IMtalltv«:
Sckillerjeva cesta Stev. 3,
am dvoriKu, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo. * *
LM izhaja vsak dan razun nedelj jn praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. mi dopoldne.
* *
Nefrsmkirani dopisi se oe
spcejemajo.
* *
Abobìbjih dopisi se ne uvažajo.
Upravništvo:	'
Schillerjeva cesta Stev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25--polletno ... K 12*50 četrtletno . . . K 6'30 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo:	!
celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust	'
Posamezna štev. stane 10 h.';
Stev. 298.
Telefonska številka 65.
Celje, v četrtek, dne 30. decembra 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Misjon v Žalcu.
Dosedaj smo mislili, da imajo misjoni t katoliški cerkvi namen, poglobiti versko prepričanje in verski čut ter s posebno živimi besedami navajati vernike h katoliškemu življenju v smislu Kristusovih in katoliške cerkve naukov. Zadnji misjon v Žalcu pa, katerega so priredili ljubljanski jezuitje 8 dni pred Božičem, je pokazal, da imajo misjoni namen, nahujskati prebivalstvo zoper vse, kar ni klerikalno, in i nizkotnimi ter zavrgljivimi sredstvi vzbuditi v ljudeh sovraštvo do onih, ki se ne podvržejo slepo vsakemu povelju farovža ali kaplanije. Osem dni se je hujskalo, zmerjalo, zabavljalo in žalilo s prižnice in v spo-vednreah in uporabil se je raznn tega novi način agitacije, namreč obiskovanje posamnikov v stanovanju v svrho nemotenega hujskanja in podpi-hovanja.
Očividno so gospodje, kateri so inseenirali misjon, mislili, da stojimo pred razpustom državnega zbora in da bodo kmalu volitve in da je tedaj na mestu in potrebno, da se pod krinko pobožnega misjona preparira prebivalstvo napTedne spodnje Savinske doline za te volitve. Trije ljubljanski jezuitje so napadali v spovednici in s prižnice naprednega državnega poslanca Robleka, inscinirali pravcato vojno zoper napredno časopisje in z nizkotnimi pavšalnimi obrekovanji uvedli boj zoper napredne organizacije in posamezne naprednjake.
O poslane« Robleku se je reklo s prižnice pred zbranim ljudstvom dobesedno: „Naš poslanec je brezverec in krivoverec, on se poteguje za svobodno šolo." Ker je pa v trgu Žalcu in celi okoliei tudi med občinstvom klerikalnega naziranja splošno znano, kako vzorno versko živi ravno poslanec Roblek in vsa njegova rodbina, je zavladalo med ljudstvom v cerkvi in pozneje v celem Žalcu in okolici zaradi te nesramne laži silno ogorčenje in razburjenje. Mnogi so zaraditega takoj zapustili cerkev in se niso več udeležili misjona. Pa ne samo to, pri spovedi se je direktno pozivalo ljudi, da morajo zapustiti Roblekovo hišo, češ da je on brezverec, pod čigar streho dober kristjan ne sme stanovati.
Ravnotako se je napadalo druge naprednjake in napredno časopisje. Neštetokrat se je reklo s prižnice, da pomeni izraz naprednjaki toliko kakor liberalci, to je krivoverci, ki so brez Boga. Primerjalo se jih je z osli, psi in svinjami, češ da ravno tako malo verujejo kakor te živali. Reklo se je, da so napredni trgovci in krč-marji sami goljufi, napredne krčmarice in natakarice, ki so v naprednih gostilnah, same vlačuge.
O Zvezi slovenske napredne mladine se je reklo, da je sama hudičeva, da se dekleta vlečejo na shode te zveze, kjer jih napredni dijaki zapeljujejo.
Reklo se je izrecno, da so se žalska dekleta „vlekla" na shod v Gotovljah. Imenovalo se je ia dekleta vlačuge in ciganice.
Reklo se je nadalje, da se bo štajerske naprednjake tako ubilo, kakor se je kranjske in da zajemajo ljudje naprednega mišljenja svojo vedo iz svinjskega korita v Celju, kjer izhajata narodna časopisa, pod katerima se skriva hudič in satan, proti kateremu ne pomaga tudi ne križ na steni (!), ako imaš napreden časopis na mizi. Pri spovedi se je seveda obdelavalo posebno ženske, jih z najnizkotnejšimi sredstvi hujskalo proti svojim možem, tako da so popolnoma priproste ženske ogorčene odhajale. Otrokom, ki hodijo v ljudsko šolo, se je pripovedovalo reči, katerih jim niti lastni starisi v poznejših letih ne morejo povedati. Šo-larčkom, ki še ne znajo množiti 5 s 5, se je govorilo o poželjenju mesa, o samooskrnmbi itd.
Višek nesramnosti pa je dosegel eden od teh misijonarjev. Pri spovedi je vprašal neko gospodično iz žalskega trga, kako ji je ime. Na odgovor da Micika, je pomolil svojo roko iz spo-vednice, jo pobožal po licu ter ji rekel, „ti lepa, zlata moja Micika". In taki ljud]e, ki na tako lepovski način izrabljajo institucijo cerkve in spovedi v svoje nesramne namene, so si drznili lopovsko napadati poštene neomadeže-vane ljudi samo zaraditega, ker so naprednega mišljenja. Mi ne vemo, koliko takih lumparij, koliko znabiti še hujših oskrumb cerkve in spovedi se je zgodilo, ker jih krije pečat molčečnosti o spovedi. Toliko pa je gotovo, da je vsled takih brezobraznih lumparij in svinjarij zavladalo v Žalcu in okolici silno ogorčenje in razburjenje, ki se je pojavilo tudi v popolnoma spontani demonstraciji zoper misjonarje pred farovžem. Ta demonstracija, zaradi katerih „Straža" napada Žalčane, je bila izraz ogorčenja vsega poštenega in treznega ljudstva. Kako zelo opravičena je bila ta demonstracija, nam kaže dejstvo, da je celo žalski občinski zastop, v katerem so bili tudi možje klerikalnega prepričanja, sklenil dne 2 4. decembra resolucijo zoper ta misjon, v kateri se z ostrimi besedami obrača zoper izrabljanje cerkve in njenih uredb na tak način, kakor se je to vršilo v Žalcu. Mi prinašamo to resolucijo na drugem mestu in samo to povdar-jamo, da je bila kakor gotovo vemo, sklenjena soglasno«
Duhovniki, ki so priredili misjon, so vsled lopovstev, ki so se prigodile, dose&li ravno nasproten namen, kakor so hoteli: Ljudem so se odprle oči. In nam je to samo prav.
Resolucija
sprejeta v seji občinskega zastopa v Žalcu dne 24. decembra 1909. Občinski zastop v Žalcu konsta tira, da se je povodom ravno zavrženega misjona v farni cerkvi v Žalcu javno napadalo in z nizkotnimi psov
kami obkladalo napredno misleče prebivalstvo žalske občine. Konstatira, da je zavladalo vsled tega veliko razburjenje, katero se je žalibog pojavilo tudi v poulični demonstraciji nasproti misjonarjem. Občinski zastop obsoja te demonstracije, obsoja pa tudi in protestira zoper nečuveno postopanje misjonarjev, ki so zlorabljali prižnico in dan na dan brez potrebe in neopravičeno žalili tisto ljudstvo, katero je ta božji hram postavilo z velikimi žrtvami v čast božjo, ne pa v politične namene.
Naskok Celjanov na okoliško občino!
Včeraj se je v deželnem zboru govorilo o nameri Celjanov, od celjske okoliške občine odtrgati kos, ki leži med državno cesto, velenjsko železnico in potokom, ki teče mimo Studenten-heima. To je Maksimilijanišče, Studen-heim ig, Jarmerjevo posestvo. Ker je s tem storjen drzen napad na slovensko okolico, je treba da je javnost o stvari poučena.
Deželni odbor je v ti zadevi podal deželnemu zboru zelo pristransko poročilo in predlaga zakon, da se ta zemlja od okolice odtrga in priklopi k mestu Celje.
K besedi se je oglasil poslanec dr. Kukovec, ki je predlagal, naj se predlog deželnega odbora ne vzame niti v pretres, ampak naj se deželnemu odboru vrne. Dr. Kakovec je poudarjal, da je okoliška občina podarila mestu Celje že krasni mestni park in stav-bišče za mestno klavnico ter je s tem pokazala svojo prijaznost, ne da bi za to zahvalo doživela. Ravno mesto Celje zadržuje z vso močjo stavbo ljudske šole za okolico. Dalje okoliška občina ne more iti, ker ni nikake potrebe ampak izvira zahteva raztrganja okoliške občine le iz mestne požrešnosti po okoliški zemlji in dohodkih. Danes Maksimilijanišče, čez malo let Gabrje s tovarnami in njih dohodki! To jb javna tajnost! To je roparski napad, pri katerem daje deželni odbor mestu Celje javno potuho. To je nasprotno zakonu, namreč občinskemu redu. Odstop bi se mogel izvršiti le sporazumno, če bi bil potreben. Potrebe pa ni, ker je okoliška občina pripravljena privoliti, da se tam napravi cesta. Celo okrožje od okolice odtrgati pa ni potrebno. Če bi mesto Gradec zahtevalo od občine Eggenberg kos zemlje in bi bil občinski zastop v Eggenburgu nasproten, ali bi se upal deželni odbor postaviti kakor danes na eno straD, za Gradec? Gotovo ne, ker bi se mu po pravici očitalo, da postopa pristransko. Proti Slovencem se seveda dela z bičem, če se prostovoljno ne odrečejo svoji zemlji. To je pa zloraba večine^ ki se utegne maščevati. Tudi leta 1897 je sklenil deželni zbor iz narodnopolitičnih nagibov raztrgati občino Vuzenico. Toda vlada je imela pogum, da ni predložila zakona cesarju v potrjenje. Cesar je izdal takrat odločbo, da se občin ne sme tako trgati. Ali bode sedanja vlada drugače posto-
pala? Ali se bode pridružila ropar skemu napadu na slovensko zemljo? Sklenete lahko, kar hočete, ne morete pa doseči, da bodemo mi vse to molče pretrpeli. Sklep boste storili le ob našem odločnem protestu. Predlagam pa, da se poročilo s predlogom vred vrne deželnemu odboru.
Tudi poslanca Benkovič in Terglav sta se pridrgžila tem izvajanjem in je prvi še posebej opozarjal na okoliško šolo.
Dr. Negri je seveda branil deželni odbor in je bil predlog na odkazanje poročila zborničnemu odseku proti slovenskim in socialističnim glasovom sprejet, predlog dr. Kukovca, da se poročilo zavrže, pa seveda odklonjen. 9
Štajerski deželni zbor.
16. seja dne 29. dee. Kdo je kriv?
Predno se je v včerajšnji seji volil odsek za preiskovanje vzrokov velikanskega prekoračenja za stavbo nove deželne bolnišnice v Stiftingthalu pri .op, je izjavil predsednik dež. zdrav-iega sveta, rektor Kratter, da niso krivi zavlačevanja stavbe in prekora-éeÉj® proračunov predstojniki posameznih oddelkov na kliniki in dež. zdravstveni svet kakor se je to celo javno zatrjevalo. Deželni zdravstveni svet je zelo hitro reševal vse tozadevne vloga Konečno je predlagal Kratter, da bi se ga kot prizadetega ne volilo v preiskovalni odsek. Resel je predlagal, naj se volitev odgodi, da se pride glede oseb v odsek na jasnost, Korošec in Wastian sta pa vstrajala pri izvolitvi Kratter-jevi. Na to se je odsek izvolil; izmed klerikalnih Slovencev sedita v njem dr. Jankovič in Korošec. Dr. Korošec je ob tej priliki tudi javno namignil, da ima z nemškimi nacijonalci dogovor, po kateremu se dr. Kukovca ne voli v noben odsek. — Zanimivo je, da noče biti sedaj škandala v Stiftingthalu od nemške večine, deželnega odbora, medicinske fakultete in zdravstvenega odseka nikdo kriv ...
Podpore po suii na Zg.
Štajerskem.
Pri drugem čitanju poročil in predlogov odsekov je došlo do zanimivega prepira med nemškimi agrarci in nemškimi klerikalci. Slo se je za podporo po suši v okraju Gröbming na Zg. Štajerskem. Nemški agrarec Grösswang se je oglasil k besedi in ostro grajal korupcijo pri razdeljevanju podpor po suši. Na Zg. Štajerskem sploh nikoli ni splošnega pomanjkanja krme; iz aniške doline prodajajo celo vsako leto na stotine vozov krme na tuje — zato pa se jim vsiljuje slabo seno in slama na stroške podpornega sklada. Podporo dobivajo pogosto ljudje, ki je ne rabijo, nasproti temu pa se posestniku, ki ima nad 10 repov živine, a je v nevolji, sploh ničesar ne : da. Grösswang je zastopal isto načelo ko dr. Kukovec v jeseni: vsem potrebnim ljudem se naj da podpora v denarju, a ne sme
mastno šalo. In na temelju teh „dokumentov" se je odigravala leta in leta avstrijska politika proti Hrvatom in Srbom.
o Pruski hakatisti zahtevajo, da se naj vendar enkrat prične z razlašče-vanjem Poljakov. Imenuje se neko posestvo v bližini Poznanja, ki obsega okrog 5 tisoč oralov, da bode prvo na vrsti. Lastnik Poljak stanuje v Avstriji. Pokazalo se bode že v najkrajšem času, koliko je na tem govoričenju resnice. Hakatiste ima tem večja jeza, ker je prišlo nedavno tega zopet veliko prusko posestvo v poljske roke.
o Češki časnikar Anton Otakar Zeithammer, član gosposke zbornice. Kakor smo že javili, je poklican poleg Golia in Horbaczewskega kot drugi zastopnik češkega naroda med novimi člani tudi starosta čeških časnikarjev in patriotov, Anton Oskar Zeithammer. Z. je rojen 1. 1832. v Pisku, je politično nastopil kot mlad dijak že leta 1848 in je spadal pozneje med najintimnejše prijatelje Riegerja in Pa-lackega. Do 60. let je bil nastavljen kot profesor na raznih ogrskih in hrvaških gimnazijah; ker pa so takrat odstranili vse avstrijske uradnike in profesorje z Ogrskega in Hrvaškega, se je vrnil Z. v Prago in se je posvetil časnikarskemu in političnemu delu. Bil je dolga leta sourednik „Politike", pozneje je pa postal šef-urednik „Nar. Pokroka". Bil je skoraj 30 let (1863 do 1891) češki dež. poslanec jin od 1. 1873—1891 češki državni poslanec. — Preživel je vse hude boje Cehov v 60. in 70. letih in veliko je pripomogel, da so^ prišli Čehi do premoči v kraljevini Češki. Od njega izvira razdelitev nefideikomisnega veleposestva na Češkem v 5 volilnih okrajev in reforma volilnega reda v trg. obrtne zbornice, vsled česar so Čehi zmagali v praški, plzenski in budjejoviški trgovsko-obrtni zbornici. Po svojem mišljenju je Sta-ročeh; vsled znanih punktacij, ki so postale usodne za Staročehe, je izgubil 1. 1891 državnozborski mandat in pozneje tudi deželnozborskega. Zaslužnemu češkemu časnikarju in narodnemu delavcu naše iskrene častitke k odlikovanju!
o 9. kongres zijonistov (židovskih nacijonalcev) se je pričel 27. decembra v Hamburgu.
o Umrl je na Dunaju 27. decembra član gosposke zbornice Em. vitez Proskowetz. Bil je podpredsednik osrednjega društva za sladkorno industrijo. Njegovo delovanje na tem polju je imelo mnogo uspeha.
v sebi nič demokratičnega, ni za ljudstvo itd. . . . Spominjamo se pa lanskega občnega zbora S. K. S. Z. v Št Jakobu v Rožn. Takrat je bil tam tndi eden prvoboriteljev hrvatske stranke prava (v kateri je po večini hrvatska duhovščina!) duhovnik Fr. Evg. Pe-trekovič. Kolikor smo posneli iž takratnih poročil klerikalnih časopisov, je bil dr. Petrekovič takrat v Št Jakobu predmet splošnega navdušenja med zborovalci in klerikalno časpisje je pisalo o njem baš tako laskavo in ljubeznivo, kakor letos o Radien. In zdaj čujmo, kaj piše ta duhovnik Petrekovič o Radiču v „Prijatelju Naroda", glasilu hrv. stranke prava. Radič je namreč v svojem „Domu" Pe-trekoviča napadel in ga imenoval „zloglasnega" Petrekoviča. Ta mu odgovarja med drugim: „Kakor rečeno — meni je malo mar Radičevega pisarenja, pa vsaj druge duhovnike naj pusti v miru in naj jih ne napada ter naj ne blati vse duhovščine, kakor je to zopet storil v zadnji številki pod naslovom „Dobri pastirji". Dokler si bode dovoljeval tako pisati, naj ve: nobeden od nas ne gre ž n j i m i n za njim. Naposled naj ve Radič tudi to, da tudi mi, hrvatski duhovniki — imamo še kako besedo tam, kjer je on tako lepo govoril in zaslepil slovenski narod. Mi smo doslej pustili Radiču svobodno karto, naj gre kamor -ga je volja in naj poskusi še ta „Elsafluid" (Dobro! Op. ur.), a on bi vsaj moral vedeti, da je tudi nam znana pot v Ljubljano in da bomo tam pokazali samo par zadnjih številk „Doma" in hitro bo nekomu slabo ..." — In tako dalje! To je torej tisti Radič, ki so ga naši klerikalci predesti nirali za voditelja bodoče klerikalne stranke na Hrvatskem.
a Celjski mestni proračun izkazuje 312.115 K 16 vin. dohodkov in 467.156 K 47 vin, izdatkov. Primanjkljaja je torej 155.041 K 31 vin. Za pokritje tega se bo pobiralo 15% doklade od zemljišč in hiš, 10% od najemnin, 50% od splošnega pridobnin-skega in krošnjarskega davka, 67% od posebnega pridobninskega, rentnega in dohodninskega davka, mestna do-klada na pivo 1 K 50 vin. za hI in še užitninski davek na vino in meso. Kakor je videti, ne bodo imeli Celjani premalo plačil. Ako še dobimo po zaslugi istih nemških nacijonalcev, ki tudi v Celjn gospodarijo, zvišanje vseh deželnih doklad in zvišanje davka na pivo, pa bode prijetno živeti v Celju. Med izdatki je posebno znamenito to, da stane uprava celjskega mesta 67.932 K. Na magistrata je cel ducat uradnikov, isto tako v plinarni in drugod, ki stanejo ta ogromen denar. Imamo jih pa samo za mestno godbo, katera tudi še posebej požre na leto 10 tisoč kron. A da bi kateri mestni oče v Celju kedaj zinil kako besedico o mestnem gospodarstvu — tega Š3 nismo slišali. Mestna hranilnica ima tu mogočno besedo, kaj ne?
se cela akcija izrabljati v strankarske namene. To je zbodlo nemškega klerikalca, dekana Prischinga, da je začel prav hndobno> napadati' Grösswanga; ta mu je vrnil z očitanjem, da prostaško zavija njegove besede, da ima dvojni politični obraz itd. Za nas je ta debata zanimiva zategadelj, ker je razvidno iz nje, da nemški klerikalci porabijo v nemškem Zg. Štajerjn na stotisoče drž. denarja za podpore, ki jih treba ni — samo da pomagajo svojim ljudem do političnih napitnin — kmet. podr. v Lieznu se je letos spomladi, ko je še trava komaj zelenela, vprašalo, če je letos pomanjkanje krme! — pri nas na Sp. Štajerju pa morajo ljudje s strešnico krmiti živino!
Oproščenje osebne dohodnine od doklad. — Predlogi. — Vinorejski odsek. — Gostilničarji v deželnem dvorcu.
Imenom finančnega odseka je poročal posi. pi. FraydeDegg o oproščen ju osebne dohodnine od dež. doklad. Ako bi deželni zbor sklenil, da se pobirajo dež. doklade na osebno dohodnino, ki smejo znašati največ 10%, bi vlada prvič tega sklepa ne predložila v sankcijo, ker goji finančno ministerstvo svoje posebno nagnenje do osebne dohodnine, na drugi strani bi pa odpadli državni doneski za deželo ter 15% odpust zemljiškega in 12'5% odpust hišno - razrednega davka, kar znaša skupno 2,195.633 K. Osebno - dohodninskega davka je na Štajerskem predpisanega 3,126.047 kron; če se od tega izračuni 10%. je jasno, da je vsota mnogo manjša. Posi. Resel se je npiral sprejemu tega zakona, češ, da se s tem dež. zbor pridruži finančnemu načrtu države; vladi, ki doslej ^ ničesar storila za sanacijo deželnih financ, se morajo delati težave. (Kako, v tem slučaju ni prav jasno). Predlaga zavrnitev tega zakona. Pridružil se mu je edini posi. Otter, ki je menil, da sedaj zopet ne misli priti do urejenega dež. gospodarstva, katero bi potem tudi pomoglo učiteljstvu do izboljšanja njegovega gmotnega položaja. Konečno se je zakon sprejel z vsemi proti socialističnim glasom. — Med predlogi se nahaja dr.Kukovčevzapodporo Bizeljancem po zadnji povo-dnji. —
V vinarski odsek sta izvoljena izmed slov. kler. poslancev Ozmec in Roškar. — Gostilničarji so mislili, da se bode že včeraj sklepalo o zvišanju drž. doklade na pivo in jih je prišlo veliko število iz Gradca in okolice, da bi biii prisotni pri glasovanju in bi demonstrirali. Ko so zvedeli, da zvišanje pivnih doklad še ni na dnevnem redu, temveč pride šele danes, so sklenili, da pridejo danes znova v deželni dvorec.
Politična hroniha.
u Gosposka zbornica je v svoji včerajšnji seji odobrila začasni državni proračun in pooblastilni zakon z zakonom glede podpor za živinorejo in vnovčevanje živine. S tem je torej vlada v posesti toliko zaželjenega poobl. zakona za trgovske pogodbe z Balkanom. Rnmunska bo menda kmalu sklenjena; treba je le še dovoljenja ogrske vlade. Bienerth je dosegel, kar je hotel. To je dejstvo, vspričo katerega zgubi sprememba poslovnika, od katere si nekatere češke in slovenska klerikalna stranka toliko obetajo, precej svoje itak že problematične vrednosti. Povrh tega so doživeli izrecni agrarci v tem vprašanja občuten poraz, katerega si naši klerikalci, ki so drugače po potrebi patentirani agrarci, ne upajo tajiti. Zanimive so
besede dr. pi. Grabmayra v gosposki zbornici, ki jih je govoril v debati o začasnem proračunu; namreč da ni treba misliti pri spremembi poslovnika na kak poraz Nemcev; ti imajo za sebe prvič to, da je izključena v drž. zbornici slovanska večina, drugih pa gosposko zbornico in vlado. Dobro je tedaj precej hladno soditi o posledicah spremembe poslovnika.
u Pašič o trgovski pogodbi z Avstrijo in o balkanski zvezi. Praška „Nar. Politika" priobčuje pogovor svojega dopisnika s srbskim ministerskim predsednikom Pašičem. Ta je mnenja, da je mnogo upanja za avstrijsko-srbsko trgovinsko pogodbo. Kar se tiče balkanske zveze, pa je to ideal, kateri se še ne bode tako kmalu izpolnil. Zveza bi imela spočetka le čisto gospodarski pomen obrambe proti zapadni Evropi.
Drobne politične novice.
Turški vel ifci vezir, Hilmi-paša je odstopil. — Turški listi pišejo znova, da bode njegov naslednik turški poslanik v Rimu, Hakki bej.
Srbska skupština je poslala londonskemu slavnostnemu odboru za proslavo Gladstonove stoletnice posebno brzojavko, v kateri se pravi, da se bode srbski narod vedno spominjal moža, ki se je zavzemal za nesrečne in tlačene narode tudi izven svoje domovine. (Včeraj je poteklo sto let, kar je bil rojen (29. dee. 1809) veliki angleški liberalni državnik William Ewart Gladstone. „Narodni Dnevnik" bode prihodnje leto priobčil o njem iz poklicanega peresa daljšo študijo, na katero že danes opozarjamo. Op. uredn.)
Novi možje na belgijskem dvoru. Na dvoru novega belgijskega kralja Alberta I. se sedaj odigravajo tako znameniti dogodki, da vzbujajo v celi deželi pravcato senzacijo. Kralj noče nikogar od zaupnikov in prijateljev Leopolda II. obdržati na dvoru temveč hoče doseči pomlajenje dvora tudi v političnem oziru. Na dvor bodo prišli liberalci; novi dvorni maršal postane na mesto klerikalnega grofa d' Oultremonta grof Ascher, generalni pribočnik je postal general Jungberth, ki ni le liberalec, temveč še celo svo-bodomislec. — Klerikalci so vsled teh izprememb konsternirani.
Dnevna hroniha.
d Pospeševanje tujskega prometa.
Začetkom meseca decembra se je vršila v železniškem ministerstvu konferenca zastopnikov društev za tujski promet. Pri tem je zastopnik vlade razvijal sledeča načela, katera si je postavilo ministrstvo javnih del za pospeševanje tujskega prometa: 1. Delati na to, da se državna uprava na vseh poljih ozira pri odredbah in odlokih na interese tujskega prometa. 2. Se bode skrbelo za primeren kredit pri gradnji hotelov in za reklamo v tujini. Pri hotelih ne bode dajala denarja država, pač pa bode pridobivala za to podjetnike in banke. Pri dovoljevanju lastnega kredita in podpor pa se bode ozirala vlada v prvi vrsti na povzdigo obiska naših krajev iz tujih dežel. 3. Se bode skušalo pridobiti prebivalstvo, da bode pri povzdigi tujskega prometa sodelovalo. V ta namen se bodo nastavili posebni inštruktorji za tujski promet.
d Občinske volitve v Mostaru. Volitve so se vršile 22. t. m. Volilcev je bilo 1611 in sicer 773 muslimanov, 409 katolikov in 886 pravoslavnih. Izvoljenih je 12 muslimanov, 6 Srbov in 6 Hrvatov.
o „Frankf. Zeitung" piše o izidu Friedjungovega procesa: Takšnega poraza avstrijskega poročevanja iz drugih držav vendar nismo pričakovali. Do sto sejnih zapisnikov „Slov. juga" je kupil avstro-ogrski urad — najbrž baron Rauch v Zagrebu — in ni mogel niti jedenkrat konstatirati, da so bili vsi ti „dokumenti ponarejeni, da si je nekdo dovolil z neumnimi Avstrijci prav
Štajershe novice.
„Sndmark" in klerikalci. Graški „Volksblatt", glasilo nemške-klerikalne stranke na Štajerskem, je društvu „Südmark" očital mnogo nečednih in nečastnih stvari. Vodstvo „Südmarke" je na to vložilo tožbo proti odgovornemu uredniku „Volksbl.", a samo zaradi — pomanjkljivega dolžnega nadzorstva. Hotelo mu je vzeti možnost, da nastopi dokaz resnice. Sedaj je pa graško sodišče še to tožbo zavrnilo, češ da društvo kot tako ne more tožiti.
a Novi koleki bodo izdani s 1. jan. 1910. Stari še ostanejo v veljavi do 31. marca 1910. Trgovske knjige, menjice itd. bode treba dati znova oblastim, da pritisnejo na koleke svoje štampilije še pred 1. aprilom, drugače zgube stari koleki veljavo. Zamenjati pa bo moči stare koleke brezplačno še do 31. maja 1910.
o Stipa pl. Radič, ljnbljenec slovenskih klerikalcev. Ko so imeli slovenski klerikalci pred meseci svoj „veliki dan" ustanovitve V. S. L. S. (velike stranke ljudskih sleparjev), je bil tam — kakor bo to še našim čitate-ljem vsem znano — tudi vodja „hrvatske pučke seljačke stranke", bivši liberalce in ateist Stipa pl. Radič. — Klerikal oo časopisje ga je takrat v nebo kovalo kot velikega krščanskega politika in „Straža" ga je na naše precej hude obtožbe branila še posebej češ hrvatske duhovščine Radič danes res nima v svoji stranki, a to zato ker je ta duhovščina previsoka, nima
a Gremij celjskih trgovcev je že lani sklenil, da ne dajejo trgovci nobenih novoletnih daril strankam ali njihovi služinčadi.
a Odkupil se je v prid Družbi sv. Cirila in Metoda od novoletnih voščil g. dr. Kodermau v Celju s 3 K. Posnemajte!
a V Bočni ima v nedeljo, dne 2. januarja 1910 ob pol 3. uri popoldne Zadrečki krožek učiteljskega društva gornjegrajskega okraja svoj sestanek. Predaval bo stud. teh. Fischer Franc o modernem zrakoplovstvu. Kdor se zanima za to predavanje — dobrodošel. Predavanje je v gostilni g. Žmavca.
a Občni zbor slov. delavskega podpornega drnštva v Celjn se je
sinoči vršil v društvenih prostorih. Vršila se je posebno obširna debata o tem, ali naj se gostilna še nadalje vzdrži ali ne. Slišalo se je mnogo razlogov za in proti. Končno se je sklenilo, gostilno začasno še vzdržati. Naročilo se je novemu odboru, naj uporabi vsa sredstva, da se društveno življenje poživi in razvija. V novi odbor so izvoljeni gg.: za predsednika Vek. Spindler, za podpredsednika Panier, za blagajnika A. Cerne, za tajnika Srebotnjak; knjižnico so obljubili menjaje se upravljati 4 člani odbora, v katerem so še poleg naštetih gg. Oražen A., Kmecl Jože, Ant. Jošt, V. Beve in Kramar. Namestniki so gg.: Vinko Kukovec, A. Terček, A. Kunej in E. Vihar; preglednika pa gg.: Kar-njovšek in Jagodič.
a Knjižnica Št. Jnrij ob J. ž. se vsem častitim članom zahvaljuje za novoletno darilo, s katerim so se odkupili od novoletnih voščil za trg Št. Jurij ter želi vsem najsrčnejše Novo leto.	Odbor.
a Čebelarska podrnžnica za okraj Kozje je imela 27. dee, 1909 svoje letno zborovanje. V sestavi odbora se niso vršile posebne izpremembe, omeniti je le, da bo razun g. Lovreca pobiral udnino kot blagajnik tudi gosp. Ulčar. Z velikim zadovoljstvom se je vzelo na znanje, da je slavni okrajni zastop Kozje tudi letos naklonil naši podružnici znatno podporo. Slavnemu okrajnemu zastopu se za blagi čin naj-topleje zabvaljulemo. Sklenila se je prireditev nekaj celodnevnih tečajev tekom prihodnjega leta. Odbor.
a Zahvala. Podpisano šolsko vodstvo vrši s tem svojo prijetno dolžnost ter se v imenu šolske mladine naj-srčneje zahvaljuje vsem preblagim dobrotnikom, ki so po obilnih darovih v denarju in blagu pripomogli, da se je letošnja božičnica tako sijajno obnesla. Bog plati! — Šolsko vodstvo Št. Janž pri Velenju, dne 27. decembra 1909. Ferdo Pokeržnik, šolski vodja, a Tatvina. Okradel je v Sveti noči neznani zločinec g. Franu Žiher-ju, nadučitelju v Vurbergu čebelnjak. Dva panja je malodane do cela izpraznil, tako, da sta tudi za prihodnje leto uničena. Odnesel je dosti strdi, klešče in nekaj voska. Neglede na tp, da znači ta čin skrajno smovost in brez-srčnost — uboge živalice so namreč zjutraj na pol zmrzle ležale po tleh, večina pa je seveda bila že mrtva — ima prizadeti tudi znatno materijelno škodo. Stvar se je naznanila orožnikom.
a Od Sv. Bupbrta v Slov. gor. Svetoruperčki farani smo pač zelo srečni v dobi, od kar je gosp. župnik Pajtler pri nas. V tem času nam je pogorelo troje cerkvenih poslopij, katera moramo davkoplačevalci z velikimi stroški vzdržavati, najpoprej marof, potem poslopje v Zavrhu nato še isto v Humu. — Kaj smo se neki pregrešili? — Gotovo si mora biti ta častiti gospod v sovraštvu s sv. Florjanom. Čudo veliko, da nas gosp. Pajtler ne nadleguje, da bi si kupili sedaj o Novem leto tega svetnika v domačo cerkev, da nas vsaj vnaprej varuje vseh nesreč; imamo namreč samo še farovž za spomin iz starih lepših časov.
o Podkovska šola v Ljubljani. — Na podkovski šoli c. kr. kmetijske drržbe v Ljubljani sprejme se za prvi polletni tečaj 19ip, ki se prične s 3. januarjem, še nekaj učencev. Kovaški pomočniki, kateri žele priti v ta tečaj in obiskati tudi tečaj za mesogled, naj nekolekovane prošnje takoj vlože na vodstvo podkovske škole v Ljubljani. Vodstvo bode preskrbelo, da dobe vsi revni učenci podpore v znesku 100 do 120 kron.
a Ponarejen« petkronske tolarje
skuša zmenjati po mariborskih trgovinah 30 do 35 leten mož s plavimi brkami in dolgo rjavo zimsko suknjo. Pozor pred njim! — Zlato uro je ukradla z verižico vred pri čevljarju Marčiču v Mariboru dekla Antonija Jurjec iz celjske okolice. Nosila jo je po mestu; ker se je zdelo nekemu stražniku čudno, da nosi tako težko zlato verižico, jo je prijel. Jurjec je trdila, da je oboje našla, a je prišla resnica kmalu na dan. — Neki 60-letni berač Bezjak iz Maribora je prosil na rotovžu za podporo. Ker je ni dobil, je vrgel skozi okno na dotičnega uradnika 4 kamene. K. sreči ga ni zadel. Moža so zaprli.
a Iz Maribora. Slovenski umetnik, mladi slikar g. Ivan Žabotaseje nastanil v Mariboru. Opozarjamo na tihega umetnika, ki stremi za svojimi cilji brez izdatne podpore, kakor večina naših slikarjev. G. Žabota si je priboril na raznih razstavah, zlasti v dunajskem umetniškem domu, na razstavi „Jednote umélcu vytvarnych" v Pragi in letos v stekleni palači v Monakovem* na mednarodni razstavi dobi o ime. Na mednarodne razstave v Monakovem, ki se prirejajo vsako četrto leto, so pripuščene samo najboljše umetniške moči, a vendar je jury te razstave rada sprejela slike g. Žabote in ga pozvala, naj ji pošlje še več svojih del. — G. Žabota je ravnokar dovršil krasen portret g. dr. Turnerja v Mariboru. Domačemu umetniku želimo mnogo nspehov, slovensko občinstvo pa pozivamo, naj se s svojimi naročili nmetnin marljivo obrača na g. Žaboto, v poštni ulici št. 6.
a Iz Maribora. Ljudska knjižnica v „Narodnem domu". Na občnem zboru „Slovanske Čitalnice" je poročal g. dr. L. Poljanec o poslovanju ljudske knjižnice v Mariboru 1. 1909. Knjižnica šteje 1099 slovenskih knjig, torej 116 več nego koncem lanskega leta in sicer 77 (+2) pesniške, 45 (+ 2) dramatike, 513 (-(- 71) pripovednih. 248 (+ 17) poučnih in 216 (+ 34) mladinskih knjig, razen teh pa še obilo čeških in hrvatskih. Čitatelji (koncem leta jih je 241) so prečitali letos 5480 knjig (lani 4675, torej letos + 805) in sicer 360 (— 5) pesništva, 220 (-f 24) dramatike, 3606 (+ 378) pripovednih, 492 (+ 123) poučnih, 802 (+ 285) mladinskih. Zanimive so številke glede posameznih pisateljev in zbornikov. Sienkiewicza se je prečitalo 384 knjig, Jurčiča 331, Cankarja 120, „Dom in Svetov" 177, Kresnika 188, Knezove knjižnice 121, leposlovne 67, ljudske 79, salonske 83, slovanske 165, zabavne 87, „Slovanov" 116, dr. Tavčarja 134, Trdine 149, „Ljub. Zvon" 113. Nekatere knjige so že precej obrabljene, saj jih je bilo precej že po se-demdesetkrat med ljudstvom. Dohodkov je imela Ljudska knjižnica 550 kron in toliko tudi stroškov.
a Iz Maribora. „Slovanska Čitalnica v Mariboru" je zaključila z občnim zborom dne 23. grudna poslovno leto 1909. Poročila posameznih odbornikov so se vzela z zadovoljstvom na znanje, zlasti poročilo blagajnika g. Stegnarja. Za prihodnje leto se je izvolil naslednji odbor: predsednik g. dr. Vlado Sernec, tajnik g. Tone Hohnjec, blagajnik g. Alojzij Eakovec, višji oficijal juž. žel. v pokoju; odborniki gg. dr. Anton Medved (podpredsednik), Vilj. Berdajs, Vek. Bahovec, Ivan Ašič, Srečko Stegnar in dr. Lj. Pivko.
a Z nožem je zbodel v prepiru pekovski učenec Voglar pri peku Mu-seku v Mariboru svojega tovariša Tram-puža v desno roko in ga težko ranil. Fanta so odpeljali v bolnišnico.
Primorske novice.
v Cela Istra — novo Ricmanje !
Velezanimiva poročila prihajajo iz te zapuščene in zanemarjene, pa v narod-nem pogledu vzorne dežele. Odredba škofa Nagla glede odprave zadnjih ostankov slovanskega bogoslužja je »začela roditi sadove. Povsod se sliši le en glas: dokler se ne prekliče ta naredba, ne pojdemo več v cerkev. In to ni morda kako „liberalno", „brezversko" ljudstvo, ne, oni narod, ki minda poleg Tirolske še najbolj tiči v klerikalizmu. Ta narod, udan cerkvi in duhovščini, čuti krivico odprave slov. bogoslužja tako globoko, da vkljub vsej svoji vdanosti in pokorščini izjavlja, da ne pojde več v cerkev. In tako se poroča, da se v mnogih farah o Božiču sploh ni maševalo, ker ni bilo naroda v cerkev in ker ni bilo najti nikogar, ki bi bil zvonil in pomagal duhovniku. V župniji Lanišče je na Štefanje začel peti župnik mašo latinski. Ko je zapel „Gloria in excelsis Deo", je — kakor bi bila strela udarila — šel ves narod iz cerkve, celo ministrantje so zapustili župnika, ki je ostal sam in moral mašo prekiniti. Ves narod, staro in mlado, moško in žensko, je trdno odločen, da se tako dolgo odtegne vsem cerkvenim obredom, dokler bo Naglova naredba v veljavi.
Tako lahko narodna zagrizenost škofa Nagla rodi v Istri celo vrsto Ricmanj. Narod sam, brez vsakterega podpihovanja, da je odločen in oster odgovor na tlačenje pravic narodovega jezika. Vlada in cerkev sta se na enih Ricmanjih skoro zadavili, in sedaj lahko iz cele dežele nastane eno veliko Ricmanje. Tako si cerkev sama izpodkapa spoštovanje, ne pa mi — „liberalci".
v Neumna jeza. Po Trstu so nabiti slov. lepaki za veliko veselico CM podružnice 8. jan. 1919. Tržaški Lahi si izganjajo svojo jezico na Slovence sedaj nad lepaki, ki jih pridno trgajo. Čisto po vzorcu celjskih nemškutarjev!
v O skrajni podivjanosti nekega laškega fantalina v Trstu poroča „Edinost"., Imel je par let ljubico, iki je umrla. Fant je prišel s par lahkoživ-kami k njenemu odru in se tam na ves glas smejal. Laška plemenitost in kultura je res nedosežna!
v Dr. Anton Gregorčič, zloduh goriških Slovencev, je v seji goriškega deželnega zbora predlagal, naj se potrdijo volitve iz trgovske zbornice, dasi ve on in ve cela Goriška, da se je pri teh volitvah sleparilo na način, da ima z zadevo še danes opraviti sodnija. To je — slovenski (!) poslanec!
Latinizacija v cerkvi. V Klancu v Istri se je pri polnočnici zgodilo, da so pevci v cerkvi, ko je svečenik zapel „Dominus vobiscum!" odgovorili v slovenskem jeziku: „In s tvojim duhom!" Ko so odpeli ta odgovor, je pripomnil svečenik, da je to smrtni greh, ker Boga treba slaviti v latinskem jeziku!
Najnovejšo brzojavno in telefonica poročila.
g Štajerski deželni zbor. z Gradec, 30, dee. Danes se je sklenilo začasno nadaljnje pobiranje dosedanjih deželnih doklad. Razvila se je ob tej priliki daljša debata o deželnih financah, v katero sta imenom Slovencev posegla dr. Kukovec in dr. Korošec. Slovenci in socijalisti so glasovali proti temu provizoriju.
z Gradec, 30. dee. Finunčni odsek se je sinoči bavil temeljito s predlogom deželnega odbora glede zvišanja davka na pivo. Po dolgi debati se je z večino sklenilo predložiti danes deželn. zboru okvirni zakon, po katerem se lahko zviša deželna doklada na pivo od 2 do 4 K. Še le pri proračunski raz-
pravi se bode potem sklenilo, v kaki višini se bode pobirala deželna doklada na pivo.
z» Gradec, 30. dee. Danes opoldne so priredili delavci in gostilničarji na dvorn deželne palače velikansko demonstracijo proti zvišanju davka na pivo. Hrup in ropot je bil tolikšen, da se je morala seja deželnega zbora za jedno uro prekiniti. Slednjič je morala policija sprazniti dvorišče.
d Gradec, 30. dee. ob 2. uri pop. Pravkar se je pričela razprava o nujnem predlogu glede okvirnega zakona za zvišanje davka na pivo. Zvedelo se je, da so nemški nacijonalci dali članom svojega kluba svobodo glasovanja, pa tako, da bode predlog s pomočjo slovenskih in nemških klerikalcev gotovo sprejet. V debato poseže tudi dr. Kukovec, kateri bode imenom Narodne stranke izjavil, da nasprotuje ta zvišanju davka na pivo istotako kakor zvišanju davka na vino, ker oba težko zadeneta spodnještajersko kmetijstvo, in sicer jeden vinogradnike, drugi pa hmeljarje.
Druga vlada na Hrvaškem.
z Zagreb, 30. dee. „Pokret" poroča iz Budimpešte: Tukaj se v naj-resnejših političnih krogih smatra premena na banskem sedežu za gotovo dejstvo kakor hitro nastopi drug*, vlada na Ogrskem. Kot najresnejši kandidat za bansko mesto se smatra grof Peja-čevič. Mesto hrvaškega ministra v Budimpešti se tako dolgo ne spopolni, dokler se ne urede razmere na Hrvaškem. A portfelj hrv. ministra se bode dal samo taki osebi, katera uživa zaupanje večine v hrvaškem saboru.
Lukacs in Justh na Dunaju.
z Dunaj, 30. dee. Designirani ogrski ministerski predsednik Lukacs je šel danes ob 10. uri na dvor, kjer ga je cesar vsprejel v Sčetrturni audijenci. Justh je šel ob pol 11. uri v dvorno pisarno k sekcijskemu načelniku Daru-varyju, kjer sta se z Lukacsem sešla in razgovorila; nato je pa šel Justh k cesarju. — Lukacs se je nato podal v hotel Sacher, kjer pa čakajočim ga časnikarjem Še ni hotel ničesar povedati z ozirom na Justhovo še trajajočo audijenco. Ko so ga vprašali, kedaj odpotuje, je rekel, da ne ve, ker je mogoče, da ga pokliče cesar po Justhovi audijenci še enkrat k sebi.
Železniška nesreča pri Uher-skem.
v Pardubice, 30. dee. Stanje ranjencev, ki leže v pardubiški okrajni bolnišnici, je razmeroma ugodno. Zdravniki upajo, da jih bode že lahko v 4—6 tednih odpustili iz bolnišnice.
v Praga, 30. dee. Poročila praških nemških listov, da so češki okoličani mrtvece in ranjence pri železniški nesreči na Uherskem okradli ali da so tudi druge reči odnesli, so tenden-cijozna in neresnična.
Iz Rusije.
v Petrograd, 30. dee. Duma je sprejela sinoči v večerni seji enoglasno zakon za dovoljenje potrebnih svot v svrho reorganizacije armade in dislo-kacije čet.
v Livadija, 30. dee. Car, carica otroci in rodbina so se sinoči odpeljali z ladijo „Standart" v Sevastopol.
Toča in sneg.
d Dunaj, 30. dee. Tukaj je šla sinoči silna toča, danes pa že celi dan sneži.
d Praga, 30. dee. Iz cele južne Češke poročajo o toči in pa obilnem snegu. Na severnem Češkem je padlo toliko snega, da je promet na več mestih popolnoma ustavljen.
Obrambni vestnih.
o Prijateljem Ciril-Metodove družbe
se razpošlje z Novim letom na ogled „Slov. Branik", glasilo družbe. Nadejati se je, de ne bo nihče odklonil tega dobro urejevanega mesečnika, ki nas redno poučuje o naših kulturnih stremljenjih, o naših narodnih pridobitvah in izgubah, o raznih nasilstvih nasprotnikov itd. Cena je le 3 K, za dijake 1 K 80 vin. na leto. Naj bi si ga naročil vsak zavedni Slovenec, vsaka prava Slovenka. Naroča se pri upravništvu „Slov. Branika", Ljubljana, Tržaška cesta 33. Kdor ne pošlje naročnine do febrnarja, se mu list ustavi.
• Konzorcij „Slov. Branika".
Društvene vesti.
o Telovadno društvo „Sokol" v Žalcu priredi dne 2. svečana t. 1., to je na svečnico, koncert s plesom v salonu bivšega Virantovega hotela. Svira vojaška godba iz Karlovca. — Bližnja društva se prosijo, da se ozirajo na to prireditev ter se v obilem številu udeleže skrbno pripravljene veselice.
o Športno društvo „Maribor" ima svoj redni občni zbor v torek, dne 4. prosinca 1310 ob 87 uri zvečer v restavraciji Narodnega doma.
o Šoštanjski Sokol priredi v dvorani hotela „Avstrija" Silvestrov večer s pevskimi in koncertnimi točkami, veseloigro „Svojeglavneži111 in alegorijo«. Začetek ob pol 8. ura zfeČer. Prosimo" obilne udeležbe.	r fe5
Tržne cene.
29. decembra. Dunaj. Borza za poljedelske produkte. Amerikanska pene so bile nekaj nižje in tendenc^ zategadelj^ slabša. Prodajalci in kupci »o bili zelo rezervirani. Došlo ie le do neznatnega prometa.	*
Budimpešta. S v in j ad: ogrske stare, težke 148 do 149 v. mlade težke 155 do 156 vin., mlade, srednje 155 do 156 v, mlade, lahke 146—150 tin. zaloga 22.891 komadov. Prignano 204 komadov, odgnano 163. Ostalo torej 21.932 komadov. Tendenca trdna.
Budimpešta. Pšenica za april K 13'99, pšenica za oktober K 11'79, pšenica za maj K 13'82, rž za april 9'86, rž za oktober K 8'87, oves za april 7'59, oves za oktober K —'—, koruza za maj 6'64, ogrščica za avgust 13'50. Pšenica se malo ponuja, kupuje tudi malo, tendenca je trdna, promet neznaten, efektivna pšenica nespremenjena. Vreme: dežuje. >
Sladkor. Trst Centrifugai Pilés prompt K 35'— do K 357/g, za jan.-marec K 35 — do K 36—. Tendenca: mirna.
Sladkor, Praga. Surovi sladkor prompt K 28'40, nova kampanja kron 24'70. — Tendenca mirna. »Vreme: oblačno in milo.
Hamburg. Kava: Santos Good Average za dee. —'—, mare 37'25, maj 37'50, september 37't1- Tendenca trdna.
z Severni tečaj ni odkrit? „Pen-silvanska geografska družba" v Fila-delfiji je, kakor poroča „Sun", sklenila, da ne pripozna Pearyja kot najditelja severnega tečaja in da smatra Peary-jeva poročila, objavljena v dnevnem časopisju, znanstveno za neverjetna. Torej tndi Peary slepar?
o Kakšno bo leto 1910? Gospa de Thebes, slavna prerokinja v Parizu, je izdala kakor navadno tudi že za 1. 1910 svoje proročanstvo. Pravi, da stoji leto 1910 v znamenju ognja. — Solnčni žarki bodo s posebno silo delovali na srednjo Evropo in okrepili energijo in delovanje narodov. Letina ne bo slaba. Pomlad bo res nekoliko hladnejša in bolj deževna, a v jesen bo mnogo dobrega vina. Srednjeevropska primorja bodo mnogo trpela vsled strašnih burj. Posebno mnogo bo požarov in nastal bo tudi grozen požar nekega velikanskega gozda v bližini velikega mesta. Vulkani bodo nemirni. Znamenit napredek bo zaznamovati v rudarstvu.
—	V kraljevstvu mode nastane 1.1910 pravyffireobrat. Ženske bodo nosile miUe^klobuke. Sluge in lakaji bodo nosili - srednjeveške obleke in vlasulje. Zrakoplovstvo bo napredovalo, a ostane vendarle šport samo nekoliko ljudi. — Silno se bodo napolnile blaznice. Potresi na morju bodo osobito Severni Ameriki napravili ogromno škodo. — Južna Amerika bo trpela vsled velikega deževja in poplav. V Rusiji in Belgiji bo velik preobrat obstoječih razmer. — Nemirna negotovost obdaja Balkan. Nekaj časa se bodo velevlasti bavile samo z Azijo. Na Angleškem bo revolucija ustvarila velik preobrat. Isto se zgodi tudi na Španskem in v
I Prusiji. Kratko rečeno, pravi prerokinja, 1. 1910 prinese velik nasilni napredek za čim hitrejše zbližanje narodov in okrepljenje svetovnega miru. — Pondeljki in četrtki bodo usodni dnevi v večini slučajev, srečni dnevi bodo nedelje. Za toilete je treba izbirati tri glavne barve solnca: rdeče, ripieno, oranžasto itd.
o Bojeviti indijanski glavarji, katere smo v mladih letih občudovali vsled povesti iz znanih Mayevih in drugih knjig, izumirajo. Zadnji izmed „velikih" vodij Sioux indijancev, „rdeči oblak" je 85 let star umrl.
z Zadeva Hofrichter. V linškem stanovanju nadporočnika Hofrichterja je policija zaplenila različne predmete. Sedaj zasleduje gotovo sled glede tega, odkod je dobil Hofrichter cij^nkali. Osumljena je neka dama, ki si je lahko dobila cijankali.
o Nemški princ v konkurzu. — V
Frankobrodu je razglasilo sodišče o zapuščini umrlega princa Maksa Izen-burg-Büdingen-Wächtersnausena, ki je pa veliko manjša kot njegovo ime, konkurz. Imetja je namreč 28 tisoč, dolgov pa 236 tisoč mark.
o Družinska tragedija. Minulo nedeljo je obesila žena premožnega monterja Šulca svoje tri otroke v starosti 1—6 let in potem zastrupila samo sebe.
—	Ženo so zopet oživili, otroci so pa umrli. Vzrok dejanja je bila baje moževa nezvestoba.
o Dunajski izvoščki hočejo sedaj vpeljati mesto kočij — avtomobile. Vzrok zato tiči zlasti v tem, da jim konji od leta do leta manj zaslužijo.
z Gospa Rutthofer, ki je bila leta 1906. v znanem velezanimivem procesu v Inomostu obsojena zaradi umora svojega moža na 10 let ječe, je v kaznilnici na pljučnici umrla.
Zapuščina belgijskega kralja znaša baje samo 500milijonov frankov. Za to premoženje se bodo tožile princezinje Klementina, Lujiza in Štefanija. — Premoženje žene nekdanjega mehikanskega cesaeja Maksa, Šarlote, kateri se je omračil duh, pa znaša sedaj nad 150 milijonov frankov. — Papežu se menda nič ne dopade, da je dobil kralj Leopold pred smrtjo odvezo svojih grehov. Župnika, kateri je to storil, je poklical v Rim na odgovor. V testamentu bržkone ni robenega legata za sveto cerkev.
in modno blago za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno v Humpolcu
na Če£kem< — Vzorci franko. —
z Plavajoča razstava. Euska črno-morska plavajoča razstava, katero so aranžirali ruski trgovci s pomočjo vlade za povzdigo svojega izvoza, je dospela v bulgarsko luko Burgas. Razstavo prebivalstvo pridno poseča. Ogleda si. jo tudi car Ferdinand z ministri.
Za novoletna darila
priporoča
edina narodna trgovina 8 čevlji
Štefan Strašek v Celju
svojo bogato zalogo vsakovrstnih čevljev in galoš za dame in gospode, kakor tndi za otroke v najfinejši izpeljavi. Cene nizke. Postrežba solidna in točna. — Kdor si kupi blago za 10 K, dobi en par domačih čevljev zastonj?
Za
božične praznike
in
novo leto
priporočam cenjenemu občinstvu iz Celja in okolice jamčeno pristni domači konjak, kakor tudi slivovko, brinjevec in vinsko žganje v steklenicah, vse iz žganjarne gosp. Roberta Diehl v Celju. Imam tudi vedno v zalogi najfinejše vrste čaja in Jamaika puma.
Franja Langerholz, Celje
Graška ulica št. 43 (Stadt Graz).
>oi t
izborim s butelke
najboljše bizeljske, ljutomerske in konjiške starine priporoča kot zelo primerno božično in
p,;	novoletno darilo
prva južnostajerska vinarska zadruga v Celju.
Zadruga ima v zalogi vsakovrstna bela in rdeča zajamčeno pristna južnostajerska	namizna vina	najboljše
kakovosti po zelo nizkih cenah. — Zahtevajte cenike! Prepričajte se z poskušnjo! Obiščite naše kleti v Gaberju
?	pri Celju („Sokolski dom"), kjer so Vam poskušnje na razpolago !
Gostilničarji! Ogibljite se brezvestnih tujih agentov, ogrskih in laških vinotržcev in naročajte vino pri domačem podjetju južno-1 1	štajerskih vinogradnikov.
;i7
Prva južnostajerska vinarska zadruga v Celju.
625 8-
n
's» . .«sa rfs»
Pisarna v Celju, Graška cesta štev. 15. i!
1=6=
Uredništvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3,
da dvorišču, L nadstropje.
* *
[ókopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* «
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
HARODHl
DHEVHIK
Upravništvo:
Schilierjeva cesta Stev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12*50 četrtletno ... K «'30 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28— za vse druge dežele i. Ameriko K 30'— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 299.
Telefonska Številka 65.
Celje, v petek, dne 31. decembra 1909.
Čekovni račnn 48.817.
Leto I.
Ob Novem letu.
V malo, malo arah bode zazvenela „s stolpa visokih lin" po naši s stolpi tako zelo oblagodarjeni domovini polnočna nra — in človeštvo bode za eno leto starejše. V mramornate palače in nbožne seljaške kočice, v udobne in premožne hiše ter v podzemeljske kleti, koder životarijo v zasmeh človeštva in Boga človeška bitja, bode odmeval zvonov glas in se bode na raznoliki način pozdravljalo prihajajoče leto. V šumnih družbah in društvenih večerih bodo nedvomno tudi sloviti govorniki pri polnih čašah znova slikali slovensko tugo in vso tisto mizerijq^, ki je je polna naša domovina od zelenega Pohorja doli do valovite Adrije. Mnogo se bode mislilo na to tueo, mnogo na „železne razmere" — a le malokateri slovenski človek bode ponosno dvignil glavo z neomajnim sklepom, da mora biti z delom in naporom tudi te tuge konec in da ljudska sila prebije vsaki železni obroč.
Časnikarju, ki čuti utripanje časa, ki zasleduje trezno in brez predsodkov razvoj našega naroda in človeštva, se pri misli na preteklost in bodočnost zresni obraz. Pogleda tisti novopopisani list naše zgodovine in se zamisli. V težkih razmerah smo si pred dobrim letom ustanovili „Narodni Dnevnik" — marsikatera želja, up in strah je spremljal lansko leto prvo številko lista, katerega nam je štajerskim Slovencem prineslo lansko Novo leto. Istinito, ni še tako dolgo tega, komaj kratkih dvoje desetletij, kar so si mogli štajerski Slovenci vzdrževati komaj jeden tednik. In danes imamo poleg mnogih drugih dobrih in slabih časopisov že dnevnik. Ni šlo lahko, trebalo je velikih žrtev, mnogo nečloveško napornega dela — mnogo zmag nad raznimi predsodki in
ovirami — ali danes, na Starega leta dan gleda list veselo in samozavestno v bodočnost. Ona tanka plast inteligence vseh slojev se je v 20 letih na Štajerskem tako zgostila, tako narastla, da že lahko vzdržuje lastno dnevno glasilo. In šlo bi še mnogo lažje kakor gre, ako bi bilo pri nas nekoliko manj fraz, malko manj komodnosti in precej več umevanja, da je časopisje glavna odporna sila naroda, a tudi glavni njegov vzgojitelj. Zato je le pozdravljati srečen dogodek, da je „Narodni Dnevnik" v vrstah naroda, glasilo za politiko, ki jo delajo v blagor in prid spodještaj. Slovencev njih najboljši sinovi. Ako mislimo na delo, ki je zadnji čas tako lepo začelo za razširjenje in podporo „Nar. Dnevnika", gojimo najlepše upe za prihodnje leto. Želeti je, da bi to delo ne omagalo v zavesti, da je ne le prevažno narodno, temveč tudi kulturno in strankino delo kateksohen.
Koliko bojev je prebil lansko leto „Narodni Dnevnik"! Padale so sempa-tje ostre besede, dasi se je do skrajne možnosti držal načela, da je treba pri nas uvesti boljšo, finejšo obliko političnega občevanja in političnega boja. A težko je bilo mnogokrat brzdati opravičeno jezo, bodisi da se je ista že obračala proti narodnim nasprotnikom, bodisi proti domačim našim politikom, ki so sicer slovenske krvi, a služijo pod geslom verstva in cerkve dunajskim in kakor kažejo zadnji dogodki v Istri, rimskim interesom. Prebil je list takoj prvo leto velik volilni boj in služil takrat kot ostro orožje ne le napredni naši Narodni stranki, temveč tudi v obrambo izven te stranke stoječim narodnim politikom. Ni hotel list s stranko vred tega boja, a vsililo se mu ga je in ga je moško dobojeval. Tiral je „Narodni Dnevnik" celjsko
renegatstvo in njegovega poslanca Woschnagga pred neusmiljeni sodni stol javnosti in dosegel, da se danes že v nemškem taboru s prsti kaže za relegati . . Zasledoval je veliki boj avstrijskega Slovanstva v državnem zboru, podpiral ga, dasi ni priporočal najostrejšega orožja, dobro vedoč, da se isto lahko obrne tudi proti lastnemu narodu. Nedvomno je, da gre razvoj avstrijskih slovanskih narodov nakviškn in da se pripravlja na Dunaju preobrat — osobito proti Jugoslovanom. Mi, ki smo lani bratski srbski narod svarili pred nepremišljenimi koraki, se veselimo letos nad njegovo sijajno moralno zmago v Friedjungovem procesu, ki bode imela neizmerne posledice . . .
čemu bi naštevali vsa polja, na katerih je „Nar. Dnevnik" po svojih najboljših močeh informiral naše občinstvo in si pridobil upravičen sloves, da je jeden najboljših slovenskih listov ? Ni to samohvala, je plačilo poštenega dela in vzpodbuda za bodočnost — ne le za njegove duševne, temveč tndi gmotne podpornike. Samo na jeden lep uspeh še pokažemo: sprožil in utemeljil je misel združenja vseh narodnih SI evcncev v jedno bojno yrsto, v jed-notno odporno silo, misel, katera bode že v nekaterih tednih postala meso. Morda je res, da ji danes nasprotujejo še ljudje iz lastnega tabora in da jo smešijo oni, ki se je najbolj boje : ali naraven razvoj naših razmer sili k združitvi vseh političnih, gospodarskih in kulturnih moči slovenskih napred-njakov, zategadelj tudi mora do te združitve priti! Gojitev in izpopolnjenje te združitve, ki se ima kmalu raztegniti tudi dalje na slovenski jug, bo jedna glavnih nalog „Narodnega Dnevnika" tudi vbodoče!"
Imamo veselje do dela in krepkega življenja; utemeljujejo ga dose-
danji uspehi in up, da slovensko občinstvo prav ceni in presoja naše delo. Zato „Narodni Dnevnik" lahko kliče vsem svojim prijateljem, sotrudnikom, naročnikom in podpornikom: Srečno Novo leto! ___
Slovenci zdajnemu deželnemu odboru ne dovolimo ničesar!
(Govor dež. posi. dr. Vek. Kukovca včerajšnji seji štajerskega dež. zbora).
Visoka zbornica! Iz vseh govorov zveni, da je dežela postala bankerotna. V vsakdanjem življenju je običajno, da oni, ki je doživel gospodarski polom, pride kot obtoženec na zatožno klop. Tudi večino štajerskega deželnega zbora in štajerski deželni odbor moramo postaviti na zatožno klop. Za zdaj še stvar morebiti ni tako nevarna, kajti volilci deželnozborske večine so danes še tako zaslepljeni, da vse odpustijo, če se jim potrosi nekoliko cukra v obliki radikalnih narodnih fraz. Pride pa čas, da bodo tudi Vaši volilci siti Vašega slabega gospodarstva. Predvsem vprašam: Kako je mogel deželni zbor toliko let dolgove delati, ne da bi bil skrbel za pokritje? Prikupiti ste se hoteli volilcem in ste denar nesmiselno ven metali, niste pa imeli poguma povedati, da bode vsled Vaših potratnih ukrepov treba prej ali slej davek zvišati. Bali ste se, da bi zvišanje davkov pred volitvami bilo škodljivo in ste odložili zadevo, danes pa ne morete več niti. Toda izgovarjate se, da ste upali, da Vam država odstopi nekaj dohodkov. Ali je dopustno delati dolgove v nsfdi, da jih bode kak dober stric plačal ? Gospoda, temu stricu se je tačas samemu ne-sfeča zgodila. Za spačene Friedjungove
LISTEK.
Ant. Novačan:
Novo leto.
Edino, kar je stalnega na tem božjem svetu, je menda sprememba in — ničla. Pravim menda, zakaj zdi se mi, da je stalna tudi jezna študen-tovska figa, ki se kljubovalno greje v žepu uboge pare, kadar ga zapusti prevzetna ljubica. Sicer je pa tudi tukaj sprememba in — vse je sprememba. Solnce vzhaja in zahaja — da se zemlja suče okoli njega, tega jaz ne verujem — dan se umika noči in noč zlatolasi zori. Čas hiti in mesec za mescem je treba plačevati stanovanje, leto za letom nam riše v obraze ostre črte in predno se človek oženi in rodi potomstvo, mu vstanejo v srcu težki pomisleki: Čemu živeti?
Tisoč devetstvo in deveto se je torej nagnilo k svojemu koncu in v nekoliko urah stopi dvajseto stoletje v deseto leto svojega živovanja. Tako mlado in majčkeno je še, pa vendar kak nepridiprav in porednež! Komaj je shodilo in zgovorilo nesrečno ime
svojih starišev, že je zanetilo tam ob obalah Rumenega morja velik požar. Igraje in lahkomiselno zida v oblake zlate gradove. Ženijalen koder mu visi raz čelo in nesrečno človeštvo, ki je hote ali nehote kumovalo njegovemu rojstvu, je v velikih skrbeh zaradi njega. Sam Bog ve, kaj mu še pade v glavo, predno dozori in stopi v možko dobo. Nam Slovencem nagaja največ, prosim vas, koliko Marijinih devic je v nevarnosti, da jih zaznamuje z usodo! Rogatih ovnov bela volna je v nas zelo v časteh in baš devetstvo devetega je poskočila na ceni in svoji veljavi. Duše mi, žalostno je to dejstvo in zaman se tolaži rodoljubni patriot, da narava ne pozna skokov in da je vse uravnano po zakonih solnčnih žarkov. Pa bodisi! Kdor je treznih misli in kdor ne laže samemu sebi, bo narisal pod račun minulega leta čudno in lepo okroglo ničlo. Voz je ostal v blatu kakor je bil in s sladkimi rožički, ki nam jih prinaša botra Ljubljana z Dunaja, ne bo zadovoljila uboge živince.
Pravijo, da je imel rimski bog Janus, ki na srečo ni v nobeni zvezi
s krščanskim Janezom, dva obličja; z enim da je gledal nazaj, z drugim naprej. In odkod ime prvega mesca v novem letu, kar je zelo pomenljivo. Nam Slovencem, ki ne damo na take poganske legende veliko, je seveda mučno in neprijetno, da bi se ravnali po zadnjem obličju tega čudnega, ta-korekoč perverznega rimskega malika. Da bi pogledali nazaj, bi se nemara kaj naučili in ob Novem letu naredili trden sklep: Da se ne bomo dali vleči za nos pravljičnim pritlikavcem, ki so sicer ovenčani z glorijo, nezaslužno in zato kratkotrajno, da ne bomo v Novem letu pasli lenobe po naših rodovitnih livadah in da ne bomo vzdihovali s sitim Salomonom : Vse je nečimernost in muka duhu.
Sicer pa vem, da ostane vse pri starem. Razvaline celjskega gradu, ta simbol naše nesreče in našega robstva, bodo tudi prihodnje leto štrlele ponosno v zrak. Nemara se odkrhne kamenček od mogočnega zidovja, zidanega z našimi žulji in strjenega z našo krvjo; tiho se odkrhne in se počasi zakotali v Savinjo . . . Nemara pride junak in ubije pravljično kačo, ki sedi nad
ugrabljenim našim bogastvom, nad zlato kadjo tam gori v celjskem gradu . . . Kdo bo ta junak? Kako bo njegovo plačilo? Skovikanje celjskih sov bo žalostno oznanjevalo strmečemu svetu: Bile so nekdaj razvaline, kjer smo brezskrbno nočevale, in sedaj so se porušile tudi razvaline, edino naše zavetišče. Mlade, čile roke gradijo novo poslopje in mlada grla pojejo skladno pesem zmage, ki se razlega daleč na okoli . . .
Sicer pa vem, da ostane vse pri starem. Naši politiki, Bog jim odpusti vse grehe, bodo tudi v prihodnje tarnali o neupogljivosti vlade; naši literatje bodo ubijali nedolžne žrtve, ali pa bode na koncu vsakega poglavja vstala mogočna senca: In vzdignila se je mogočna senca, do neba visoka, od gor do gor široka . . . Naše družabno življenje bo teklo v starih kolotečinah, ob vinu, smehu in petju. Naša dekleta —
In jaz? No jaz, jaz pa bom premišljeval o življenju in bom prišel do zaključka, da je sprememba edina stalna na tem božjem svetu.