Učiteljiščni vestnik. O principih organizacij. Piše Branistan. I. Namenil aem se razpravljati o organizacijah v splošuem, ker naa v to navaja naravna potreba, spoznavanje in občutek, da marsikateri tovariš ali pa tovarišica ne pojmuje pravega smisla organizacijskega življenja, organizaeij sploh in tudi ne specialno naših stanovskih organizacij. Dogaja se cpIo, da se smatra naše organizacije kot nekako demoralizujočo institucijo, seveda gotovo ne od preraišljenih in preudarnih ljudi in tudi ne od treznih presojevalcev organizacijskpga življenja. Najsi to izvira iz tega ali ouega vzroka, gotovo je, da je v premnogih slučajih temu vzrok premala vzgoja v spoznavanju pomena samega ingibanj družabnega življenja, kakortudi socialnega življenja aplob. Vsako družabno življenje ae vrši po gotovih pravilih, tako si mora tudi stanovsko družabuo življtsnje staviti nekake norme in modus, ki mora po njih živeti vsak član pripadajočega organizma. Predpogoj je pa, da mota vsak član te norme in ta modus poznati, da mora poznati načela in organizacijo samo in da se mora njih zahtevam ukloniti. Seveda je a tem odvzeto nekoliko osebne svobode, toda ta del svobode mora žrtvovati vsak posameznik v splošno korist, ker tvori to bistveni del zdrave institucije, ki ima disciplino in jo uporablja za delo. Diseiplina je torej ono prvo, kar je neobhodno potrebuo za uspešno delovanje organizacije. Predpogoj disciplini je. pa neobhodna potreba zahteve znanja od poedinca, vsaj temeljnega znanja v organizatoričnih atvareh in pokorščina, da ae ukloni zahtevam in pravilom. Nikakorne moreš smatrati takega postopanja absolutističnim ali terorizujočim, zakaj kakor ima poaameznik svoje dolžnosti, tako ima tudi svoje pravice, ki jih na priatojnem mestu lahko izrablja. Vsekakor je torej t interesu celote, če poedinec vsako napako, ki jo opazi v vodstvu organizaeije, preneae pred forum članov, da se tu o zadevi razpravlja, pogovori in sklepa. V interesu celote je, če se vsak naavet in pomembnejši korak obravnava pred vaemi člani, da si je tako vsak poedinec na jasnem o avojem in skupnem stališču. Obveščanja o vseh sklepih vodatva in važnejših namerah pa sme zahtevati vsak poedinec tudi iz tega ozira, ker smatramo kot glavni princip vsake stanovske organizacije — demokratiško načelo. Enakost in skupne obravnave vseh važnejšib. točk odpravi lahko vsakršno nesporazumljenje med člani in hkrati odstranjuje nevarnost, da se ne uvede v organizacijo diktatura in absolutizem. Le če v kakem slučaju spozna vodstvo potrebo ukreniti kaj brez obvestitve članov, ame to storiti, a je vedno odgovorno za svoje čine samo in jih nikakor ne more zvračati na celoto, če je neopravičeno in nepravilno postopalo. Dogajajo se pa slučaji, da ekstremen človek prenese svoje malenkostno nezadovoljatvo v organizaciji nasprotuiku v roke, da jib. ta iziabi, ker meni, da bo na ta način odpomogel stvari, ae bo s tetn sebe zadovoljil in bo imel ta način postopanja večji učinek. Še večkrat se pa zgodi, da se tak človek tudi aam pridruži nasprotniku, ne toli iz prepričanja, nego le iz osvetoželjnosti, v kar ga najčešče dovajajo osebna nasprotstva in osebna razmerja. Tako postopajo ti elementi najškodljivejši celoti, ker donašajo v organizacijo oaebnosti, ki poatajajo najkvarnejše načelom in stvarnoati. Gotovo je, da ae tudi čeato ne more ločiti osebe od stvari same, ker sta v pretesni zvezi, in le v takih slučajih je opravičeno nastopati proti osebi sami, ker v teh slučajih je z osebo samo odstranjena nevarnost, ki preti stvari in celoti. Nikakor pa ne stojimo na stališču, da se ima te napake prezirati, temveč je proti takim slučajem nastopati najradikalnejše, da se jih zatre. Brezobzirnosti nam je potreba v prvi vrsti napram sebi, zato ni nikakor pričakovati, da bomo vihteli kadilnico ob naši organizaciji in bi jo poveličevali; če bi se pa to zgodilo, tedaj verjemite, da nam to veleva naše notra-ije prepričanje. Nikakor naa pa ne sraatrajl6 kričačem, če bo morebiti padla tudi kaka pikra beaeda, zakaj tudi ta iina najboljši namen, in premnogokrat mora človek pretirati kako stvar čez mejo, da doaeza le polovico zaželjenih uspehov. Vsekakor, pa nočemo nikomur uailjevati nazorov prolki njegovemu prepričanju. V tem so svobodna načela in svobodna o njih poletnika. (Dalje.)