in vsem dvanajstini . . . Tiste čudne duhovne vaje so obrodile Sloveniji dvanajst vernih božjih slug. Dvanajst mater je tisto uro v nebesih pelo Mariji materi zahvalno pesem . . . Duhovne vaje ... le eno je še močnejše: verno bivanje v naročju Matere, zvesto otroštvo Marijino. Fantje, dekleta, Orli, Orlice, študenti naši, vojaki naši, ali tega dozdaj res niste vedeli? . . . * * * Prav tiste čase se je zgodilo, da je bil sv. misijon v vasi, ki je sosedila mestu, odkoder se je bila vas popačila in posirovila. Ko je prvi dan klical misijonar k pokori, je govoril le mali gruči ljudi. Ko je govoril tretji dan, je govoril gneči. „Saj ne psuje nas, samo o sebi in svojem grehu govori," so si povedali vaščani in šli v cerkev. Ko so prišli, so čuli. Siv in star človek je stal na leci in govoril: „Ali vas karam? Ne, sebe karam pred vami, da boste vedeli, kako kratka je ljubezen iz človeškega srca in kako dolgo je usmiljenje iz Boga. Kaj ste grešili hujše nego jaz, da bi vas karal ? Meni je odpustil, zakaj ne bi vam. Le zjokati se vam je treba, kakor sem se jaz, le vero vam je treba ohraniti, kakor sem jo jaz. Saj veste, kako sem grešil. Preden je petelin zapel, sem ga trikrat zatajil . . Iz besede starčeve je rosil blagoslov. Ginila je zlost iz duš, žalost iz ljudi, ki so v pijači tonili, žalost ljudi, ki so v nečistosti tonili, žalost ljudi, ki so samo za blagom šli, žalost ljudi, ki so iz hudiča obupali, sebe kleli, sosede sovražili, ubijali v mislih, zažigali sosedu hlev v želji, zavdajali v želji mladi protivnici, kateri je bil sosedov najstarejši drag. Kakor spomladi zemlja, se je tajalo v dušah . . . In eno dete in en bebec sta spoznala svetega misijonarja. Dete je reklo materi: „Mama, ta je prijatelj svetega Miklavža iz nebes." Bebec je trdil, da je dobro videl, preden je stopil v cerkev, kako je vaški patron sveti Peter pred vasjo stopil iz znamenja in prišel v cerkev . . . Ne otroku ne ubogemu na duhu — niti meni ne, ki sem to pisal, — ne bi verjeli ljudje, da je bilo mogoče kaj takega. Nič ne de . . . Iz misijonskega tedna so vendarle vstali dobri in zdravi . . . * * * V veliki dvorani StroBmajerjevega doma v Zagrebu sta predavala že tretji teden dva čudna učenjaka. Pravzaprav je govoril slabotnejši, mlajši, starejši mu je služil le kot nekak pomočnik ali famulus. Številna družba najodličnejših slovanskih mož, učenjakov, profesorjev, dijakov, doktorjev, pisateljev in časnikarjev je poslušala nepoznanega govornika. Silna je bila njegova misel. „Ves svet propada. Oteti ga more le veliko, čudežu podobno dejanje. En sam ni zmožen tega čina. Zmore ga velika sila ljudstev. A ta ljudstva morajo biti edina in zbrana v enem smotru. Velika deviza, geslo nove dobe je ljubezen, vseslovenska odrešujoča ljubezen, misel Križ a ničeva Orli jih izvedejo v sledečih panogah: Skok v višino z mesta, skok v višino z zaletom, skok v daljavo z mesta, skok v daljavo z zaletom, suvanje kroglje (7'25 kg), tek na 100 m, tek na 1000 m, dviganje ročk, metanje diska in metanje kopja. Alzaška kat. zveza prireja v letošnjem letu velike krajevne telovadne zlete združene s tekmami. Tak zlet se vrši tudi 5. julija t. 1. v mestu Kay-sersbergu. Pri njihovih tekmah imajo vpeljano tudi tekmovanje v vojaških vajah. K tej tekmi so pridejali še peteroboj v lahki atletiki in sicer: skok v višino z zaletom, skok v daljavo, suvanje krogle (7'250 kg), tek na 100 m in plezanje po vrvi. Glasilo švicarskih katol. telovadcev (Turnzeitung) prinaša v letošnji junijski številki sledečo tvarino: „Telovadba med dijaštvom", kjer pisec opisuje, kako velike koristi je telovadba baš za ljudi, ki se v svojem poklicu zelo malo ali skoraj nič ne gibljejo. Temu sledi članek: „Zvezina podpora za telovadne tečaje" dalje „skok v daljavo" in naposled članek „Kako se udeležimo procesije Sv. Rešnjega Telesa". Potem sledijo poročila zveze, podzvez in društev. Bratje, ki pridejo na delo v Tr-bolje, naj gotovo ne pozabijo takoj se javiti pri ondotnem odseku. Hrvatski Sokolski Savez priredi v juliju t 1. enomesečni savezni tehnični tečaj. Po tečaju se vrše izpiti za vaditelje. — Telovadnih tekem na pariški olimpijadi se ne udeleži, ker so bili jugoslovanski Sokoli proti nastopu Hrv. Sokola. Zato je Hrv. Sokol sklenil, da sploh ne bo sodeloval. — Na-sprotstvo med hrvatskim! jugoslovanskimi Sokoli je vedno večje, posebno še, ker so se češki in jugoslovanski Sokoli izrekli proti sprejemu hrv. Sokolov v Slov. Sokolsko zvezo, ki se baš snuje. Hrv. Sokol ima sedaj 3 župe in preko 60 društev. Zlet francoskih gimnastov (ne-katoliških) se vrši 1. 1925 v Strass-bourgu. Tega zleta se nameravajo udeležiti v večjem številu tudi češki Sokoli. , Domači vrt. Praktičen navod, kako ga uredimo, obdelujmo in krasimo. Priredil N. Humek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani. Pojasnjeno z 69 podobami in dvema barvnima slikama. To knjigo so sprejeli slovenski gospodarski krogi s posebnim veseljem, kar spričuje, da smo imeli za njo veliko potrebo. Knjiga je zares tudi strokovnjaško sestavljena, saj je pisatelj priznani praktik, edini med Slovenci. Kdor je knjigo proučil in se po njej ravnal, bo dosegel najlepše uspehe in obilo veselja s svojim vrtom. Zraven bo imel pa tudi veliko gmotno korist. Že vsak začetnik bo s pomočjo te knjige svoj vrt tako obdelal, da bo imel z njim posebno veselje on in vsa njegova družina, da ne govorimo o dobičku, ki mu ga bo vrt donašal. in S o 1 o v 1 j e v a . . Sto modrih glav je čulo, verjelo pod besedo, ko je še živa klila govorniku iz ust.. . Čez noč je beseda ugasnila. Modri so šli za svojo življensko navado in naslado: ta v gledišče, ta v igralnico, tisti v vinsko družbo, oni v ženski krog. In vandar — eden je bil navzoč in je umel Cirilovo apostolstvo. Ata edenje bil tujec, nenaroden, Antikrist . . . (Dalje prihodnjič). Upamo, da bo ta izvrstna knjiga vzbudila med slovenskim ljudstvom pravo umevanje za izkoriščanje domačih vrtov. Vrtovi ob naših hišah so bili dosedaj mnogokje zelo zanemarjeni, kar kaže, da nismo imeli pravega u-mevanja za koristonosno obdelovanje vrta. Ta knjiga bo temu odpomogla, če se je bomo poslužili in jo uvaževali. Pri velikem obsegu, množini slik in načrtov ima knjiga jako nizko ceno in stane Din 48 —, vezana Din GO1—. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubjani in vseh knjigarnah. Ljutomer. Nismo še mogli preboleti izgube bivšega predsednika br. Antona Kimlarja, ki je lansko jesen umrl v Mariboru, že nas je zadela druga izguba, — dobili smo žalostno obvestilo, da je 23. maja v Karlovcu na Hrvaškem legel k zadnjemu počitku naš bivši odsekovni tajnik Tone Trojnar. Težka vojaška služba pri pijonirjih mu je strla življensko moč. Bil je tih, miren značaj. Ni veliko govoril, a zato veliko delal. Povsod je bil izmed prvih, kamorkoli ga je klicala orlovska disciplina. Orlovstvu je posvečal vse svoje mlade moči. Z vso vnemo se je trudil, da bi odseku pridobil čimveč novih članov. In ko smo lani začeli graditi društveni dom, je hitel od hiše do hiše in mladino bodril na delo za društveni dom. Marsikatero nočno uro mu je utrgala spanju vnema za prosvetno delo. t brat Tone Trojnar, Ljutomer. Dragi Tone! Tvoja duša je odhitela k božjemu Solncu, Tvoje telo počiva „na tujih tleh", mi pa Ti hočemo v srcih postaviti spomenik, ki bo trajal dalje ko kamen in broni — Počivaj v miru, blaga duša! Prekmurje. V prvi polovici maja je pri- nas po tisoč letih zopet delil zakrament sv. birme slovenski škof. Zato smo se pa tudi potrudili, da smo našega ljubega nadpastirja dr. Andreja Karlina kar mogoče slovesno sprejeli. V vseh župnijah, kjer je ustanovljena naša orlovska organizacija, to je Bogojina, Crensovci, M. Sobota, (kaj pa Beltinci, kamor spada bratonski odsek? Op ur.) smo bili Orli dika slavlja. Ko se je Prevzvišeni poslavljal iz čren-sovske župnije, ga je pozdravil v slovo orlič (odsek Žižki) z ljubko deklamacijo. Prevzvišeni se je zahvalil in rekel navzoči množici, da izmed vseh društev najbolj priporoča orlovsko. Zato bomo mogli našemu dobremu nadpastirju napraviti gotovo največje veselje, če ga bodo pri prihodnji birmi pozdravili Orli v vsaki župniji. — Poročamo v Mladost zato, da bodo drugi videli, da prekmurski Orli tidi nismo kar tako, čeprav nekateri drugi seveda več zmorejo. Kranj. Odsek je lansko leto dobro deloval. Udeležil se je več prireditev, kakor tudi Katoliškega shoda, kamor je odsek poslal 18 članov v kroju. Letos smo se poprijeli z vso vnetostjo, kar kaže akademija, ki se je vršila 24. februarja. Akademija se je izvršila v splošno zadovoljnost, čeprav so nekateri nam nasprotni ljudje hoteli očrniti odsek s tem, da se je akademija vršila do 4 zjutraj, kar pa ni bila resnica. Prav tako smo priredili letos prvikrat mladinsko akademijo, kjer so ljudje občudovali nastop naraščajnikov. Udeležili smo se tehničnih in organi-zatoričnih tekem, in tudi procesije na veliko soboto, kjer je bilo 25 članov v kroju. Odsek šteje sedaj 39 rednih članov, 15 višjega in 19 nižjega naraščaja, kar je za naš odsek v mestu velik napredek. Letos obhajamo 15 letnico ustanovitve Orla v Kranju in obenem blagoslovitev orlovskega prapora. Ta prireditev bo prva, ki jo priredi odsek v Kranju. Vabimo torej odseke kranjskega okrožja, da se udeleže naše prireditve, ki se bo vršila meseca avgusta. Naša prireditev v Kranju mora pokazati vsem našim prijateljem, posebno našim nasprotnikom, da smo še pri življenju, in sicer prav močno. Begunje pri Cirknici. Staro trško orlovsko okrožje je priredilo 15. junija svojo okrožno prireditev na Kožljeku pri Begunjah. Okrog 60 Orlov in skoro prav toliko Orlic se je zbralo iz odsekov Cerknica, Rakek, Bloke, Stari trg in Begunje. Z dvema praporama. z logaško godbo in dvema Orloma — konjenikoma na čelu so prikorakali v Begunje, kjer jih je brat predsednik pozdravil kot borce za edino prava načela v imenu katoliško zavednih Meniševcev. (Menišija = župnija Begunje, ker je nekdaj spadala pod bistriške menihe.) Pridružilo se je veliko število občinstva. Sprva med žitnim poljem, končno po lahkem bregu nas je pripeljala pot na Kožljek. Ta ali oni si je vprašal, zakaj na Kožljek in ne v Begunjah. Ko pa je videl za telovadne nastope tako priličen, od mlajev in vencev obdan prostor, ko je zagledal idilično cerkvico in zadaj ležečo planinsko vas, ko se je čudil lepemu razgledu na cerkniško jezero, na Nanos, na Gorenjsko stran, na Krn in triglavsko pogorje, je bil vsakdo zadovoljen in ni mu bilo žal, da se je potrudil na ta prijazni grič. Tu nas je pozdravil zastopnik begunjskega odseka, slavolok pa nas je spodbujal z okolici primernimi besedami: Dvignite Orli v jasne višave silne peruti mlade moči! Po kratkem oddihu je nastopil dr. G. Rožman na z zelenjem okrašenem govorniškem odru in imel slavnosten, cerkven govor. Sledila je sv. maša na prostem, med katero je igrala godba pod vodstvom g. Cerarja. Nato se je začelo orlovsko zborovanje pod vodstvom okrožnega predsednika br. Smolika. Slavnostni govor je imel jurist Čampa, ki je vnemal mladino za orlovstvo, pa tudi druge navduševal za slovensko zastavo. Popoldne se je vršila javna telovadba, pri kateri so Orli in Orlice pokazali svojo izvežbanost v prostih vajah, Orlovske (Sestavlja Peter 1. Besedna uganka. dan e e • e milo e • e e mak S # # orožje • • • • • sila e e e e Iz črk navedenih besed sestavi nove besede, ki dajo pregovor. Začetne črke besed v pregovoru so: k, m, i, 1, n. Pike naj ti povedo, koliko črk naj ima vsaka nova beseda. Rešitev ugank v 6. št. 1. Pre mestna uganka: Kot orel čuva dom in rod, tako svoj rod in dom nezgod, braniti hčemo mi. (Gregorčič) 2. V nesmrtnih delih rnož živi. Prav so rešili:. Št. Vid n. Lj.: Knapfl Božo, Štrancar Ignacij, Čamernik Henrik; Prevalje: Blaž.ej Tone, Ambrožič Lojze, Kusterle Peter, Lo-drant Ožbe; Juršinci: Bezjak Franc, Bezjak Alojz; Sv. Lovrenc na Pohorju: Pušnjak Štefan, Pajtler Marko; Volčje: Modic Karl; Gor-juša: Bernot Alojzij. Izžrebana sta bila Knapfl Božo in Bernot Alojz. skupinah, na orodju itd. Ljudstva se je zbralo še veliko več kot dopoldne; pokazalo se je, da ima veliko več zanimanja za proste vaje in druge večje nastope, kot pa za razne bravure na orodju. Končno je starotrški odskek nastopil z lepimi pevskimi točkami. Drugi pa so zbrale okrog paviljonov. Solnce še ni zašlo, ko je na slavnostnem prostoru nastopil mir. Vse se je razšlo polno zadovoljnosti nad lepo prireditvijo in veselim srcem, ki ga tudi nekulturno delo nasprotnikov, ki so nam podrli par mlajev, ni moglo užaliti. Bog živi! uganke. Butkovič-Domen.) 2. Številnica. Kdor pravilno reši obe uganki in bo izžreban dobi Din 20, ki jih razpisuje autor. Upoštevajo se samo rešitve poslane po dopisnici do 5. avgusta. t » >> „ 136'— Telovadne majice št. 1 po . „ 28-— „ „ „ 2 „ „ 32-— » )» 17 0 77 • „ 36-- 77 77 „ 4 „ . „ 40-- Telovadni čevlji po ... . „ 80 — Pasovi k telovadnim hlačam po 13-— Pasovi za naraščaj po . . . 12-— Valaške po 77 20 — Knjige in tiskovine: Zlata knjiga (Din 10-—), Poslovnik (Din 8-—), Mladinske in telovadne igre I. in II. del (po Din 5-—), Spomini orlovske mladosti (Din 3-—), Blagajniški dnevnik za odseke (Din 6 —), Vložni zapisnik (4 in 6 Din), Zapisnik sej (Din 25-—), Blok za podporno članarino (Din 3-—), Poslovne pole za članarino, Staležna knjiga za redne ' člane, Staležna knjiga za podporne člane, Statistika za telovadbo (po Din 0-50). Tiskovine za Čebelico: Kako se vodi Čebelica (Din 2-50), Blok za vloge (Din 7-—), Blok za dvige (Din 7-—), Blagajniški dnevnik za Čebelico (Din 6-50), Knjiga vlagateljev (Din 6-50). Vse proti takojšnjemu ozir. predhodnemu pl učilu! Cene neobvezne I J —— ——L Cene neobvezne I 2Z~ST-|i~^ 2692 -24