Poštnina platana v gotovini
CENA IZVODU 10 DIN
!i —Ki
iiHI====i=ri!
Leto XII — Št. 29
V Ljubljani, 22. julija 1956
izdaja Časopisno založniško podjetje •Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni uredniki Prešern Igor — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo In uprava v Ljubljani — Uredništvo: Llkozarjeva 12, uprava: Can-karjeva « (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave št. •G02-»T«-84	— Telefoni:	uprava 21-281
uredništvo 31-694 (ob nedeljah tudi 31-193 liji n 30-278) — Celoletna naročnina 400 din. I	polletna 200 din.

Mednarodna kolesarska dirka »Po Jugoslaviji«
Jugoslivani zmagovalci
Belgijec Buysse obdržal rumeno majico do konca - Favoriti v zadnji etapi oprezni - Na poti proti Mariboru spet naliv
Zagreb, 22. julija. Danes se je v Zagrebu zaključila letošnja petetapna mednarodna kolesarska dirka po Jugoslaviji, ki pa tokrat niti po obsegu, še manj pa po zanimivosti ni dosegla svojega namena.
Na cilju v Zagrebu — se je zbralo več tisoč gledalcev, ki so navdušeno pozdravili prihajajoče kolesarje, zlasti pa končno in zasluženo zmago jugoslovanske reprezentance. Tokrat je prispelo na cilj skoraj samo polovico kolesarjev od listih, ki so pred petimi dnevi startali v Zagrebu.
Končni zmagovalec je postal Belgijec Buysse, ki je od prve do zadnje etape obdržal rumeno majico.
Od Bleda do Maribora
Na četrti, 192 km dolgi etapi od Bleda čez Ljubljano do Maribora, ni prišlo do večjih sprememb. Res je sicer, da so se tudi v tej etapi Bolgari znova močno potrudili, saj SO se prebili v ospredje. Vse kaže, da je imel njihov vodja prav, ko
Posebno poročilo od Igorja Prešerna
je po tretji etapi čez Vršič izjavil, da so šele sedaj prišli bolgarski tekmovalci v pravo formo, Žal pa je pred kolesarji samo še ena etapa, in tako ti kolesarji pač ne bodo mogli skaliti vode tistim, ki so si že zagotovili prednost v prvih eta-p..a za osvojitev najlepših naslovov.
Od Bleda do Ljubljane, kjer je bil tudj cilj poletape, so tekmovalci drveli s precejšnjo hitrostjo. Nekateri so skušali uprizoriti pravcate podvige, toda do bistvenih odločitev na tej lepi in ravni cesti ni prišlo. Pet tekmovalcev je ušlo glavni skupini in med temi je bil Jugoslovan Valčič, dalje zmagovalec na Vršiču Ognenski ter njegov tovariš Krstev. Beligjec Rooy in Hrvat Levačič. Nekaj minut za temi je privozila na cilj glavna skupina, v kateri so bili ramena majica, Petrovič, Bajc, Masclia, Ig-nntowioz itd. Skratka, vsi favoriti
so prispeli na cilj z istim časom. Na tej poletapi bi morda zabeležili še nekaj nezgod, ali točneje okvar na kolesu, ki so jih doživeli številni kolesarji, med njimi tudj Ro-govec Omerzel, dalje Vuksan, član jugoslovanske ekipe in drugi. Zanimivo je to. da je Vuksan takoj doibil novo kolo, ki mu ga je dal nek individualec, sam pa je moral čakati nekaj časa na spremstvo, da je dobil drugo. Vuksan tako ni izgubil dragocenih minut in s tem tudi prihranil moči, ki bi jili moral sicer temeljito izkoristiti.
Tangerloo prvi v Mariboru
Od Ljubljane do Celja so seveda skušali nekateri posamezniki spet uiti, toda vsak napor in vsaka takšna misel je bila v kali zatrta, Favoriti so dobu pazili drug na drugega, še posebej pa moramo pohvaliti člane jugoslovanske ekipe, ki na letošnji dirki vozijo taktično skorajda brez napake. V Celje je prvi privozil rumena majica. Buys-se, takoj za njim pa odlični Rogo-vec Žirovnik. Pri Frankolovem je ujela kolesarje huda ploha in prav tam se je odlepila od glavne skupine druga skupina, ki jo je vodil Beligjec Tongerloo. V tej skupini so bili še Bajc, Durlacher, Levačič, Krstev in Čeh Nachtigal. Ta skupinica je povečala tempo in se tudi oddaljevala od glavne skupine. Tej (Nadaljevan je na 8. strani)
Tone Eršte
Slovenske športnike, zlasti pa boksarje, je te dni iznenada pretresla tragična novica, da je postal žrtev smrtne nesreče eden zelo znanih slovenskih boksarjev, član ljubljanskega Odreda, TONE ERŠTE. V Essenu, kjer je bil na praksi, ga je povozil avtomobil in dve uri po nesreči je podlegel težkim poškodbam.
Tone Eršte je bil rojen 26. oktobra 1934 v Trebnjem na Dolenjskem. študiral je medicino, v prostem času pa se je ukvarjal z boksom, ki ga je začel gojiti leta 1951 kot mladinec pri nekdanjem ljubljanskem Triglavu. V svoji boksarski karieri je pokazal velik napredek in je postal letos celo prvak Slovenije v poltežki kategoriji. Kljub dokaj napornemu študiju je našel čas za treninge in nastope in je bil svojemu klubu Odredu, katerega zvesti član jo bil vseskozi, vselej na razpolago. Njegovi najožji tovariši ga poznajo kot zelo kolegialnega in skromnega športnika, ki pa se je hkrati znal boriti za klubske barve.
Smrt mladega boksarja je močno prizadela ne samo njegovo družino, temveč tudi njegove klubske kolege in boksarski šport v Sloveniji nasploh. — Zatorej ga bomo ohranili vsi v svetlem spominu.
Generalni plasma dirke po Jugoslaviji
t. Buysse (Belg) '26:32.45, 2. Mascha fAostrija) 26:55.21, 5. Petrovič (Jugoslavija) 26:56.25, 4. Bajc (Jugoslavija) 26:56.50, 5. Durlacher (Avstr.) 26:38.46,
6.	Van d en Borgh (Nizozem.) 26:38.51,
7.	Valčič (Jugoslavija) 26:41.45, 8. Vuksan (Jugoslavija) 26:45.30, 9. Van Tongerloo (Belgija) 26:46.28, 10. Ignjato-vitsch (Aostrija) 26:46.36, 11. Steen-bakkers (Nizozemska) 26:50.06, 12. Levačič (Hrvatska) 26:52.55, 13. Rooy de Adri (Nizozemska) 26:53.16, 14. Žirovnik (Rog) 26:53.27, 15. llijeo (Bolgarija) 26:54.30, 16. Klockl (Avslrija) 26:55.14, 17. Bogovič (Hrvat.) 26:59.51, 18. Laleo (Bolgarija) 27:03.12, 19. Mater (Nizozemska) 27:04.30, 20. Klabin-skl/ (Poljska) 27:04.48.
EKIPNI GENERALNI PLASMA:
1. Jugoslavija (Petrovič, Bajc, Valčič) 79:54.58, 2. Aostrija (Mascha, Durlacher, Ignjatooisch) 79:58.43, 3. Nizozemska (Borgh, Steenbakkcrs, Rooij) 80:22.13, 4. Belgija (Buysse, Van Tongerloo, Van der Kasseijen) 80:33.59, 5. Hrvatska (Levačič, Bogovič, Bajlo) 80:57.35, 6. Bolgarija (Laleo, llijeo, Gornakov) 81:02.39, 7. Poljska (Klabin-sky, Komunieoskij, Podobas) 81:17.47,
8.	Rog (Žirovnik, Dimnik, Stupar) 82:06.47, 9. Slovenija II (Boznik, Rak, Nusdorfer 82:37.08, 10. Slovenija 1 (Perne, Piciga, Bilelovič) 85:26.14.
Dva prizora z letošnjih dirk — Zgoraj: prihod dirkačev v Ljubljano; spodaj: Bajc sprejema »Poletov« pokal .•
Rezultati od prve do tretie etape
/. etapa (Zagreb—Reka) 180 km: 1. Buysse (Belg) 5:09.59, 2. Mascha (Av.) 5:09.59, 5. Petrovič (Jug) 5:13.39, 4. Jennes (Belg), 5. Van Tongerloo (Belg), 6. Smercian (Istra), 7. Durlacher	(Av.),	8.	Valčič (Jug), 9.	Vuksan
(Jug)	— vsi	isti	čas, 10. van člen	Borgh
(Niz) 5:13.56,	13.	Bajc	(Jug) 5:17.16,	15. Ži-
rovnik (Rog) isti čas.
II.	elapa (Reka—Koper—Nova Gorica 210 kilometrov: 1. Van Tongerloo (Niz) 1:41.27, 2. Durlacher (Av) 6:41.34, 3. Nachtigal (CRS) 6:41.36, 4. Van den Borgh (Niz) 6:41.57, 5. Bogovič (Hrv) 6:42.11, 6. Buysse (Belg) 6:43.59. 7. Petrovič (Jug), 8. Valčič (Jug), 9. Vuksan (Jug), 10. Bajc (Jug) vsi isti ča*.
III.	etapa (Nova Gorica—Bled) 160 km:
1. Bajc (Jug) 5:06.0, 2. Buysso (Belg) 3. Petrovič	(Jug),	4.	Van	der Cassayen	(Niz),
5. Mascha (Av.), 6. Ognenski (Bolg) — vsi v istem času, 7. Tli jev (Bolg) 5:06.10, 8. Dur-
lacher (Avstr.) 5:13.31, 9. van den Borgh (Niz), 10. Ignatovicz (Avstr.), 11. Valčič (Jug), 12. Steenbafeers (Niz), 13, Božnik (Slov. II) — vsi v istem času.
Generalni plasma posameznikov po lil. etapi: 1. Buysse (Belg) 16:59.58, 2. Mascha (Avstr.) 17:00.34, 3. Petrovič (Jug) 17:03.38, 4 Bajc (Jug) 17:07.15, 5. Durlacher (Avstr.) 17:08.44, 6. Van deu Borgii (Niz) 17:09.24, 7. Valčič (Jug) 17:11.09, 8. Vuksan (Jug) 17:12.43, 9. Ignatovics (Avstr.) 17:13.49, 10. Steenbackers (Niz) 17:15.18.
Plasma ekip po lil. etapi: 1. Jugoslavija (Petrovič, Bajc, Valčič) ,51:22.02, 2. -Avstrija (Mascha, Durlacher, Ignalovics) 51.23,0', 3. Nizozemska 51:47.58, 4. Belgija 52:00 41, 5. Bolgarija 52:33.20, 6. Hrvatska 52:32.39,
7.	Rog (Žirovnik, Dimnik, Stupar) 52:52.50,
8.	Poljska 52:57.28, 9. Slovenija I 53:04.59, 10. Slovenija II 56:29.31.
Visoka in zaslužena
ZMAGA JUGOSLAVIJE
Mihalič tretji na svetu - Jugoslavija 145.5, Romunija 124, Bolgarija 107,
Grčija 65 in Turčija 28.5 točk
Beograd, 22. julija — Danes so bile svečano zaključene XV. Balkanske igre, na katerih so nastopali najboljši atleti Jugoslavije, Romunije, Bolgarije, Grčije in Turčije. Te igre pomenijo za Jugoslavijo izreden uspeh, saj je s sigurnostjo osvojila prvo mesto.
Tudi zadnji dan VX. balkanskih iger ni privabil na stadion JLA več kot 10.000 gledalcev. Vreme je bilo dokaj ugodno, zato tudi odlični rezultati nis-o izostali. Dodatno k našemu poročilu o sobotnih dogodkih, moramo pripomniti, da krivec za nesrečo v štafeti 4 X 100 m ni bil
Od našega dopisnika M. Rožmana
toliko Lorger, kot Benjak, ki je dvakrat poskušal predati palico, a ni »našel« Lorgerjeve roke.
OLIMPIJSKA NORMA ZA MIHALIČA
Ko so Mihaliču na sestanku reprezentance povedali, da bo moral teči maraton, ni dosti manjkalo, da se ni spustil v jok. Vztrajno je trdil, da ni pripravljen, in da sploh ne bo prišel na cilj. Obveljalo pa je staro pravilo: kadar Mihalič najbolj stoka, tedaj doseže najboljše rezultate. Z današnjim časom v maratonu se je uvrstil prav v vrh svetovne elite, na tretje mesto za Fincem Viskarijem in Američanom Kellyjem. Nekaj besed o teku. Precej časa je bila na čelu skupina petih tekačev, ki so jo sestavljali: oba Turka, Mihalič, Penev in Hristea. Na obratu, na polovici proge, sta bila na Čelu Mihalič in Turek Gos-giil. Naš tekač pa je vedno bolj večal tempo in Turek je začel zaostajati. Prednost je bila vedno večja in na cilju je znašala že skoraj
1 km. Naš drugi tekač Škrinjar se je v zadnjem delu proge močno popravil in zasedel odlično 3. mesto. Rezultati: 1. Mihalič (Jugosl) 2; 16:25.0 (balk. rek.), 2. Cosgtil (T) 2;19:54.6, 3. Škrinjar (J) 2;20:51.6, 4. Hristea (R) 2;25:18.6, 5. Erturan (T) 2;26:15.6, 6. Penev (B) 2;30:34.2.
V skoku ob palici smo slavili dokaj presenetljivo zmago. Večina atletov_ je zaostala za svojimi običajnimi rezultati in tako je še najbolj zanesljivo Milakov premagal favorita Hlebarova. Pomemben uspeh je zabeležil tudi Lešek z osvojitvijo bronaste medalje. Rezultati: 1. Milakov (J) 4.15, 2. Hle-barov (B) 4.20, 3. Lešek (J) 4.00, 4. Stefanov (B) 4.00, 5. Dimitrescu (R) 4.00, 6. Carabateas (G) 3.60.
LORGER ČETRTIČ BALKANSKI PRVAK
Tudi letos naš Stanko ni imel nevarnih nasprotnikov. Brez težave je zmagal z nekaj metri prednosti in njegovo zmago so gledalci nagradili z burnim odobravanjem. Rezultati: 1. Lorger (J) 14.6, 2. Campadelis (G) 13.1, 3. Kaburov (B) 15.2, 4. Stanel (R) 15.5, 5. Panlescu (R) 15.8, 6. Čenger (B) 16.1.
Tudi v metu diska ni zmagal favorit Todorov, ampak je -moral položiti orožje pred Radoševioem, ki je metal zelo lepo, saj je dvakrat presegel znamko 50 m. Krivokapič ni dosegel svojega običajnega rezultata. Rezultati: 1. Radoševič (J) 30.52 (balk 'rek.), 2. Todorov (B) 49.66, 3. Kunadis (G) 48.36, 4, Milev
(B) 47.19, 5. Krivokapič (J) 46.70, 6. Raiča (R) 45.72.
Na 400m je od starta do cilja suvereno vodil in zmagal Romun Savel. Rezultati: 1. Savel (R) 47.8, (balk, rek.), 2. Sillis (G) 48.7, 3. Sudrideanu (R) 49.1, 4. Ozgii-den (T) 49.8, 5. Mulečkov (B) 30.2, 6. Cor-malis (G) 1:10.0.
Tudi troskok je v vrsti presenečenj zasedel častno mesto. Bolgar Gorgušinov, favorit št, 1 je trikrat prestopil in tako zasedel zadnje mesto. Po zelo napeti borbi je zmagal Romun Sorin. Rezultati: 1. So-rin (R) 15.39 (balk. rek.), 2. Rirčev (B) 15.33, 3, Milovanovič (J) 14.83, 4. Radovanovič (J) 14.72, 5. Stikaš (G) 14.50, 6. A-bati-olos (G) 14.38.
ZOPET MUGOŠA
V teku na 3000 -m, na-š rekorder Mugoša danes ni te-lcel z namenom, da bj -dosegel »fantastičen«; rezultat. Tempo je bil ves čas zmeren in dolo časa je Mugošo spremljal Bolgar Vučkov, Oba tekmovalca sta si med tekom »privoščila« tudi padec, ki pa ni imel težjih posledic. Rezultati: 1. Mugoša (J) 14:20.2 (balk. rek.), 2. Vučkov (B) 14:25.0 (bolg. rek.), 3, Aicainei (R) 14:26.0 (rom. rek), 4. Murat (J) 14:28.0, 5. Grece-scu (R) 14:29.2, 6. Papavasiliu (G) 14:35.8 (gr. rc:k.).
Favoritu W!iesemneyerju ni mogel v teku ua 200 m nihče odvzeti prvega mesta, čeprav je izbral dokaj neugodno peto prog-o. Rezultati: 1. \Viesenmeyer (R) 21.8, 2. Kolev (B) 22,2, 3. Bačvarov (B) 22.2, 4. Benjak (J) 22.3, 5. Georgopulos (G) 22.4, 6. Pecelj (J) 22.5.
Nekaj zanimivega se je pripetilo v štafeti 4 X 400 m. Štarter .ju" s stre«.
(Nadaljevanje na 8. strani)
XV. Balkanske igre v Beogradu
Prvenstvo posameznikov LRS v tenisu
Velika manifestacija ifili I Sili M Slfilllle Ifliall!
fatkoHsluU špaekUUot/ Mu b k 1 * v temsu
Vipotnik balkanski prvak in rekorder -Jugoslavija v vodstvu
Beograd, 27. julij. —10.000 gledalcev je zaploskalo, ko so zvoki godbe JLA naznanili pričetek slovesnosti XV. balkanskih iger v atletiki._ Stadion JLA je bil lepo pripravljen in je ves dajal svečam videz. Otvoritev se je začela z detilejem ekip in sodniškega zbora. Potem je predsednik ASJ tov. Vlado Ivkovič pozdravil zbrane tekmovalce in dal besedo generalnemu podpolkovniku Otmarju Kreačiču, ki je kot zastopnik predsednika republike maršala Tita, otvoril igre s krajšim nagovorom, kate-rega je končal z besedami: »XV. balkanske igre otvorene su!«
Se predno je starter poklical na start tekače za polfinale na 400 m z ovirami, je začelo vreme kazati zobe. Pihal je močan veter in dež je močil atlete in gledalce. Kljub tej neprijetnosti pa se je tekmovanje odvijalo točno po urniku. V prvi skupini je Jože Puc tekel v zadnjem delu proge s precej rezerve in bili smo že nekoliko v strahu za njegov plasma. Sabati je imel v drugi skupini nevarnejše nasprotnike in mu ni uspelo doseči več kot zadnje mesto.
I. skupina: 1. Savel (R) 54.2,
2.	Cenger (B) 56.2, 3. Puc (J) 56.2, 4. Eppert (T) 56.3, II. skupina: Ozgii-den (T) 54.1, 2. Stanel (R) 54.5,
3.	Campadelis (G) 55.0, 4. Zlatarski (B) 55.3, 5. Sabati (J) 55.9.
Kmalu po prvem teku so se na terenu pojavili tudi metalci krogle in kopja. V prvi disciplini smo bili razočarani nad Škiljevičem, ki ni prišel niti v finale. Menda je imel hudo tremo. Pri ~	’	’
1, Mugoša (J) 3:47.0 balk. rek, 2. .Viurat (J) 3:47.6, 3. Constantinidis (G) 3:48.0 rekord. 4. Depastas (G) 3:48.4, 5. Birdau (R) 3:50.0 rekord, 6. Pop (R) 3:51.0.
Brez Jugoslovanov
3000 m z zaprekami je bila doslej prva disciplina, ki v njej noben Jugoslovan ni stopil na oder za zmagovalce. Ves čas sta bila na čelu teka oba Romuna in Grk Papavasi-liu. Precej časa jim je sledil tudi Segedin, ki pa je krog pred ciljem padel in s tem izgubil mnogo časa. Štritof je začel mnogo prepočasi sicer bi dosegel, če že ne boljše mesto, pa vsaj boljši čas.
1.	Papavasiliu (G) 8:56.0 balk. rek.
2.	Badie (R) 8:56.6 rekord, 3 Str-velbiski (R) 8:59.0, 4. Segedin (J) 9:09.4 5. Štritof (J) 9:11.0,° 6. Solo-jev (B) 9:20.6.
Isti naslov velja tudi .za polfinale v teku na 400 metrov, kjer se nista uspela niti prvi, niti drugi Jugoslovan uvrstiti. v finale. To se je dogodilo v tej disciplini na letošnjih balkanskih igrah prvič.
J- L Si 11 is (G) 48.7, 2. Sudri
Maribor, 22. julija. Od petka do danes se je na lepo urejenem teniškem parku TK Branik odvijalo letošnje prvenstvo Slovenije za posameznike. Na to važno tekmovanje šo poslali igralce teniški klubi iz Ljubljane, Kidričevega, Slatina—Radenci, največ pa seveda organizator, domači Branik. Ostali slovenski kiubi, se prvenstva zaradi finančnih težav niso mogli udeležiti.
Pomanjkanje žog je pretilo, da se tekmovanje sploh ne bo moglo izvesti. Toda, TZS in TK Branik sta »pričarala« potrebne žoge in omogočila to prireditev. V vseh disciplinah so bile ostre in zagrizene borbe za vsako točko, kar kaže, da slovenski tenis kljub težavam napreduje.
Med 24 člani je letos že drugič zasluženo osvojil naslov slovenskega prvaka Škulj A (Olimpija), ki je v finalu premagal Branikovca Čebularja (2:6, 6:2, 6:2, 6:3). Škulj je v polfinalu zanesljivo odpravil talentiranega Toša (Br) 6:1 in 6:2. Toš je pi avzaprav naj večje presenečenje turnirja, saj je slavil dve važni zmagi nad klubskima kolegoma Ratejem in Satlerjem. Čebular pa je v ostri
je prestopil,
prvih dveh metih tretjem pa je ostal
pod 15 metri. Popolno zmago, kot je bilo pričakovati, so dosegli Bolgari.
1. Todorov (B) 15.74, 2. Raiča (R) 15.54, 3. Kalojev (B) 15.14, 4. Radojevič (J) 15.11, 5. Tsakanikas (G) 15.07, 6. Škiljevic (J) 14.81.
Met kopja se je končal brez presenečenj. Balkanski prvak je Mirko \ujačič, ki je bil od prvega meta v vodstvu.
1. Vujačič (J) 67.94 balk. rekord, 2. Demeter (R) 66.84, 3. Miletič (J) 61.15, 4. Pavlov (B) 60.99, 5. Popescu (R) 60.87, 6. Kalabakos (G) 60.22.
Bravo Vipotnik!
Višek prvega dneva tekmovanja je bii tek na 800 metrov, v katerem je »spori* neborbeni i nježni« (glej »Politiko« z dne 19. t. m.) Andrej Vipotnik slavil svojo doslej največjo zmago. Starter je komaj umiril tekače in drugi start je uspel. Prerivanja in odrivanja ni hotelo biti konec in že smo se bali, da ne bo žrtev tega Vipotnik. Pa ni bilo tako hudo! Tekači so se le zvrstili ob robu in Vipotnik je bil v solidni tretji poziciji za Kočakom in Varnostim. 200 m so pretekli v času 26.0, 400 m v 53.4, vse v skoraj" nespremenjenem vrstnem redu. K očak je odpadel, na 600 m (1:22.0) pa je Andrej pojačal tempo in nezadržno prevzel vodstvo ter tekel v zadnjo ravnino z več metri prednosti. Med tem pa je tudi Radišič začel s fini-žem in v zadnjih metrih napadel tudi Vipotnika, ki pa je uspešno ubranil svoje prvo mesto. Dvojna zmaga je povzročila seveda veliko navdušenje med gledalci, zlasti »slovenska kolonija« je bila vsa iz sebe. Zanimivo je, da smo se po teku na 800 m že veselili novega rekorda, saj je cela vrsta, na žalost »neuradnih« ur kazala čas od 1:49.5 do 1:49.8, sodniške pa so kazale vse drugače, kar je pravzaprav precej čudno, Vipotnik je dosegel 14. letošnji rezultat v Evropi.
Po teku je povedal tole: »Seveda sem zelo zadovoljen, čeprav sem vsaj potihoma upal na zmago. Borba je bila, kot ste videli, zelo huda.« Na vprašanje, kdaj pa bo vendar tekel pod 1:50.0, nam je kratko odgovoril: »Do septembra!«
1. Vipotnik (j) 1:50.0 balk. rekord, 2. Radišič (J) 1:50.2. 8. Constantinidis (G) 1:51.5, 4. Vam os (R) 1:52.0, 5. Mulečkov (B) 1:53.1. 6. Depastas (G) 1:54.0.
Milimetrske razlike na 1Q0 metrov
Že oba polfinala na 100 m sta dala solidne rezultate in izenačene borbe. Lorger je tekel lepo in zopet izenačil slovenski rekord. Zadovoljni smo bili, ker smo imeli v finalu oba tekača. Napeto smo gledali v smer starta, kjer je 6 najhitrejših atletov Balkana čakalo strela. Prvi
start ni uspel. Starter je opomnil Lorgerja, čeprav večina opazovalcev blizu starta ni opazila nobene napake. Drugič jo je »pobrisal« Pecelj, pa starter ni reagiral in tako je imel naš atlet pri 70 metrih še vedno nekoliko prednosti, ki pa je ni mogel obdržati. Na cilju je bil prvi močni Kolev, sledila pa mu je četvorica z minimalnimi razlikami.
Z odločitvijo sodnikov se ne stri- ,	- - -. —
njamo v celoti. Po našem mnenju f“jSSdffidS^	fRaSič^J)	Zma^ °b
je bil Kolev za desetinko boljši, 50.2. II. — l. Savel '(R) 48.0 'balk.
J.e^7 2. Ozgiiden (T) 49.4, 5. Corma-lis (G) 49.6, 4. Alimpijevič (J) 50.1.
Na 110 m z ovirami nismo videli boljših časov. Tudi Lorger se je tokrat zadovoljil z zelo povprečnim Tezuliatom.
,	— L Lorger (J) 14.9, 2. Pan-
iču (R) 15.6, 3. Cenger (B) 15.7,
*L — !• Kaburov (B) 15.2, 2. Stanel (R) 15.5, 3. Campadelis (G) 15.5 4.
P irušič (J) 15.8.
ostali pa bi morali imeti isti čas. Onur pa je doživel usodo zadnjih, ki običajno »nastradajo« pri časih.
L — 1. Kolev (B) 10.6, 2. Wiesen-mayer (R) 10.7, 3. Pecelj (J) 10.7.
II. — 1. Bačvarov (B) 10.6, 2. Lorger (J) 10.6, 3. Onur (T) 10.7. Finale: 1. Kolev (B) 10.7, 2. Wiesenmaver (R) 10.7, 3. Pecelj (J) 10.7, 4.-5. Lorger (J) in Bačvarov (B) 10.8, 6. Onur (T) 11.3.
Savič pripravil presenečenje!
zadnji predaji smo imeli nekako 3 metre prednosti, toda Lorger je bil precej neroden, kar je imelo za posledico izgubo ne samo prvega, ampak pozneje tudi drugega mesta.
L Bolgarija 41,7 balk. rekord, 2. Romunija 4t.9, 3. Jugoslavija (Pecelj, Petrovič, Benjak, Lorger) 41.9, 4. Grčija 42.8, 5. Turčija 43.9.
Stanje točk po drugem dnevu: Jugoslavija 85.5, Romunija 73, Bolgarija 61, Grčija 34, Turčija 8.5.
Organizacija letošnjih balkanskih iger je zelo dobra,
Boljše (višina) in slabše (10.000 m)!
Precejšnji del skokov v višino in teka na 10.000 m je potekal že ob razsvetljavi reflektorjev in' lepo je bilo videti tekače, kako tečejo svojo progo. Spočetka je obstojala vodilna skupina iz obeh Jugoslovanov in Romunov ter Vučkova, potem sta Po polovici proge odpadla oba Romuna in nadaljevala se je borba, v kateri pa Jugoslovana nista tekla najbolj taktično. Odlični Vučkov je zadržal vse poizkuse bezanja, zlasti Štritofa in takoj reagiral, ko je Štritof 200 m pred ciljem prehitel Mihaliča, ki je vodil zadnjih 1000 m. V ciljni ravnini je bil Bolgar moč-
če ne upoštevamo manjših pomanjkljivosti. Ni-b-kok v daljino nam je prinesel smo hib povsem zadovoljni s sesta-vec točk, kot smo pričakovali, zlasti vo naše reprezentance. Prva dva
je presenetil Savič, ki je dosegel enega najboljših rezultatov v Jugoslaviji sploh.
1. Savič (J) 7.52 m, 2. Slavkov (B) 7.17 m, 3. Pristopulos (G) 7.07 m, 4. Radovanovič (J) 7.02 m, 5. Zlatarski (J) 6.97 m, Kiporus (G) 6.93 m.
Neugodno presenečenje, podobno nekako hladnemu tušu, pa je bil met kladiva. Po odličnih rezultatih naših metalcev smo pričakovali za-
dni tekmovanj sta ponovno dokazala, da zvezni kapetan v nekaterih disciplinah ni imel najsrečnejše roke. To velja predvsem za met kladiva, ker je postavil v reprezentanco nezanesljivega Gajiča, na tribuni pa je pustil sedeti Račiča, ki bi bil po rezultatih sodeč, po vsej verjetnosti prvi. Pa ni odpovedal samo Gajič, ampak že cela vrsta drugih. Ob prihodnjem med-
h) Jugoslovani so zopet en- predstavnik Gajič pa je bil še večji krat (kolikokrat ze!) zabeležili po- »umetnik«. Imel je tri "
nesi ji vo dvojno zmago, doživeli pa narodnem srečanju bo moral zvez-smo pravcati polom, kljub temu, da "	’	'	" ’
je Bezjak zmagal. Zmaga je bila namreč minimalna, le za 4 centimetre, rezultat pa je bil kar za 5 metrov slabši od njegovega nedavno doseženega rekorda. Naš drugi
LETO X1L Štev. 29
Stran S
raz v končnem sprintu. Tek je bil zelo neenakomeren. Najhitrejših 1009m so pretekli v času 2:47.0, najpočasneje pa 3:05.0. Vmesni čas na 5000 m znaša 15:01.0.
1. Vučkov (B) 29:53.2, 2. Štritof (J) 29:53.8, 3. Mihalič (J) 29:56.2,
4.	Gredjescu (R) 30:25.2 rekord,
5.	Bulea (R) 31:01.8, 6. Glencos (G) 31:17.0 rekord.
Največje presenečenje tekmovanja v petek pa je pripravil Marjanovič, saj ni nihče pomislil na njegovo zmago nad favoriziranim Soe-ter jem. Romun je do 196 cm vodil, ker je imel manj poprav, toda lestvice na višini 198 cm ni uspel preskočiti, medtem ko jc ta podvig uspel Marjanoviču že v prvem poizkusu. Pomemben rezultat za Marjanoviča, ki letos doslej še ni dosegel velikih rezultatov in pomembne točke za Jugoslavijo, ki je po prvem dnevu v vodstvu pred Romunijo in Bolgarijo!
1. Marjanovič (j) 198 cm, balk. rekord, 2. Soeter IR) 196, 3. Bobok (R) 190, 4. in 5. Sahiner (T) in Belcev (B) 185, 6. Nikolič (J) 185.
Savel — olimpijski finalist?
Odlični Romun Savel na nizkih ovirah ni imel nasprotnika in se je boril samo z urami. Dosegel je odličen čas, enega najboljših v Evropi. Puc je dosegel zadovoljiv rezultat, ki pa ni zadostoval več kot za 5. mesto.
1. Savel (R) 51.6, balk. rekord,
2.	Stanel (R) 52.7, 5. Ozgiiden (T) 53.4. 4. Campadelis (G) 54.2, 5. Puc. (J) 54.9, 6. Cenger (B) 55.6.
Oba polfinala na 200m sta morala izločiti le po enega tekmovalca, kljub temu je šlo kar zares, o čemer pričajo tudi rezultati.
L — L Kolev (B) 21.8, 2. Benjak (J) 22.2, 3. Georgopulos (G) 22.5, 4. Marks (R) 23.0. II. — Wiesen-mayer (R) 22.2. 2. Bačvarov (B) 22.6,
3.	Pecelj (j) 22.6, 4. Petrakis (G) 23.3.
1500 metrov dvakrat Jugoslavija!
Začetek teka je bil precej počasen in šele v 2. krogu je Mugoša nato pojačal tempo. Jugoslovana sta zmagala brez posebnih težav, toda tudi grška tekača nista bila slaba.
neveljavne mete in seveda izpadel iz nadaljnjega tekmovanja.
1. Bezjak (J) 56.58, 2. Krumov (B) 56.54, 3. Rascanescu (R) 54.95, 4. Popov (B) 54.9;, 5. Dumitrescu (R) 54.67, 6. Manolias (G) 46.68 m.
Glavna disciplina današnjega tekmovanja je bila štafeta 4X100 m, v kateri bi kmalu slavili nepriča-
ni kapetan izbrati reprezentanco nekoliko bolj pazljivo.
Samo tekmovanje pa je pripravljeno in izvedeno zelo dobro, kar so ponovno zatrdili tudi vsi inozemski gostje. Zanimanje za igre je v vseh sodelujočih državah izredno in tako tekmovanju prisostvuje preko 60 domačih in tujih novinarjev, razen tega pa ie prenašalo tekmovanja 6 radijskih postaj.
Balkanske igre so res lep šporini dogodek. Opaziti pa je, da zanimanje občinstva v Beogradu ni takšno. kot bi za podobno prireditev lahko bilo.
Marko Rožman
Odlična organizacija
borbi v polfinalu izločil Žerovca (Olimpija).
Deset članic se je borilo, katera bo boljša. Tudi letos je postala prvakinja Lovrec Truda (Br), ki pa je v finalu imela mnogo dela s klubsko kolegico prof. Tropovo.. Premagala jo je z 10:8, 6:4. Tropova je v polfinalu obračunala z Lovrec Heleno 6:0, 13:11, čeprav je letos zelo malo igrala, ker na Ravnah, kjer je v službi, ni teniškega igrišča.
Naj večje število igralcev ■— 32 — je nastopilo pri mladincih. Tu je zasluženo zmagal Škulj B. (O), ki je v finalu porazil Kočunika (Br) 6:0, 6:1. Polfinale Škulj B. : Horvat B (Br) 6:2, 6:2; Ko-činik (Br) : Polanec (Br) 6:4, 2:6, 6:4. Mladinke posamezno (8 tekmovalk): Favoritinji Lovrec Heleni je v zaključni igri grenila zmago talentirana Kačični-kova (Br). Helena .je končno zmagala s 4:6, 8:6, 6:3; polfinale: Lovrec (Br) : Žnidar (O) 6:3, 5:2; Kačičnik (Br) : Erceg (O) 7:5, 6:3.
V srečanju starih članov (16 tekmovalcev) nad 45 let, je dal finale reprizo lanskega prvenstva Ljubljane, le da je tokrat dr. Bleiweis premagal Berganta star. (Br) 6:3, 2:6, 6:4. Polfinale: Bergant st. (Br) : Zajc (O) 6:4, 6:4; dr. Blei-weis (O) : Arnejšek (Kidrič) 6:1, 6:3.
Člani v dvoje: Finale je dalo srečanje domačega para Cebular-Satler in ljubljanskega Škulj A.-Zerovec B. Branikovca sta bila nekoliko zanesljivejša in zmagala z rezultatom 8:8, 6:3. Mešane dvojice: finale je bila domača zadeva. Trop-Bergant ml. : Lovrec T.-Zižek 1:6, 10:8, 6:2. Tudi v kategoriji mladih v dvoje je bil finale interna stvar Brani-kovcev, v zaključni igri je par Korbar-Kavur premagal par Polanec-Kačunik s 6:2, 3:6, 7:5. Polfinale Korbar-Kavur : Horvat B.-Donaček 6:2, 6:3. Polanec-Ka-čunik : Logar-Horvat V. 7:5, 6:2. Danes popoldne je na zadnji Igri mešanih dvojic zaslužni vodja tekmovanja major Albanese razglasil rezultate, predsednik turnirja Vojteh Koser pa je zmagovalcem izročil lepe plakete in diplome. V Imenu Slovenske teniške zveze je dr. Bleivveis čestital prirediteljem k dobri organizaciji turnirja in pohvalil disciplino vseh tekmovalcev. Vse tri dni tekmovanja, je precejšnje število gledalcev z velikim zanimanjem zasledovalo lepe borbe najboljših slovenskih teniških igralcev.	Bergant
NOGOMET
Letos morda
druga zvezna lisa?
Sarajevo, 22. julija. — Danes so
se v Sarajevu zbrali predstavniki nogometnih klubov zvezne lige. Med drugim so delegati govorili tudi o bodočem sistemu tekmovanja. Vsi zastopniki, razen Dinama in Crvene zvezde so sklenili, naj bo tudi v bodoče v zvezni ligi 14 članov, ker le tako moremo doseči še boljšo kvaliteto. Govorili pa so tudi o tem, naj bo že v letošnji sezoni znova ustanovljena II. zvezna liga, ki bi imela 10 članov. To seveda zaenkrat še ni končna odločitev, ker bodo o tem razpravljali čez nekaj tednov na izredni skupščini Nogometne zveze Jugoslavije.
Ob 30-Ietnici tradic onalnih I,obeliskih dirk
1926-1956
se 14 dni nas toči od ene največjih motornih prireditev v Jugoslaviji, od tradicionalne mednarodne ljubeljske gorske dir-ke. V nedeljo 5. avgusta, bodo spet zabrneli po ljubeljski cesti od f rz;ca skoraj do meje *Puchi<, >Nortonu, >KNIV t, *Gilere<
* Mercedesu, >Jaroe< in na njih bodo preizkušali svoje drzne sposobnosti o usnje oblečeni možje, ki iz leta o leto privabijo številne gledalce o prijazno ljubeljsko ,dolino. Tržič, prijetno industrijsko mestece, se bo ovil v zastave in med domačini bo zavladalo slavnostno razpoloženje.
Kar predstavljajte si ob strmi gorski cesti vse živo in razgibano, na platoju pod Zelenico tisoče radovednih gledalcev, brnenje motorjev in glasove zvočnikov. Takšen bo Ljubelj čez 14 dni, ko bodo naši avtomobilisti in motoristi proslavili 30-letnico, odkar je bila prvič organizirana gorska dirka na Ljubelj, od-kar je s La rte r pri Ani nad Tržičem prvič zamahnil s startno zastavo. Tedaj j.e šlo seveda še vse bolj po starem. Marsikdo od današnjih ljudi bi se nasmejal, če bi se sedaj po 30 letih pojavila na startu takšna vozila, kot so jih imeli tekmovalci na dan 8. avgusta 1926.
Tedaj je siarial tudi naš znani • športni delavec in strokovnjak inž. Bloudek s svojim avtomobilom »Micko.« Ker je motor preveč grel, si je domiselni inženir izdelal rezervoar za vodo, da je lahko speljal do vrha. Drugi motorji in avtomobili so imeli vse vrste pripomočkov, tako da so skoraj nekako pošastno iz-gledali. Toda tedaj se je začela doba tradicionalnih dirk na Ljubelj in motoristi so s tem prebili Jed ...
po-
pro-
Avto-moto zveza Slovenije, ki je glavni organizator teh tradicionalnih dirk, si letos močno prizadeva, da bi bilo pripravljeno vse tako, kot je treba. Zlasti je dobra zamisel ta, da bodo prejeli gostje in tekmovalci spominske značke, na drugi strani pa najboljši dirkači okusne nagrade. Mimo tega je važno glavje ureditev tekmovalnega štora, kar opravlja že precej časa neumorni člani AMD »Tržič« s podporo nekaterih gradbenih podjetij. Sicer je bila prvotna zamisel bolj idealna. Toda pomanjkanje finančnih sredstev je zavrlo, da bi zgradili nekaj objektov, kot n. pr. tribuno za sodniški zbor in častne goste, bokse za tekmovalce in podobne potrebne objekte. Pa vendar smo se prepričali o tem, da bodo dirke kljub temu organizacijsko dobro pripravljene. »SAP—Turist biro« bo oskrbel prevoz gledalcev iz vseh krajev Slovenije. Za gledalce bo še posebna vaba nagradno žrebanje motornega kolesa. Vse to bo ob letošnji jubilejni dirki, s katero bodo hkrati motoristi in avtomobilisti počastili tu-
di 10-letnioo obstoja svoje organizacije. In če povemo še to, da vlada za te dirke v inozemstvu veliko zanimanje, potem lahko trdimo, da bomo videli čez 14 dni zares elitno prireditev. Že sama imena Ziemer, Neusner, Hartman in še 10 tekmovalcev iz Nemčije, Italijan Poltro-nieri, Avstrijci Pongratz, Vogl, Ecke ter tovarniška ekipa »Pucha« na čelu 21-članske avstrijske reprezentance, mimo tega še Švicarji Benz, Camathias, Liitihi ter Francozi in Madžari, ki so že doslej poslali svoje prijave Avto-moto zvezi Slovenije, nam jamčijo, da bt> borba na Ljubelju letos huda in konkurenca kvalitetna.
Upajmo, da bo organizatorjem - tedaj naklonjeno tudi vreme in. če smo povedali vse to, potem zaključimo z besedami: Ljubelj vas kličel Tone Bančič
Rapid : Vasas 3:3 (3:1)
Včeraj je bila na Dunaju odigrana finalna tekma za srednjeevropski pokal med domačim Rapidom in Vasasom iz Budimpešte. Tekmo, kateri je prisostvovalo nad 60.000 gledalcev, je vodil slabo, posebno v drugem polčasu, italijanski sodnik Oilandini. V prvem polčasu so Avstrijci vodili z 3:1, v drugem polčasu pa jim je zmanjkalo sape. Golo za Rapid so dosegli Komer 2, in Masaros 1, za Vasas Silagyi, Čsordas in Bundzak.. Povratna tekma bo v soboto 28. t. m. v Bik1 dimpešti.
Nesrečno naključje je hotelo — pri avtomobilih nikoli ne veš, kako in kaj bodo pri »zdravju« — da sem letošnjo etapno dirko »Po Jugoslaviji« začel spremljati šele v Delnicah, Sicer na sva s stanovskim tovarišem Stanetom od funkcionarjev, sodnikov in novinarjev, ki so spremljali dirko od Zagreba, izvedela, da nisva mnogo zamudila. Od Zagreba pa do Karlovca se cesta vleče po ravnini in razumljivo je, da se do tamkaj ni pripetilo ničesar posebnega, kajti skoraj vsi kolesarji so do Karlovca in še nekoliko dalje vozili v zaključeni skupini.
V sredo opoldne, skoraj ob istem času, ko je 82 dirkačev iz 8 evropskih držav med desetiisoči Zagrebčanov startalo na letošnjo petetap-no dirko »Po Jugoslaviji«, smo drveli no Dolenjski cesti skozi Lavrico,
Belgijec B.uysse je v 3. etapi še vedno obdržal rumeno majico
Škofljico in naprej proti Kočevju, da pridemo na glavno cesto Karlo-vac—Reka in kjerkoli že ujamemo kolesarje. Hitro je ostal za nami Turjak, pa Ribnica, Kočevje in že smo jo rezali proti Brodu na Kolpi. Od tu smo imeli še kakih 11 km »kriminalne« poti do Delnic. In že smo stali na krasni, naravnost idealni asfaltni cesti, ki veže glavno mesto Hrvatske z reško luko.
Imeli smo še dovolj časa in.ubrali smo jo v smeri Karlovca, torej dirkačem naproti. Ustavili smo se kakih 17 km od Delnic v vasi Dokma-noviči, kjer je bila oskrbovalna postaja.
Na leseni mizi je bila že lepo razporejena cela armada svežnjev, v katerih je bila pripravljena hrana za kolesarje. Okoli mize pa so se drenjali vaščani in seveda predvsem vaška mladež.
Nismo čakali niti 10 minut, že nam je hrup avtomobilov in motorjev, ki spremljajo kolesarje, naznanil, da so prvi tekmovalci v bližini. In res. kmalu smo opazili prve vozače, ki so se na prvem vzponu pri Vrbovškem (600 m) odtrgali od glavnine. Na čelu skupine je bil Holandec 'Van den Borgh, ki je leta 19-19 na svetovnem prvenstvu osvojil tretje mesto, za njim pa so se podili trije Avstrijci — Mascha. Ignatoivicz in Durlacher, Belgijec Buvsse, njegova rojaka Jennes in Van Tongerloo ter hrvatski kolesar Levačič.
Urno smo poskakali v avto in zapodili za kolesarji, medtem pa ugibali. kaj je z našimi. Kje so neki Petrovič, Bajc, Vuksan, Valčič in ostali? In kje so Slovenci, Bolgari, Poljaki in zastopniki drugih narodnosti? Vsa ta vprašanja so nam rojila po glavi, ko jo je naš »Vaux-nall« urno rezal proti vrhu klancev pri vasi Kupjak.
AVSTRIJCI PRICNO OFENZIVO
Situacija v Dukmanovičih in tudi na vrhu prelaza Kupjak, kjer so prišli na vrh vsi preje omenjeni kolesarij. z izjemo Levačiča, ki je zaostal za kakšno minuto, nam je pokazala, da so trije najboljši avstrijski kolesarji prešli v ofenzivo. Sicer je res. da so bili poleg njih še trije Belgijci, vendar kvalitete slednjih nismo poznali toliko, kolikor Avstrijcev,
Švignili smo skozi Delnice in jo po dolgih, a lepo izpeljanih serpentinah in klancih urezali do kfhja Špičunak, kjer je bila najvišja točka prve etape. Tu smo doživeli prvo veselo presenečenje. Slika na bojišču se je v teh nekaj kilometrih že precej izpremenila. Na vrh Špi-čunka je sicer še vedno prišel odlični Avstrijec Mascha, 24-letni mizar iz Graza. kakih- 60 m za n j im je bil Belgijec Buysse, kmalu za Buys-som pa so vozili Jennes, Ignatovvicz in naš Veseli n Petrovič. Dobrih
300 m za Petrovičem pa smo opazili še trojico Jugoslovanov — Valčiča,
Vuksana in Levačiča. Torej, znamenje, da so zaostali tekmovalci pričeli uspešno preganjati in zasledovati begunce.
Kmalu za Špičunkom sc prične cesta' spuščati proti Reki, Dolg je ta klanec, več kot 20 km pada cesta. zdaj strmo, zdaj nekoliko bolj položno. Spet smo pognali avto naprej proti-Reki in kahih 10 km pred ciljem ustavili, da vidimo, kakšna je situacija med dirkači. Nismo dol- NACHTIGAL go čakalj in že sta z divjo brzino 60 do 70 km na uro pridrvela mimo naju »Avstrijec Mascha in Belgijec Buysse. Bitka je torej odločena, le še izredna smola bi mogla enemu
od ZAGREBA do BLEDA
Moštvo Jugoslavije v odlični formi — v Tienti se je lazbesnela strašna nevihta — Bolgar Ogaenski pivi na Vršiču — Bajc zmagal na najtežji etapi Gorica-Bled in prispel kot drugi kolesar na Vršič
beni in sredini.
žilavi Jennes že nekje v
ALI TONGERLOO?
Od Podgrada dalje je v ospredju ves čas vozila skupina 11 kolesarjev, med njimi naš Petrovič, Čeli
M ischa.
ali drugemu odvzeti najboljše mesto Nizozemec Van Tongerloo in še
na tej etapi.
Spet je zabrnel motor in tokrat smo ga gnali mimo dveh beguncev prav do Reke Množica gledalcev je v mestu že nestrpno čakala prihoda kolesarjev. Nenadoma je med gledalci na pločnikih završalo, nekateri najbolj radovedni so silili s pločnikov na cesto. In že sta skozi cilj pridrvela Belgijec Buysse, takoj za njim pa Avstrijec Mascha.
Slabe štiri minule ni bilo nikogar, nato pa se je pripodila po strmih klancih navzdol skupina sedmih kolesarjev, ki jo je vodil Petrovič.
V tej skupini sta bila tudi naša dirkača Valčič in Vuksan, Še štiri minute kasneje jo je skozi cilj urezal naš Bajc in pa Žirovnik Janez, član »Rogove« ekipe. Med prvih sedemnajst so se uvrstili vsi Avstrijci, kjer je bil cilj poletape, podali h pet po številu, trije Belgijci, štirje kosilu, da se nekoliko okrepčajo Jugoslovani, dva Holandca, Prvi dan in se v kratkih uricah čimbolj od-je torej prinesel Belgijcem zmago počijejo. Kmalu po 13. uri pa so med posamezniki in tudi med eki- prvi kolesarji začeli prihajati v
bili ’	' 1	'	^
nekateri. Pognali smo avto prej skozi Kozino do Črnega Kala in na sredi 12 km dolgega klanca, kjer se krasna nova cesta spušča proti Kopru, počakali, da vidimo, kako bodo dirkači švigali navzdol.
Prvi je pridrvel mimo nas Čeh Nachtigal, za njim Nizozemec Van Tangerloo. potem pa ostali. Na cilju v Kopru je prva dvojica skupaj rezala cilj. Sodniki so prvo mesto prisodili Čehu toda vsi novinarji, ki so bili navzoči na cilju, in še mnogi drugi, so videl; prvega v cilju Nizozemca.
KAJ JE Z BOLGARI, POLJAKI IN ČEHI
Opoldne so se kolesarji v Kopru,
Na starin v Novi Gorici je vladalo še sončno vreme. Prav gotovo si nihče od kolesarjev na sliki ni mislil, da jih bo na [Kiti proti Vršiču
precej namočilo ...
park pred hotelom »Triglav«. Vročina je bila neznosna in vse je v senci borovcev iskalo zatočišča. Tam si videl slovensko skupino kolesarjev, ki so ležali in se pogovar-•	j u r jali, tu je pod borovcem osamljen
odpravili na drugo etapo od Keše poči val 25-letni hrvatski kolesar
parni, tesno za petami pa so Belgijcem Avstrijci, in Jugoslovani.
PROTI KOPRU...
V četrtek zjutraj so se kolesarji
do Kopra, kjer je bil cilj prve pol- Levačič, kmetovalec iz Koprivnice etape, potem pa iz Kopra nazaj cez jn ve]jko presenečenje prve etape Črni Kal do Gorice.	,	. .	• ....	*	--
v kateri je dolgo časa peljal na
Kakor prejšnji dan smo jo tudi ge|u ko]OIie. Spet dalje je počivala v četrtek zgodaj urezali skozi \ olo- sknp;na Holandcev, ki jih ic maser s ko do Opatije in potem na Matu- masiraj j,
1 je, da bi videli, v kakšnem vrstnem zno;en;u. redu bodo kolesarji prispeli čez prve vzpetine.
Nekaj minut čez deveto uro se je
bila za Avstrijce idealna priložnost da pospešijo tempo, pobegnejo in s tem onemogočijo Belgijcu, ki je popravljal okvaro, da bi jih ujel. Toda to sc ni zgodilo. Vač pa je Buvsse skupaj z Bajcem že po nekaj kilometrih ujel glavno skupino. Potem je ta skupina strnjeno vozila skozi Senožeče in Razdrto proti Vipavi, Ajdovščini in dalje vse do Gorice.
VELIKO ZANIMANJE NA PRIMORSKEM
Ko smo vozili skozi vipavsko dolino, je v vseh krajih vladalo za
skupina Holandcev, ki jih je maser dirk’() Jtakšno zanilnalJlje, kakor ma-
lok j c drugje, rred našim a v tonio ,	XT, -	..	•	bilom je vozil avto s sodniki in
sedel, Bolgar, Njihov trener jim je funkcioJnarji ki so iz avtomobila
rovrnn n o Ir n i drvnAVOn(WQ I 7fa VPP	, ,	111	•
metali gledalcem ob poti startne
ravno nekaj dopovedoval, zraven
___J ______ pa z rokami živahno gestikuliral.
klancu pri Maiuljak prvi pri- Toda kaj je letos z Bolgari,
1	__• .. _ - ~ * ..." . 1 -	» ni a I ao.r	'vi'	1*0 T	s*- - 1 1 Tl . . 1
liste, tako da bi ljudje lahko po
»nUiafeV« loa*-Jf?1 V",	i,-'8 p'v T'? številkah spoznavali posamezne
®VSlriJjk = f ” Lv premišljevali? In s Čehi in Poljak ? dirkače. Mladi svet se je‘ ^duše-
na
kazal znani
Ignatowicz. Toda komaj sto metrov Krstev, Ognenski za njim sta že bila Bolgara Ognen
in lijev so dar imena, ki nekaj pomenijo, to-
trgal za te listke in večkrat je
“"C71",ci:ar,imru’K1.neNajr\nci“Q ‘\r ^našem,,šoferju,k,i,„asicev je-
ski m Krstev, potem pa večja sku- da;do Kopra se niso dosti pokazal,. , ,	..	,	, kakšJna
pina kolesarjev.
Pustili smo, da je vsa skupina —	.	v - .
kakih 60 ali še več dirkačev — zdr- hovi načrti začnejo šele jutri na vela mimo nas. nato smo Pa prav Vršiču?
repu dolge kolone počasi vozili V največji vročini
kolesarji
....	.	■,	,	, - -v -• - klene živce, ušla čez usta kakšna
lhjev je lam celo zmagal na Vrs - >krepka<_ k() se • mladež tako
cu. 1 oda -vaj ves, mori a pa se nj	navdušeno metala po cesti in borila
za listke — včasih prav pod kolesi avtomobila — da je čisto pozabila na promet, avtomobile in kolesarje. Pa tudi v Novi Gorici je bil sprejem nadvse prisrčen. Dolg špalir gledalcev moškega in ženskega spola je burno pozdravljal zmagoval-
dirkači prav urno ubirali navkre- majhno prednostjo je na vrh dol- Gorj(,a mu je po.darila šopck rož ber. s povprečno brzmo >0 km na gega vzpona prvi privozil Avstrijec	seveda tlldi obligaten pol
uro, včasih nekoliko manj, včasih Durlacher, takoj za njun pa njegov
rojak Mascha in dolga kolona kakih 30 ali še več kolesarjev.
Skozi Kozino in dalje od Divače je ta kolona vozila skoraj sklenje-v hipu na, potem pa se je na slabi cesti — od Divače do Sežane raztrgala. V čelni skupini so bili zopet najbojj-
navzgor. Seveda, tako zelo počasi startali iz Kopra proti Gorici. Na tudi ni šlo. Čeprav se cesta od Ma- vrlin Črnega Kala, kjer smo jih tul j skozi Jurdane in šapjane vzpe- čakali, smo ugibali, ali se bo kolo-nja pravzaprav vse do Podgrada, na raztrgala, ali pa bodo prišli v torej približno 30 do 40 km, so jo skupini? Zgodilo se je drugo.
1 • 1Y •    .. n , , K i .. .1 1 ! n <1 xr V r fl - n-t o t 1» i-i n	i A TO 11 n UTI 41
pa tudi več. Na tem odseku je nenadoma dobil defekt odlični Belgijec Jennes, ki je včeraj privozil na cilj kot četrti, tik za Petrovičem.
Urno je skočil s kolesa in zamenjal tobular Vendar so mu
medtem kolesarji že pobegnili ------------ „ ......
več sto metrov. Toda Jennes je po- ši Avstrijci in naši vozači Bajc, Pe-kazal, da je zares odličen gorski trovič, Valčič, Vuksan ter »rumena vozač. S podvojeno močjo je pri- majica« Buysse, tiskal na pedale, sem in tja se je dvignil s sedla, da je še bolj pospešil brzino, in kar švigal med motorji in avtomobili, ki so na repu
HEROJSKI PODVIG BELGIJCA
Na omenjenem odseku je imel
kolone spremljali dirkače. Ni trajalo odlični belgijski kolesar^Buysse de dolgo, že se je dolgokraki Belgijec fekt, kmalu za njim pa še naš Bajc, prilepil raztegnjeni koloni na rep. Sicer je okvaro hitro popravil, to-In ko so kolesarji prišli za Podgra- da kljub temu so mu ostali vozači dom na Tavnejšo cesto, je bil bor- precej ušli. Relgijčeva nezgoda je
Letošnja dirka »Po Jugoslaviji« je povzročila, da so mnogi postali takšni-le »odpadniki«. Na Vršiču so mnoge morali naložiti na zbiralni
kamion
(in seveda tudi obligaten poljubček), kar je ljudstvo pozdravilo z burnim ploskanjem.
Prihod v Gorico je bil tudi pravi triumf naših kolesarjev. Tik za Belgijcem, ki je kot utelešen tekmovalec, nekoliko sličen nekdanjemu zmagovalcu in svojemu rojaku Mar-guillerju, so prišli vsi naši najboljši predstavniki — Petrovič, Bajc, Vuksan in Valčič. Avstrijci so precej zaostali, pa tudi o Bolgarih, Poljakih in Čehih ne moremo ob koncu druge etape napisati kaj posebnega.
ČEZ 28 SERPENTIN NA VRŠIČ
Krasno poletno jutro nas je prebudilo v Bovcu, kjer smo si morali zaradi pomanjkanja hotelov v Gorici poiskati prenočišče. Ob enajstih smo skozi. divno dolino Trente, ki je res pravi biser prirod-uih lepot, vozili Vršiču naproti... Na levi in desni so mogočno kipele v nebo strme, skalnate stene, do polovice obraščene s prostranimi planinskimi pašniki in gozdovi. Mangart, Kanin, Krn, Kanjavec, Jalovec in cela vrsta skalnatih očakov se je kopala v toplih žarkih poletnega sonca. Spodaj v globeli pa je šumela svetlozelena Soča in se tu pa tam penila čez mogočno skalovje.
Ali ste že šli kdaj iz Trente na Vršič? Če ste, potem poznate to gorsko cesto in njen vzpon, ki doseže včasih celo 15 stopinj vzpona, Tokrat sem štel ovinke oziroma samo ostre zavoje. Naštel sem jih ravno osemindvajset, pri čemer nisem upošteval manjših krivin. In sedaj si predstavljajte napor kolesarja, ki se mora na razdalji 12 km (tako dolg je namreč vzpon) dvigniti iz Trente (600 m nadmorske višine) na 1611 m visoki Vršič, pri čemer pa ima že vsak dirkač za se-
boj skoraj 100 km dolgo vožnjo iz Nove Gorice. Ali si lahko predstavljate, kakšna vzdržljivost in sila je tu potrebna? Naš »Vauxhall$ je razmeroma močan voz, saj ima 54 konjskih sil: Toda na Vršič smo peljali ves čas v drugi, mestoma celo v prvi prestavi, in potrebovali za vzpon do vrha točno 30 minut. Toda pomislite, da je to močan stroj. Isto pot pa opravi človek na kolesu v manj kot eni uri.
JUNAKA DNEVA OGNENSKI IN BAJC -
Opoldne, ko smo prispeli na Vršič je bilo sicer še sončno vreme, toda izza Mangarta, Kanina, Krna in od bohinjske strani so se že valili črni, grozeči oblaki. Ni trajalo dolgo, že je bilo vse nebo sivo, hip nato se je že iz nizkih oblakov vsula ploha. Toda kaj ploha, to je premalo! Če hodiš po mestu, oblečen v toplo obleko in te varujeta dežni plašč in dežnik, ti takšna ploha ne more do živega. Toda na Vršiču je to vse kaj drugega. Med ploho je padala sem in tja toča, ozračje pa se je v hipu tako ohladilo, da me je kljub suknjiču pošteno treslo od mraza. Dirkači pa so bili v samih športnih majicah! Znani radijski reporter in športni novinar Mladen Delič iz Zagreba, ki je četrt ure pred kolesarji prispel na Vršič, nam je povedal, da kaj takšnega še ni doživel. Od Tolmina do Bovca in še dalje je tako strašno deževalo, da so morali ustaviti avto. »To, kar so morali prestati dirkači danes, je nepopisno«, je dejal tov. Delič.
Ob štirih popoldne, skoraj ob napovedani uri, so se med redkimi gledalci, ki so tokrat prispeli na Vršič, zaslišali klici: »Že gredo. Poglejte tam doli.« In res so se na zadnjih zavojih pod vrhom pokazale prve pikice.
Nepopisna radovednost je- zavladala med nami. Kdo bo prvi prispet na Vršič? Morda znani »plezalec« Ignatoivicz? Ali pa Belgijec Jennes? Morda bo kateri od Bolgarov, ali Petrovič, Bajc ali pa še kdo?
Počasi, toda uporno se je prvi kolesar bližal vrhu. Tisti, ki so tik pred dirkači prispeli na vrli. so nam povedali, da je to 25-letni Bolgar Ognenski, doma iz Sofije in po poklicu mizar. Povedali so nam tudi, da je imel Ognenski v dolini skoraj sedem minut naskoka. Toda glej, kmalu za Bolgarom smo op a žili še tri drobne točke — kolesarje. Torej, Ognenski le nima več toliko naskoka.
Ves blaten in moker, toda še razmeroma svež po vseli teh prestanih naporih, je privozil prvi na Vršič Bolgar Ognenski. Kakih 150 metrov za njim pa smo zagledali kolesarja v modrem oblačilu. Kdo je to? Morda Petrovič? Ali pa Bajc? Nismo se zmotili 1 Ob nepopisnem navdušenju je kot drugi prispel na vrh Vršiča Slovenec Bajc Alojz, član jugoslovanske državne reprezentance. Torej, naš Bajc je bil letos najuspešnejši Jugoslovan na (Nadaljevanje na 4, strani)
Gostovanje košarkarjev Ljub ljane v ČSR
Položaj Jg žg jasnejši p^ m
Pred začetkom plavalne lige je bilo med šestimi najboljšimi slovenskimi klubi le ugibanje, 1 do je najboljši in kako se bodo razvrstili klubi po prvenstveni lestvici od prvega do zadnjega mesta. Sklepajoč po lanskih uspehih smo delali tudi mi prognoze, od katerih pa se niso vse uresničile. Odnos sil med posameznimi klubi se je prek zime ponekod močno spremenil. Po prvih dveh kolih pa se je danes položaj že toliko razbistril, da lahko damo krotko oceno posameznih klubov.
Favorita za prvo mesto sta le dva, ki sta to nedeljo odločila v medsebojnem dvoboju prvenstvo v slovenski ligi. Ljubljana in Triglav po kvaliteti tudi močno prednjačita pred ostalimi klubi. Ilirija, zahvaljujoč se svoji odlični skakalni ekipi, je prav tako odločila oba dvoboja v svojo korist, čeprav je samo v plavalnih točkah odšla iz obeh gostovanj poražena. Prešeren in Branik sta solidni ekipi in zlasti za Mariborčane velja, da so v zadnji sezoni svojo ekipo precej izbolj- ■ šali. Kamnik, ki je veljal za tekmeca za tretje mesto, je trenutno na repu. Res, da je v prvih dveh kolih naletel na najmočnejše nasprotni-
Velel tudi y Kranju porazen
V sredo zvečer je bil v Kranju prijateljski plavalni dvoboj med Veležem iz Mostarja ter domačim Triglavom. Dvoboj se je končal, kot je bilo tudi pričakovati, z zmago Kranjčanov z rezultatom 82:58, pri tem pa so se zlasti odlikovali kranjski plavalci v moških, gostje pa v ženskih disciplinah. Zlasti zanimiva borba je bila na 400 m prosto za moške, kjer je favorit Zrimšek podlegel svojemu mlajšemu klubskemu tovarišu, 15-letnemu Brinovcu.
Rezultati — moški — 400 m prosto; 1. Brinovec (T) 5:18.3;	100 m
prosto; I.Košnik (T) 1:08.8; 100 m hrbtno: 1. Skorja (V) 1:23.7; 200 m prsno: I. Zrimšek (Tl 2:58.0;	4 X
200 m prosto: t. Triglav 10:33.2, 2. Velež 11:14.2; ženske — 400 m prosto: I. Ra jkovič (V) 6:46.8;	200 m
prsno: t.Vukič (T) 3:16.5;	100 m
hrbtno: t. Čolnar (T) 1:37.7: 100 m 1. Novak (V) 1:23.8; 4X100 prosto: 1. Velež 5:59.7.	2.
6:17.6; vvaterpolo: Triglav : Velež 14:0 (4:0).
Javornik
ke, toda mimo tega smo od Kamničanov več pričakovali.
Po prvih dveh kolih izgleda prvenstvena lestvica takole:
1. ŽPK Lj.	2	2	0	0	667:402	4
2. Triglav	2	2	0	0	648:413	4
3. Ilirija	2	2	0	0	539:510	4
4. Branik	2	0	0	2	476:389	0
5. Prešeren	2	0	0	2	439:610	0
6. Kamnik	2	0	0	2	410:655	0
Samo v plavalnih disciplinah vodi z malenkostno razliko Triglav pred						
Ljubljano. Preseneča				pa	tretje me-	
sto Prešerna iz Radovljice.						
1. Triglav	2	2	0	0	481:325	4
2. Ljubljana	2	2	0	0	480:3-15	4
3. Prešeren	2	1	0	1	371:430	4
4. Branik	2	1	0	1	367:428	2
5. Ilirija	2	0	0	2	373:428	2
6. Kamnik	2	0	0	2	330:476	0
V	skokih prednjačita oba ljubljanska kluba, vendar je Ljubljana trenutno zbrala nekaj več točk od Ilirije:
1.	Ljubljana 2 2 0 0 102:25	4
2.	Ilirija	2	2	0	0	99:29	4
3.	Triglav	2	2	0	0	86:38	4
4.	Branik	2	0	0	2	38:90	0
5.	Kamnik	2	0	0	2	28:95	0
6.	Prešeren	2	0	0	2	26:102	0
V	^vaterpolu je položaj najbolj zapleten, kar kaže, da so moštva zelo izenačena. Ljubljana je doslej z lahkoto osvojila obe točki, vendar je imela v gosteh najslabši moštvi. Tablica A moštev izgleda takole:
1.	Ljubljana
2.	Ilirija
3.	Branik
4.	Triglav
5.	Kamnik
6.	Prešeren
2 2 0 2 1 1
26:0
9:3
3:5
16:4
1:26
0:20
V B glav z Ljubljano:
- moštvih pa zopet vodi Tri-boljšo razliko v golih pred
1.	Triglav
2.	Ljubljana
3.	Branik
4.	Prešeren
5.	Ilirija
6 Kamnik
30:2
26:2
12:11
7:17
4:17
2:32
Že v prejšnji številki našega lista smo na kratko poročali o gostovanju košarkarjev Ljubljane na Češkoslovaškem. Ker so ljubljanski košarkarji doživeli izredno lepe uspehe, smo povabili njihovega igralca Kruna Brumna, da bi nam povedal nekaj zanimivosti s tega gostovanja.
STRAH PRED JUGOSLOVANI
Na evropskem in svetovnem prvenstvu v Moskvi in Budimpešti so Jugoslovani presenetili s porazi Če-boslovake, ki so bili med favoriti za osvojitev boljših mest. Če bi tedaj v Budimpešti Čehi premagali Jugoslovane, bi postali evropski prvaki, tako pa so morali ta naslov prepustiti drugim. Zato ni nič čudnega, če vlada med Čehi nekakšen strah pred jugoslovanskimi košarkarji. To se je videlo tudi na turneji 'Ljubljane. Ljubljančani so ob tem gostovanju znova potisnili velike mojstre košarkarske igre tako-rekoč ob zid. Nastopili so proti najboljšim moštvom in štirikrat zmagali! Zaključek ob teh nastopih je bil takle: ko so domačini poraženi zapuščali igrišče, so sklonjenih glav priznavali: »Z Jugoslovani pa res nimamo sreče!«
KAKŠNA JE
IGRA ČEHOSLOVA-KOV?
Bezjak i Gajič $ sini ii
Večina najboljših jugoslovanskih atletov se je pripravljala za Balkanske igre v atletiki na skupnem treningu v Gornjem Milanovcu. Da priprave niso bile zaman, so dokazali odlični rezultati, doseženi preteklo nedeljo.
Razred zase sta predstavljala seveda metalca kladiva Bezjak in Gajič, ki sta premagala 6l-metrsko mejo in se uvrstila med najboljše metalce na svetu. Bezjak je z 61.39 m
prosto:
metrov
Triglav Vpl
64.41 Samocvetov (SZ)
63.30 Nenašev (SZ)
62.78 Nikulin (SZ)
62.75 Connolly (ZDA)
62.32 Hall (ZDA)
61.77 Krasnov (SZ)
61.59 Redkin (SZ)
61.55 Jegorov (SZ)
61.3$ Bezjak (Jug)
61.25 Rut (Poljska)
61.24 Gajič (Jug)
Ta lestvica je skoraj v celoti tudi pregled najboljših metalcev kladiva vseh časov, pred jugoslovanska dosegel seveda tudi nov jugoslovan- . metalca pa prideta samo še Norve-
Na Čehoslovaškem igrajo košarko po določenem sistemu. Njihova igra je počasna in premišljena. Igrajo sicer najmodernejšo košarko — mož na moža — vmes pa je toliko blokad, da človek res ne ve, kaj tiči za tem sistemom. Šele takrat, ko s takšno igro pride nasprotni igralec pod koš in zadene v črno, postane vse jasno. Igralci so po večini visoki od ISO do 190 cm, samo v nekaterih krajih so le srednji napadalci — centri — tudi dvometraši. Prav ti imajo takšno nalogo kot pri nas na primer Katic, igralec Prole-terja iz Zrenjanina. In kakšna je ta naloga? Premišljeno in točno podajanje žoge, ki meji že na žongliranje. Vrh vsega pa pri Čehih ni izrazitih rmsameznlkov, kot pri nas
Zupančič, Kristančič, Mtiller in drugi, temveč so vsi igralci moštva močno izenačeni. Tako se opazi ob tekmah Če hos lov a ko v pri vseh enaka realizatorska sposobnost. Pri nas je to povsem nasprotno: Muljen ali Zupančič dosežeta v svojem moštvu po 30 košev, ostali pa le po 2 ali 3.
IN OROŽJE LJUBLJANE?
Čehi so bili navdušeni nad hitrostjo gostov iz Ljubljane. Nikakor niso^mogli dohajati spretnih Ljubljančanov, k] so se odlikovali v startu pod kosem in tudi z ostalimi igralskimi sposobnostmi. To orožje jim je tudi prineslo pozitivno bilanco. In^ kaj nam je povedal tov. Brumen še o mnenju čeških trenerjev? Dejal je:
»1 rener Slavij e iz Bratislave, g. Herman, se ni mogel dovolj načuditi, ko je gledal našo hitro igro. Po tekmi je med drugim rekel, da imamo Jugoslovani lepe perspektiva za nadaljnji razvoj, vse bolj pa se bomo morali posvetiti — taktiki!«
SODNIKI ODLIČNI
Vsi sodniki so vodili tekme odlično, razen v Moravski Ostravi, kjer jih je pristranski sodnik v zadnji minuti oškodoval za nekaj dragocenih točk. Njihovo sojenje se razlikuje pd našega. Češki sodniki dopuščajo živo igro — če se igralec dotakne mimogrede žoge z nogo. nič hudega — pri presoji 3 sekunde niso tako strogi kot naši. pač pa takoj reagirajo, če neki igralec sku-sa od zadaj nepravilno odvzeti žogo svojemu nasprotniku. V ČSR imajo zvezno ligo, ki ima 12 članov, nato pa še 2 drugi ligi po 10 članov. Prav v dneh gostovanja Ljubljane so razpustili vojaško profesionalno moštvo UDA, čigar igralci so se sedaj porazgubili po različnih klubi! P'rve zvezne lige. Ljubljana je torej na gostovanju, po ČSR dosegla izredne rezultate, ki jih lahko prištevamo mod .največje uspefie slo* verske in jugoslovanske košarke,
L. M.
AH ste že poravnal
ski rekord. Jugoslavija je sedaj tretja država za Sovjetsko zvezo in ZDA. ki ima kar tri metalce kladiva preko 60 m, Letošnja lestvica najboljših na svetu v metu kladiva je po tekmovanju v Gornjem Milanovcu naslednja:
66.38 Krivonosov (SZ)
65.95 Blair (ZDA)
Zni po ceslali mM&m Joura”
(Nadaljevanje s 3. strani) najtežjem delu te kolesarske chrke. Istočasno pa si je Bajc kot najboljši Slovenec na Vršiču priboril tudi pokal našega lista.
Za Bajcem sta privozila na^ vrh 24 letni Avstrijec Mascha iz Graza in Belgijec Casseyen, potem Bolgar Ilijev in naš Valčič, nato pa skupaj Petrovič ter »rumena majica« Buv-sse. Tema dvema so sledili Steen-bakkers-, odlični Slovenec Rožnik, Nizozemec Borgh. Bolgar Lalev, Nizozemec Van Rooy. Ignatdvvicz in strašno izmučeni Poljak Vozniak, ki so ga očividno popadli hudi želodčni krči.
Navzdol so seveda vozači kljub mokri cesti drveli kot blisk, tako da smo slabše tekmovalce dohiteli
Tudi Bajc je postal žrtev okvare na kolesu. Kljub temu pa ga, kot vidite, ni minila dobra volja
šele v Kranjski gori. Tu smo v skupini našli Bolgara Gornakova in Holandca Matra, nekoliko dalje Poljaka Podobasa, Bolgara Krsteva in Nizozemca Roova, še nekoliko dalje pa so osamljeni vozili Jugo, Poljak Vozniak in še nek Holandec. Prav na čelu pa so bili trije najboljši: naš Bajc, Bolgar Ognenski in Avstrijec Mascha. Torej, ti trije, ki so prvi prispeli na Vršič, so se tudi navzdol hrabro spustili.
V Mostah, tik pred Žirovnico, smo opazili, da je prvo trojico ujelo še nekaj kolesarjev. Med temi je bil tudi Petrovič, Belgijec Buysse, Bolgar Ilijev in še nekateri. Ta skupina je potem skupaj drvela do obrata pri Lescah in po klancu navzdol proti Bledu, kjer je bil pred »Park« hotelom cilj. Ciljno vrvico je prvi prerezal Bajc Alojz, ki je tako postal zmagovalec najtežje etape od Gorice do Bleda.
SLABA ORGANIZACIJA
Organizacije na Bledu res ne moremo pohvaliti. Že to, da na križišču, kjer se cepi pot proti Ljubljani in na Bled, ni bilo nikogar, ki bi kazal pravo smer, niti nikakršnih znakov, meče slabo luč na organizatorje. Če ne bi slučajno pred vodilno skupino vozil avtomobil Radia Zagreb, bi kolesarji — vsaj inozemci, ki ne poznajo poti — lahko zavili proti Ljubljani. Na cesti od tega križišča do Bleda je vozilo ali parkiralo vse polno avtobusov in kamionov, ki so prav gotovo tekmovalce zavirali. Kolesarji so se tudi upravičeno razburjali, da na cesti ni bila označena razdalja do cilja (n. pr. 1000 ali 500 m do cilja), kar je bilo v vseh drugih krajih. Zato so imeli domačini seveda prednost, ker poznajo progo in so lahko pravočasno začeli sprin-tati, medtem ko inozemci za to niso vedeli. Tudi leteče milice, ki je v vseh drugih krajih tik pred dirkači delala red in prisilila različna vozila k pokorščini, na Bledu nismo opazili.
Prešeren Igor
Žan Strandli in Madžar Csermak.
Še nekaj rezultatav iz G. Mdila-novca: 100 in: Pecelj 10.8, Dragaše-vič 10.8, 200 m: Ben jak 21.08, 400 m: Radišič 49.6; 2000 m: Mugoša 5:29.8, 110 ni ovire:	Petrušic 15.0;	400 m
ovire: Sabati 56.4; krogla: Škiljevič 16.04; disk: Radoševič 50.84; kopje: Miletič 65.12; daljina: Radovanovič 7.03; troskok: Milovanovič 14.32; palica: Milakov 4.10.
V zadnji številki smo objavili pregled orientacijskih norm za sodelovanje naših atletov na olimpijskih igrah in danes lahko že dodamo nekaj dopolnitev. Lorger je še četrtič dosegel takoimenovano drugo normo in s tem že izpolnil vse zahteve. Normo sta dosegla seveda- tudi metalca kladiva Bezjak jn Gajič, Pri ženskah je Usenikov a drugič dosegla drugo normo, isto pa je uspelo v metu kopja tudi Kaluševi-čevi.
Iz Karlovca je prišla vest, da je bivši rekorder v metu kladiva Krešo Račič tudi v odlični formi. Svoje orodje je vrgel 60.22 metra. S tem' je letos že kot tretji Jugoslovan premagal 60-metrsko mejo in dosegel tudi normo za olimpijske igre.
I
im
Se utrinek z utic. kega dvoboja Jugoslavija : Švedska v Zagrebu: reporter zagrebškega radia tov. Mladen Delič intervjuva slovenske članice državne reprezentance. Od leve proti desni so Usenikova. Hudobivnikova (v ozadju) in Kotluškovn
KDO SO OLIMPIJSKI FAVORITI <59
Naše preglede o olimpijskih favoritih danes zaključujemo z zadnjimi disciplinami v moški konkurenci. Preostal nam je še maraton, obe štafeti in pa hoja.
V maratonu je danes zelo, zelo težko govoriti o absolutnem favoritu. Niti lanski in letošnji rezultati nam ne povedo dosti, saj so proge za to najdaljšo atletsko disciplino, kakor tudi vremenske prilike tako različne, da tudi rezultati posameznih atletov ne dajejo stvarne slike. Po tradicionalnem maratonu v Bostonu bi morali prvopla-sirana tekmovalca Finca 'Viskarija in Amerikanca Kellvja že zaradi njunih časov, ki sta doslej najboljša dosežena v maratonu, šteti za favorita. Toda -med bostonskim in olimpijskim maratonom je več kot pol leta razlike in veliko vprašanje je, v kakšni formi bosta omenjena tekmovalca prišla na start v Melbourne. V dobri formi so angleški, maratonci, ki so že na prvih izbirnih tekmah dokazali, da spadajo gotovo med favorite. O ruskih predstavnikih v letošnjem letu še nismo slišali, vendar pa so na tekmova-
njih, ki so se jih doslej udeleževali, vselej dosegali visoka mesta. Poskušajmo. si pomagati z nekaj rezultati najboljših maratoncev v letu 1955 in 1956 in morda bomo med njimi kasneje tudi našli olimpijskega zmagovalca. Po rezultatih moramo k najboljšim prištevati Fince Viskarija (2:14:14), Oksanena (2:17: 56) in Karvonena (2:2il :21.6), Ameri-kance Kellyja (2:14:33), Costesa (2:18:10) in Thackeraya (2:20:24), Angleža Clarka (2:20:15.8) in Norri-sa (2:21:48), Rusa Kuznecova (2:21: 23.7) in Galakti jona (2:22.05). Našteli bi lahko še nekaj imen, predvsem japonskih in korejskih tekačev ter predstavnikov južnoameriških dr-V štafeti 4 X 100 m je četvorica ZDA seveda brez konkurence. Samo diskvalifikacija lahko prepreči ameriškim atletom zmago. Če bodo količkaj dobro predajali, bodo gledalci v Melbournu prisostvovali novemu svetovnemu rekordu. Za ostala mesta pa bo najbrž prav huda borba. Tu so Rusi, Madžari. Nemci in še nekateri drugi. V daljši štafeti na 4 X 400 m ni več slavne četverice iz Jamajke, ki bi lahko
SIME SE POSLAVLJA
-Iz ZDA prihajajo vesti, da namerava svetovni re':order v teku na 200 metrov Dave Sime ■ zapustiti atletiko in se vrniti k športu, ki mu je še bolj pri' srcu — baseballu. Sime se zaradi poškodbe na izbirnih tekmah ni mogel uvrstiti v ameriško olimpijsko ekipo, in tako, čeprav svetovni rekorder, ne bo mogel nastopiti v Avstraliji, pa če tudi bo do olimpijskih iger že v polni lormi in tudi npvi svetovni rekordi mu pri tem ne morejo več pomagati.
ogrožala ali celo premagala štafeto ZDA. Amerikanci razpolagajo tokrat s tako dobrimi tekači, da bi lahko dosegli tudi tu nov svetovni rekord. Vprašanje pa je, če se jim bo to posrečilo, saj ne bodo imeli konkurence. Za preostali dve medalji in mesta v finalnem teku pa lahko pričakujemo borbo med Nem-6i»* Francijo, Veliko Britanijo, Sovjetsko zvezo in še nekaterimi državami.
Situacija v hoji je skoraj enaka oni v maratonu. Težko je govoriti o favoritu, najbrž pa bomo nosilce olimpijskih medalj našli med znanimi tekmovalci v hitri hoji, kot so n. pr.: Rusi Kudrov, Golubničin. Ki-rin. Junk, Jegorov, Ved jakov, Čehi Doležal, Skront in Moc. Madžara Somo-gy in Roka, Šved Hindman in še cela vrsta drugih.
5. avgusta začetek tekmovanja v zvezni nogometni ligi
V ■
V 19. dneh 5 kol tekmovanja - 2e v začetku „derbyj
Minuli ponedeljek so ob prisotno-1 Predstavnikov 14 članov zvezne SffielM lige ter zastopnikov izžrebali pare za letošnje tek-Ivanje v zvezni nogometni ligi. S ekmovanjem v ligi bodo morali se-eda v jeseni precej pohiteti, ker je 'tak pred nami olimpiada v Mel-purneu, katere se bo udeležila tu-1 jugoslovanska nogometna repre-entanea. Zato je bilo ob tej pridnosti sklenjeno, da bodo odigrali '• tv'h 5 kol v zelo kratkem razdobij °d 5. do 26. avgusta, ker se bo 'oral končati jesenski del tekmo-aPja že 28. oktobra.
.Zanimivost pri tem žrebanju je, a se bodo že v prvem kolu srečali Led seboj nekateri krajevni rivali, °t Crvena zvezda in Radnički, Za-srfb iB Dinamo ter BSK in Parti-an- V društvu najboljših sta se ."ušla po končanih klasifikacijskih jjjuiah tudi Lokomotiva in Vardar, okomotiva ima v prvem in dru-?C|" kolu nekoliko lažje stališče,
. er igra dve tekmi po vrsti na svo-jl1" igrišču, medtem ko bo moral j Vardar že ob svojem prvem 5 a'tu v Subotico.
Zaradi zanimivosti objavljamo Pare v posameznih kolih: 1. kolo — ^"vgusta: Lokomotiva : Sarajevo, j'jena zvezda : Radnički, Spartak \. Vardar. Zagreb : Dinamo, Vojvoda : Budučnost. BSK : Partizan, hajduk : Velež. II. kolo - 12. avg.: Sarajevo : Velež, Partizan : Ilaj-L"k, Budučnost : BSK, Dinamo : jujvodina, Vardar : Zagreb, Radni-clt' : Spartak. Lokomotiva : Crve-
: Dinamo; VIII. kolo — 7. oktobra; Sarajevo : Dinamo, Vardar : Budučnost, Radnički : Partizan, Lokomotiva : Velež. Crvena zvezda : Hajduk, Spartak : BSK, Zagreb : Vojvodina; IX. kolo — 10. oktobra: Vojvodina : Sarajevo, BSK : Zagreb, Hajduk : Spartak, Velež : Crvena zvecda, Partizan : Lokomotiva, Budučnost : Radnički. Dinamo i Vardar; X. kolo — 14. oktobra: Sarajevo : Vardar, Radnički : Dinamo, Lokomotiva .: Budučnost. Crvena zvezda : Partizan, Spartak : Velež. Zagreb : Hajduk, Vojvodina : BSK: XI. kolo - 17. oktobra: BSK
■3»	■ BSE
: Sarajevo, Hajduk : Vojvodina, Velež : Zagreb. Partizan_: Spartak, Budučnost : Crvena zvezda, Dinamo : Lokomotiva. Vardar : Radnički; XII. kolo — 21. oktobra: Sarajevo : Radnički, Lokomotiva : Vardar, Crvena zvezda : Dinamo, Spartak : Budučnost, Zagreb : Partizan, Vojvodina : Velež. BSK : Hajduk; XIII. kolo - 28. oktobra: Hajduk : Sarajevo. Velež : BSK, Partizan : Vojvodina, Budučnost : Zagreb. Dinamo : Spartak, Vardar : Crvena zvezda. Radnički : Lokomotiva.
mm S
Rovinj, istrsko obmorsko mesto, je našim športnikom že nekdaj zelo priljubljeno za vsakoletno taborjenje. Tam taborijo gojenci Višje šole za telesno vzgojo LRS. razen tega pa se je uveljavila že kar nekakšna tradicija, da se v poletnih mesecih prirejajo v tem kraju različni strokovni športni tečaji pod vodstvom predavateljev VŠTZ in strokrvnjakov za posamezne športne panoge.
2® zvezda; III. kolo — 19. avgusta: ~'vena zvezda : Sarajevo. Spartak L Lokomotiva, Zagreb : Radnički, /Tjvodina : Vardar, BSK : Dina-p°> Hajduk : Budučnost. Velež : JjTtizan; IV. kolo — 22. avgusta: Ratajevo : Partizan, Budučnost : p®|ež, Dinamo : Hajduk. Vardar : Radnički : Vojvodina, Lokomotiva : Zagreb, Crvena zvezda : ^Partak V. kolo — • 26. avgusta: ^PartaJc : Sarajevo. Zagreb : Crve-zvezda, Vojvodina : Lokomotiva. BSK : Radnički, Hajduk : Vardar, Velež : Dinamo. Partizan : pdučnost; VI. kolo — 2. septem-,'5: Sarajevo : Budučnost. Dinamo Partizan, Vardar : Velež, Radni-'ai ; Hajduk, Lokomotiva : BSK. Crvena zvezda : Vojvodina. Spartak : Zagreb; VII. kolo — 23. sept.: jagreb : Sarajevo. Vojvodina : Spartak, BSK : Crvena zvezda, "a id a k : Lokomotiva. Velež : Rad-n'čki. Partizan :' Vardar, Biidučnpšt
Zlasti je znano, da smo v Rovinju v zadnjih letih pridobili mnogo novih nogometnih trenerjev in inštruktorjev. Tudi letos ie b:l pod vodstvom VŠTZ organiziran tečaj za nogometne inštruktorje, ki se ga je udeležilo 22 tečajnikov iz raznih krajev Slovenije. Med njimi jo precej znanih nogometašev, ki so se pred nedavnim nehali ukvarjati z nogometom in hočejo dosle j nabrane izkušnje posredovali svojim naslednikom in mlajšim nogometašem.
Ko govorimo o tem tečaju, laliko že takoj v začetku pripomnimo, da se je zaključil z izrednim uspehom; zlasti zaradi tega, ker je bil pod vodstvom dobrih strokovnjakov in ker so tečajniki sami vzeli nalogo silno resno. Tokrat je vodil tečaj predavatelj DIF j n trener mladinskega moštva BSK tov. Voj o Rajno-vič iz Beograda, kot predavatelji pa so sodelovali profesorji Stepišnik. Ulaga, Klojčnik in dr. Šef.
Tečaj je trajal od 13. junija do 13. julija. Kandidaii so imeli točno določen načrt dnevnega dela, pri čemer so poslušali predavanja in tudi praktično vadili na terenu. Vmes so imeli seveda tudi dovolj odmora, da so hkrati preživeli še nekaj prijetnih uric v valovih morske vode.
Vodja tečaja tov. Ra j novic je pohval'! "izredno trdno disciplino, ki
Kvalifikacijske tekme za vstop v ljubljansko primorsko ligo
V Tržiču so zadovoljni
Minulo nedeljo se je z nogometno tekmo med Tržičem in Branikom v Tržiču zaključilo kvalifikacijsko tekinova-vanje za vstop v ljubljansko-primorsko ligo. Tržičani so slavili zmago nad goriškim Branikom z 2:0 in tako ponovno dokazali, da so bili v tem tekmovanju najboljša enajstorica.
Po tej dokončni zmagi je v Tržiču zavladalo veliko zadovoljstvo. Tržičani so se namreč kot prvak tega tekmovanja uvrstili skupno z Branikom v ljubljansko-primorsko ligo. V razgovoru s predsednikom kluba, kapetanom LM tov. Smolejem smo izvedeli, da so se tržiška pod-j t . odločila svojemu klubu pomagati pri dograditvi igrišča tako z materialnimi sredstvi kot tudi z delovno silo in tudi sicer^ nogo-i tni klub podpreti. — Tržičani so namreč ponosni na uspeh svojih nogometašev. Pri tem moramo seveda omeniti priprave na to tekmovanje. Približno teden dni so bili na stalnem skupnem treningu, ki so
ga vsi redno disciplinirano obiskovali. Največ zaslug za Tedne treninge ima igralec moštva tov. Eler, ki je znal svoje tovariše pritegniti k delu in uspeli konec koncev ni izostal.
Enkrat Tržič pa je v tem tekmovanju dokazal, da je skoraj za razred boljši od ostalih dveh konkurentov. V 4 tekmah je dosegel 7 točk pred Branikom, ki je zbral le 4 točke in Olimpijo, ki, kot kaže, to tekmovanje ni vzela preveč resno in tako izgubila vsako možnost, da bi se uvrstila v višji razred. S tem sta goriška in gorenjska pod-zveza dobili nova predstavnika v ljubijansko-primorski ligi.
Bralcem naj ob zaključku še enkrat posredujem rezultate vseh tekem: Olimpija : Branik 1:2, Tržič : Olimpi'a 3:1. Branik : Tržič 1:1, Branik : Olimpija 4:4. Olimpija : Tržič 0:3 p. f. Tržič : Branik 2:0. Končna lestvica je naslednja:
Tržič	4	3	1	0	9:2	7
Branik	4	12	1	7:8	4
Olimpija 4	0 1	3 6:12	1
Republiška finalna tekma za pokal maršala Tita
je vladala v taborišču nogometnih inštruktorjev. To pa tudi ni nič čudnega, saj so tečajniki sami resni možje ki se zavedajo, da bodo morali po prihodu domov pokazati, kaj so se naučili pod vodstvom kvalitetnih strokovnjakov.
To se je pokazalo tudi ob končnih izpitih. Trije tečajniki so opravili izpit z odličnim uspehom — med njimi znani nogometaš Nafte Tijtok — 8 je izpit naredilo s prav dobrim uspehom, 10 z dobrim uspehom in le dvema ni uspelo doseči zadovoljiv uspeh.
Tako se je trenerska organizacija v. Sloveniji okrepila z novimi močni, ki bodo lahko precej pomagale pri 'razširjanju nogometa zlasti na podeželju, saj so bili udeleženci tečaja predvsem iz pokrajine. Prav gotovo se bodo ugodne posledice tečaja čutile v Kidričevem. Lendavi, Novi Gorici, Štorah. Mariboru. Ravnali, C pl ju, Kopru in drugod, od koder so se tečajniki zbrani v Rovinju ..	T. B.
•dkad
V	sredo sta se v Ljubljani srečali v polfinalni tekmi republiškega tekmovanja za pokal FLRJ moštvi Odreda in Branika. V tej tekmi Odred ni naletel na resne nasprotnika in tako je zmagal s 4:1 (3:1). Kljub temu pa bi lahko dosegel še mnogo višji rezultat, če bi
DELEGAT BREZ DELA
V	tekmovanju pariške nogometne lige, je bilo na sporedu odločilno srečanje med klubom Gaziers in La CIo-do. Zveza je poslala na tekmo seveda svojega delegata, predvsem zato, da bi ob koncu tekme pregledal in potrdil obračun dohodkov in izdatkov. Mož pa ni imel preveč dela. Brez večjih težav je kar preštel vse gledalce. Bilo jih je namreč točno 8. Znesek, ki so ga pobrali za vstopnino, seveda ni zadostoval niti za sodniško takso in takso za delegata. Kot vidite, imajo tudi v inozemstvu, zlasti na nižje-razrednih tekmah, velikanske težave s financami, saj se gledalci zanimajo samo za najkvalitetnejše prireditve.
njegovi napadalci izkoristili vse možnosti za dosego gola. Igra je bila precej povprečna, tako da približno 1090 gledalcev ni bilo preveč zadovoljnih. Gole so dosegli: Bergel) v 14., Hočevar v 13., Kranjc v >7. in Zdrav,kovic v 70. minuti za Odred ter Čekov v 42 minuti za Branik.
S to zmago je postal Odred drugi finalist republiškega tekmovanja za pokal FLRJ in po vsei verjetnosti tudi republiški prvak.
so novi nogometni inštruktorji, zbrani na tečaju v Rovinju. Sredi 1,1 ed njimi vidite vodjo tečaja tov. Rajinoviča (X), ki je z uspehom posredoval nogometno znanje bodočim vzgojiteljem v klubih
Staca i*i mlada,
vse igra danes
roVARNA ŠPORTNEGA ORODJA
„ E L A N “
V BEGUNJAH
Nafholjš; pionirji pr
Rudarju in Braniku
Ze od 8. julija tekmujejo pionirska nogometna moštva po izločilnem sistemu za naslov republiškega prvaka za leto 1936. V teli tekmah so se tokrat bolje izkazali mali nogometaši s Štajerske, ki so doslej odpravili vse svoje nasprotnike. Najprej je celjski Olimp premagal ’ Slovana iz Ljubljane z 2:1, nato je Ljubljana izgubila z 1:2 proti Braniku, trboveljski Rudar pa je izločil Papirničarja iz- Vevč s 4:2. Med seboj sta nastopili tud j moštvi Triglava in Gorice, pri čemer so bili Goričani boljši in so zmagali s 4:3.
V polfinalnem tekmovanju je Branik odpravil celjski Olimp s 3:2, Rudar pa je v Gorici premagal enajsterico Nove Gorice po dolgotrajnem streljanju enajstmetrovk. Finalista za naslov republiškega prvttka sta torej postala trboveljski Rudar in mariborski Branik.
HERBERGER »NAPREDUJE«
Ob nogometnem srečanju med reprezentancama Nemčije in Švedske, so v Stockholmu opazovalci opazili, da se je nemški zvezni kapetan Sepp Herberger, tvorec ekipe svetovnih prvakov, počasi poslavlja. Že ob tem srečanju je• namreč mnogo svojih iunkcij prenesel na nekdanjega reprezentanta Helmuta Schona iz Dres-dena. Nemški športni novinarji smatrajo, da bo zaenkrat Herberger sicer še ostal »vojskovodja« v nemškem nogometu, da pa je v doglednem času pričakovati njegovo dokončno zamenjavo s prej omenjenim odsluženim igralcem.
Sfoap	TON S A I L E
rOI DO TRIKRATNE OLIMPIJSKE ZMAGE
Pravda, rekel nobene
. »Ta človek sem jaz!«, je naglo dejal Christian, se dvigal 'n — čeprav je šlo že proti večeru — vzel svoje smuči, ?del v gondolo in se odpeljal na Petelinov graben. Tamkaj j1 je nataknil smuči, ledeno progo pa je prešvigal od vrha ,0 tal s tako blazno hitrostjo, da si vsi tisti, ki smo gledali o njegovo vratolomno početje, še dihati nismo upali.
, »Junak je Christian Pravda!«, je završalo med dečki
*	deklicami.
•	»Vražji dečko je!«, je pripomnil oče in ga potem, ko , prečno privozil do cilja, prijateljsko potrepljal po ramah
Zcljo, da pride spet k nam na skodelico čaja. r Pa še nekaj je, kar mi bo ostalo za vedno v spominu. rnak te moje pripovedi seveda ne more biti nihče drug °t Prav Christian Pravda.
Bilo je tistikrat v Franciji, ko smo na Ažurni obali '"učali, na Rivieri pa plavali. Naše pustolovščine so bile a Panti, vračali smo se domov. Tedaj pa se je dvignilo ad morjem takšno neurje, kakršnega še svoj živ dan nisem
»Ali bi ga res radi poznali?«, je vprašal ^ Očetu je postalo malce nerodno, zato ni
doživel. Poprej modro, jasno nebo so v hipu zakrili kakor dim črni oblaki,, da se je najbrže slehernemu mornarju na morju stisnilo srce in so se verjetno tudi izletniki na velikih, varnih ladjah poskrili v svoje kabine. Nato pa je stresel ozračje tako silen grom, kot bi se podirala zemlja. Bliski so švigali od vzhoda proti zahodu in s severa do juga.
Sedeli smo v avtobusu, mnoge med nami je navdajal strah. Tedaj pa je mučno tišino presekal glas Pravde:
»Pojdimo se kopat!«
»Kaj st znorel, Christian?«, ga je vprašal moj oče in ga prijel za rokav.
»Znorel? Zakaj pa? Pojdimo se kopat, fantje!«, je še zaklical in skočil iz avtobusa. Še nekaj korakov in že je stal nad velikanskim prepadom, ua oečini, ki se je strmo dvigala iz morja.
Obstali smo kot vkopani, silni naliv pa nas je premočil do kože.
Tedaj se je zgodilo nekaj velikega, docela nepričakovanega.
Pravda je stal pred našimi očmi v kopalnih hlačkah, trenutek počakal, zatem pa se je pognal s skokom skakalca, ki se požene preko gigantske skakalnice v Planici, in letel na glavo, da nas je obhajala groza.
Ali ste že kdaj stali na nebotičniku? Letel je dolgo in drzno, dokler ni slednjič strmoglavil v morje, in dvignil velikanski oblak vode, ki je pri priči zakril njegovo telo.
Potem je izginil.
Spreletela nas je neznanska groza. Vsi smo se z upadlimi in bledimi obrazi zagledali v očeta kot da bi od njega pričakovali rešitev.
Oče pa je, prepaden kot mi sami, iztisnil iz sebe:
»Fantje, Pravda je mrtev. Nesrečni, ubogi Christian!«
Medtem pa, ko sta blisk in grom še vedno pretresala ozračje, je Pravda pokazal svojo glavo na čisto drugem koncu ter plaval z močjo delfina nazaj proti skalnati obali. Po nekaj minutah je vnovič stal pred nami, opraskan in bled, toda kljub temu vesel in srečen.
»Prav treba je zganjati take norčije in nas spravljati v strah,« je bolj sam zase mrmral moj oče.
Vsi, ki smo trenutek zatem sedeli znova v avtobusu in zapuščali Francijo, pa smo molčali in si mislili svoje. Kaj smo mislili? Da je Pravda junak. Torej, naj živi Pravda!
Svoje junaštvo pa je Christian ob neki priložnosti drago plačal. Decembra 1948 si je zlomil nogo. Pa še tedaj ga ni mogel nihče ugnati. Za vsako ceno je hotel startati na zimskih olimpijskih igrah v St. Moritzu v Švici. In kaj je napravil? Brez vednosti zdravnika se je odrezal težko mavčno oblogo in — startal! Toda komaj je bilo olimpijskih iger konec, si je zlomil nogo drugič. Na nekem tekmovanju v Hoffgasteinu pa se je dobesedno zaletel v drevo, da so ga morali nezavestnega odnesti s proge.
Junak je Pravda! Zmerom sem si štel v čast, če sem mogel nastopati z njim Ne z njim, marveč v njegovi bližini.
Nekoč pa, komaj sem dopolnil petnajsto leto — je Pravda na nekem tekmovanju v slalomu na Steinberg-kogelu pošteno padel. Za eno samo sekundo sem bil tedaj boljši od moža, ki je v tistih časih veljal za najboljšega in najbolj pogumnega smučarskega tekmovalca na svetu!
(Dalje)!
E
Križem po Sloveniji
Partizan v Lendavi napreduje
Letošnje evropsko prvenstvo v veslanju, ki bo na Bledu, bo za moške ze šestinštiimidieseto, z ženske pa tretje. Prvo moško prvenstvo !e_bilo leta 1893 v Italiji, žensko pa leta 1954 na Ni-
KAKŠNE SO NAGRADE
7x>zemskem. Doslej so bila prvenstva največkrat v državah, ki so osnovale EISA (Mednarodna veslaška zveza). To so bile Italija,
Franclja, Belgija in Švica. Od teh je Italija v prirejanju evropskih prvenstev na prvem mestu, in sicer z 10 prireditvami. Sledijo pa Švica 8 ter Francija in Belgija 7.
Ker pa so za evropska prvenstva potrebne precejšnje priprave in urejene naprave, so bila ta velika tekmovanja tudi večkrat v istem kraju. V tem pa sta Luzern (Švica) in Amsterdam (Nizozemska) s po 4 prire-
VSI ZADOVOLJNI
Omenili smo že, da je bila Jugoslavija že enkrat prireditelj največje veslaške prireditve — evropskega prvenstva, in sicer leta 1938.
'diivami na prvem mestu. Trikrat so Beogradu. Tekmovanje je bilo
ni n ni ^ XX     . 1  V	1 1	Vn m n ut /.l/\lr._ A A . I '— 1! ' _ •_
bila prizorišča prvenstva še naslednja mesta: Macon (Francija), Osten-de (Belgija). Pariz (Francija), Gand (Belgija) jn Como (Italija).
Prvenstvo leta 1893 je obsegalo le 3 discipline, in sicer: skiff, četverec s krmarjem in osmeree. Že naslednje leto pa je bila uvedena še četrta disciplina — dvojec s krmarjem, Tak spored so obsegala tekmovanja do leta 1898. Takrat so prvič nastopili tudi double-sculls. Šele po 25 letih je bil leta 1985. na sporedu tudi dvorec brez krmarja. Kot zadnja, sedma, je bila naslednje leto uvedena še disciplina četvercev brez krmarja.
ITALIJA V VODSTVU
Pregled osvojenih prvih mest na dosedanjih prvenstvih sicer ne kaže prave slike o vrednosti veslanja v posameznih državah, je pa zanimiv. Krepko so v vodstvu 4 države, ki so osnovale FIS A, to pa je razumljivo, saj so do leta 1910 same nastopale. Zaio je jasno, da jih države, ki so postale pozneje članice FIS A, niso mogle dohiteti, oa čeprav so ime-' le dobre veslače.
Na prvem ipestu ie Italija z 52 zlatimi medaljami. Ne dosti manj zmag pa imata še Švica 49 in Belgija 48. Francija je že nekoliko zaostala in ima le 40 zmag. Daleč za njimi je šele Nemčija s 14. njej pa sledijo:	Nizozemska in Madžarska
11, Danska 10 Sovjetska zveza 7, Poljska 5, ZDA 2. Jugoslavija 2. Jugoslaviji sledi še 7 držav, ki so osvojile po t 'ato medaljo.
Savi pri otoku Ada Čiganlija in je bila tekmovalna proga nalašč za to narejena. Ostala je še dolga leta edina regatna proga v državi. Na prvenstvu je nastopilo za takrat rekordno število udeležencev — 12. Le Belgija in Jugoslavija sta nastopili v vseh 7 disciplinah. 54 čolnov z 214 tekmovalci je bila za tiste čase lepa številka. Zadovoljni pa so bili tudi blagajniki te prireditve, saj se je finalnih tekem udeležilo več kot 15.000 gledalcev, kar predstavlja rekord, ki pri nas na veslaških prireditvah ni bil več dosežen. To veliko tekmovanje je prineslo tudi prvi veliki uspeh našim veslačem. Gledalci so z navdušenjem pozdravili zmago našega osmerca, ki je precej prispeval k nadaljnjemu razvoju veslanja pri nas.
Na prvenstvu za moške se tekmovalci poleg naslovov bore še za stalne prehodne pokale, ki jih prejmejo zmagovalci v posattneznih disciplinah in država, ki osvoji največ Prvih mest. Nagrade, ki so jih podelile posamezne veslaške zveze, so naslednje:
za skiff: »Prix de Belgique«
za double sculls: Prix de la Su-isse«.
za dvojec brez krmarja: >Prix d'Ho'lande$
. za dvojec s krmarjem: »Prix de l’Adriatique«
za četvorec brez krmarja: »Prix de Caialogne«
za četverec s krmarjem: i>Prix de France«
za osmerec: s.Prit dTtalie*.
največje število osvojenih pr-
vih mest je nagrada »Coupe Clauda z« Za največje število čolnov v finalu »Coupe Ca'rlo Montu« in za drugo uvrščeni osmerec nagrada »Mahut«.
Nagrade so prave umetnine, napravljene iz srebra ali pa pozlačene. Do leta 1939. so jih zmagovalci odnašali v svoje države. Ker pa so jih po vojni z največjo težavo zopet zbrali, so sedaj v olimpijskem muzeju v Lausanne. Zmagovalci pa preimejo namesto originalnih nagrad samo nokvrienp fntovraf>TP.
V zadnjih letih je bilo izrečeno na račun nedelavnosti »Partizana« v Gor. Lendavi precej kritike. Vendar je delo v glavnem bremenilo le enega človeka, ki je imel vse premalo pomoči upravnega odbora in odgovornih forumov. To je Svetec Vinko, telovadni učitelj na nižji gimnaziji v Lendavi in načelnik »Partizana«, ki že pet let uspešno opravlja svoje poslanstvo med lendavsko mladino. Uspeh njegovega dela se je pokazal zlasti ob telovadni akademiji v juniju, ko je nastopilo preko 60 telovadcev, V glavnem so sicer nastopili le mladinci in pionirji, toda ta nastop je pokazal, da je društvo napredovalo. Danes šteje 141 članov, čeprav se porajajo težave glede vaditeljskega kadra.
Seveda ne nameravajo mirovati, ampak hočejo letos urediti igrišče za odbojko in košarko, organizirati plavalni tečaj in še marsikaj, kar bi pomagalo društvu k napredku. Prav bi bilo pa tudi, da bi v Lendavi začeli resno razmišljati o gradnji kopališča, ki je zelo potrebno in o čemer je bilo govora že na raznih sestankih.	B.
resnosti za nogomet in dosegli 1^°* dva zelo pomembna uspeha. Dobrovnikom so zmagali s 7:2, pr0*1 Beltincem pa s 4:1,
Med mladino pa vlada tudi pre' cejšnje zanimanje za strelstvo. N* letošnjem zboru gojencev predvoja' ške vzgoje so se mladinci zelo do" bro odrezali. Dosegli so odlič"6 uspehe, kar jih je vzpodbudilo, ^ bodo v kratkem ustanovili samostoj" no strelsko družino.	B-
iieSa
Mladina v Turnišču je živahna
Večja vas na Dolinskem je znana daleč naokoli po svojih mladih nogometaših. Ti so pokazali precej
Plavalci Veleža so v četrtek S°‘ i stovali tudi v Radovljici, kjer s° nastopili v plavanju in vvaterped1) j proti domačemu Prešernu. Dvoboj j je bil zelo zanimiv, saj je zmag9 j odločila šele »vaterpolo tekma. Gos{" j je so v Radovljici dosegli svoje naj' j boljše rezultate na svoji turneji P° j Sloveniji.
Rezultati — moški: 400 m crawj:
1. Bolko (P) 5:44.4; 100 m crawl:
1. Ahac (P) 1:09.8; 200 m prsno:
1. Pikelj (P) 3:102; 100 m hrbtno1 , 1. Skorja (V) 1:23.4; 4X200 m cravm ‘ 1. Prešern 10:52.0; ženske: 4001" eravvl: 1. Sunjič (V) 6:43.0; 100n' crawl: 1. Novak (V) 1:21.4; 200 n* prsno: 1. Mehmedbašič (V) 3:21.6: 100 m hrbtno: 1. Sunjič (V) 1:41.*
4 X 100 m crawl: Prešern 5:46.8; vaterpolo: Prešeren : Velež 5:0 (2:0)' Končni rezultat dvoboja: Prešeren: Velež 70:66.
Prva
TEKMOVANJE KEGLJAŠKIH REPREZEN , \ < ZA cARUr-SKi r-OKAL
Vsz&., HainčCj
a druga
),'ugasioKija
Smoijanovič najboljši igra-ec — Na vzhodu še precej po starem
PRVA MEDALJA DOMA ' Naši veslači so pravzaprav osvojili že 5 zlate medalje, vendar eno na olimpijadi. Prvo so osvojili naši veslači na domačem terenu, in sicer v Beogradu, kjer je bilo leta 1932. evropsko prvenstvo. Takrat je osmerec splitskega Gusarja v finalu prv; orivozil skozi cilj. To je bila edina predvojna medalja za naše veslače na evropskih prvenstvih. Lela '952. so v Helsinkih prač tako veslači splitskega Gusarja v četvercu brez krmarja osvojili prvo in edino povojno olimpijsko zlato medaljo. Naš zn «ni veslač Perica Vlasič je bil leta !953. na višk-u svoj*: forme. V Kopenhagenu, kjer je bilo evropsko prvem,tvo. zato zmaga ni bila vprašanje Naslednje leto jo je samo še potrdil, ko je zmagal na znani llenley regati in osvojil »Diamantni cupr.
Letos so prvič nastopile v tekmovanju za evropski pokal, ki ga je razpisala Mednarodna kegljaška federacija F1Q, najboljše moške in ženske reprezentance, med njimi tudi Jugoslovani z obema ekipama. Obe jugoslovanski reprezentanci sta zasedli drugo mesto, kar je žeto zadovoljiv uspeh.
Po vrnitvi iz Erfuhrta, kjer je bilo to tekmovanje, nam je član državne reprezentance Gusti Likovnik povedal marsikaj zanimivega, kar posnemamo tudi za naše bralce.
9 reprezentanc na stezi
»Nastopile so najmočnejše ekipe Madžarske (ki je nastopila v tekmovalni areni prvič), CSR, Avstrije, Vzhodne Nemčije in Jugoslavije med moškimi« je začel s pripovedovanjem tov. Likovnik »ter CSR, Madžarska, Vzhodna Nemčija in Jugoslavija med ženskami. Favoriti za prvo mesto so bili Nemci, Madžari in Jugoslovani, toda potek tekmovanja je pokazal drugače, Madžari so tako rekoč mimogrede odpadli in tako smo se za boljši plasma med moškimi in ženskami borili le Nemci in Jugoslovani,«
Sličen položaj je bil pri moških, le .s to razliko, da smo se borili za prvo mesto, čeprav smo bili po nastopu Dobriloviča na 3. mestu za CSR, Odlična igra Smoljanoviča — ki je bil najboljši igralec tega tekmovanja — in Pogeljška pa nam je prinesla 2. mesto. Tako smo pripravili nekakšno reprizo svetovnega prvenstva, le v močnejši konkurenci, kjer je nastopila tudi Madžarska.«
redno trudili, da bi nam na vsakem koraku ustregli. Sprejeli so nas proti vsemu pričakovanju in bili do nas zelo pedantni. Zatorej smo glede tega odnesli najboljše vtise in samo razmišljamo, če bi jim mogli tudi mi kdaj tako ustreči, kajti reči moram, da so odlični organizatorji.«
ni. Trgovine so tipična slika življenja 200.000 prebivalcev. Pogled p8 izložbah nas je prepričal, da s® trgovine pri njih še zelo zanemarjene in skromno založene. Izložb® so skoraj prazne, le tu in tam j,e bilo videti tipizirane prodajne artikle. Druga stvar, ki nam je »padla v oči«, je bil pojav »repov* pred prodajalnami z živili, meso®1 in sadjem. Torej to mesto pa najbrž še razni kraji v Vzhodni Nemčiji, nimajo nreveč »rožnatih« pogojev za življenje.«
In še rezultati
Takšno je pa tam življenje
»Medtem ko smo se čudili nad izborno organizacijo tekmovanja in naše oskrbe, smo bili pa primerno razočarani nad življenjem, k; vlada tam. V času bivanja smo si namreč ogledovali Erfuhrt, Mestu pravijo sicer »rožnato mesto«, kar pa po živi jenskih prilikah očividno
Za zaključek še končni rezultati tekmovanja za evropski pokal, ki , je veljal kot tekmovanje med re- 1 prezentancami:
Moški; i. Vzh. Nemčija 5076 kegljev, 2. Jugoslavija 4978 (Likovnik 830, Starc 832, Silič 794, DobriloviČ ' 799, Smoijanovič 868, Pogeljžek ! 853), 3. CSR 4853, 4. Madžarska 4848, 5. Avstrija 4699. — Ženske; 1. i Vzh. Nemčija 2297, 2. Jugoslavija I (Prezelj 383, Klemenčič 338,
2274
Šimunič 365, Sinček 389, Jakova® 400, Bulič 399), 3. Madžarska 2257, !
4. CSR 2226.
T. B.
Smoijanovič najboljši
Odlično kegljišče
Na Vrhniki e šoorl rozg-brm
Na Vrhniki poteka te dni tekmovanje namiznoteniških igralcev za naslov prvaka Vrhnike. Razen registriranih igralcev nastopajo tudi takšni, ki niso včlanjeni v nobenem društvu. Zato je število nastopajočih mnogo večje in prvenstvo precej zanimivo. Naslov prvaka si je že sedaj — čeprav prvenstvo še ni končano — zagotovil Jože Beslič.
I. ljubljanska mladinska delovna brigada, ki opravlja regulacijska dela na Barju v okolici Vrhnike, se tudi pridno udejstvuje v športu. Mladi brigadirji so nastopili v nekaterih tekmah v košarki, odbojki in malem rokometu proti moštvu JLA. V košarki je zmagala Garnizija z 19 točkami naskoka, prav tako v rokometu z rezultatom 24:18, v odbojki pa so bili zmagoviti brigadirji s 3:1.
Po več letih se je letos začelo razgibano življenje tudi v plavanju. Plavalci so sicer še maloštevilni, vendar trenirajo vsak dan, razveseljivo pa je, da je med njimi največ mladincev in pionirjev. Ker število plavalcev venomer narašča, je pričakovati, da bo ta šport znova močno oživel.	A. K.
»Nastopali smo v zelo udobno zgrajeni kegljaški dvorani, ki ima 8 odlično urejenih stez, vendar smo uporabljali le štiri, ker so bile ostale preurejene v tribune za gledalce. Bili smo naravnost presenečeni : vsepovsod demonstrativne deske, kegljišče ozvočeno, neumorni speaker, ki je gledalce sproti obveščal o položaju na posameznih stezah ter celo o tekmovalnih uspehih najboljših tekmovalcev. Tudi splošna organizacija je bila perfektna. Vse je šlo tako točno, da smo lahko skoraj regulirali naše ure po njihovem časovni k u ali časovnem razporedu. Zanimivo pa je, da traja pri Nemcih časovna doba igranja le 1 uro in 4 minute, medtem ko je pri nas to razdobje dolgo 1 uro in 30 minut. Posebej je treba še poudariti, dobro organizirano zdravniško službo, medtem ko nismo bili malo presenečeni nad tem, da je imel radio Berlin s kegljišča celo direkten prenos.«
>Že prej sem dejal, da je bil Smoijanovič najboljši med posamezniki, omenim naj pa še posebej izredno igro njega in Pogeljška, ki sta nastopala za našo reprezentanco kot zadnja tekmovalca. Bili smo v resnici v skrbeh zaradi slabe igre Siliča in Dobriloviča, medtem ko sva Starc" in jaz dosegla za naju povprečne rezultate. Prav pri igri »Smole« in Pogeljška pa smo vsi bili nervozni, ker sta bila ta kore koč naš zadnji up. Pričakovanja sta v celoti izpolnila, saj imata največ zaslug za ugodni plasma naše reprezentance. Če bi ocenjevali posameznike, bi se uvrstila s svojima rezultatoma na prvo in tretje mesto. Med njiju se je vrinil le Nemec Gross, medtem ko je svetovni prvak Luther dosegel le 846 kegljev in slabše mesto. Smoijanovič je za nagrado prejel celo radijski aparat, ki pa si ga je borbeno in pošteno prislužil.«
Naš slog vzbuja pozornost
sliki vidite same nasmejane obraze: člani moške in ženske reprezentance so zadovoljni
Najrazburljivejši trenutki
LETO XIL
Štev. 28.
»Res da to tekmovanje ni bilo svetovno prvenstvo,« je nadaljeval Likovnik, »toda razburljivo je bilo mnogo bolj, najsibo med moškimi ali ženskami. Predvsem je prišla ta borba do izraza pri ženskah med CSR, Madžarsko in Jugoslavijo za drugo mesto. To smo zlasti videli pri tretjem nastopu tekmovalk vsake ekip.e. Tedaj je bila Jugoslavija na četrtem mestu, medtem 'ko sta si CSR in Madžarska delili drugo mesto. Po nastopu Šincekove in Jakov-čeve so bile Jugoslovanke le 6 kegljev za CSR iu 8 kegljev za Madžarsko. Us-peh v tej borbi nam. je. prinesla Buličeva, ki je nastopila namesto obolele Pirčeve, in Jugoslavija je zasedla drugo mesto.
»Nemški kegljaški strokovnjaki, ki so nasploh posvetili Jugoslovanom mnogo pozornosti, so se zlasti zanimali za naš slog metanja, ki je pri njih povsem različen od našega. Mi igramo »na desno nogo«, kar jih je izredno zanimalo, zato so poslali na kegljišče celo filmskega reporterja s tako imenovano »Zeit-lupe«, ki je snemal vse posamezne gibe naših reprezentantov. Dejali so, da bodo ta slog posebej proučevali; pa tudi dnevno časopisje je objavilo fotografije naših tekmovalcev s komentarji o tem »posebnem slogu«.
Zmaga Zagreba in Liabljane
Pred odhodom v domovino in med potjo so se jugoslovanski reprezentanti pomerili še v nekaterih prijateljskih dvobojih, kjer so nastopili kot člani mestnih reprezentanc, in so prav tako žela uspeh. V Erfurtu sta nastopili reprezentanci Ljubljane in Jenne, v Niirn-bergu pa moške reprezentance Nurnberga, Dunaja in Zagreba ter ženski reprezentanci Zagreba in Nurnberga.
TRIKRATNA ZMAGA V NURNBERGU
V	prijateljskem troboju so se pomerile med seboj reprezentance Z*" ' greba, Nurnberga iu Dunaja. Najboljši uspeh so poželi Zagrebčani 8 4995 keglji, pred Niirnbergoin 9 4870 in Dunajem s 4848.
V	predtekmi sta nastopili B-re' prezentanci Zagreba in Niirnberg8 Zmagal je Zagreb z rezultato-d 2513:2326, najboljši pa je bil Likovnik s 446 keglji, kar je zelo zadovoljiv rezultat.
Jugoslovani pred vsemi
»V tekmovanju so bili pred vsemi Nemci. Toda omeniti moram veliko pozornost, ki so jo organizatorji posvečali predvsem našima 'reprezentancama. Vsepovsod smo bili v središču zanimanja, poskrbeli s-o nam najboljšo oskrbo iu se iz-
LJUBLJANA : JENNA 4962:4845
Namesto prej predvidenega dvoboja med Jugoslavijo in Nemčijo je bila za zaključek tekmovanja za pski pokal še medsebojna tek-
ma mestnih reprezentanc Jenne in Ljubljane. V tem dvoboju je bila Ljubljana zmagovita za 112 kegljev, najboljši rezultat pa je dosegel Starc z 865 podrtimi keglji.
Tretjo zmago bu tudi kegljavke.
so priborile Zagre" V dvoboju 1 Nurnbergom so zmagale z rezultatom 2226:2225. To je bila sicer tesna, toda po živahni borbi trdo 0rl‘ borjena zmaga.
Mednarodna kolesarska dirka »Tonr de France«
Isat la« lina rima nalita
Kolesarska dirka po Franciji se prav
0	^Oiivo razvija. Iz dneva v dan zvemo
1	.spremembi na vrhu skupne ocene in D *° je riyneno majico od Walkowiaka
eVzei najprej Nizozemec Voortirig, po-jo je že tretjič oblekel Darrigade, Pa Jo ima v posesti Belgijec tiriaenssens. Po nedeljski 10. etapi so Kale kolesarje, ki so še ostali v kon-. renci, prve velike težave. 11. etapa je Vodila preko Pirenejev in v tej eta-j so morali kolesarji premagati tudi visoki Aubisque. Prvi je bil na
2	“h francoski regionalec Huot, tesno ,a Petami pi sta mu bila Ockers in Ba--^°nte. v spustu s tega vrha pa je
islo zopet -do združitve večje skupine. fila. cilJu je bil naj hitrejši Italijan De-*Ppis. Nič lažja ni bila naslednja eta-a> kajti tokrat so morali kolesarji kar ieko dveh vrhov, in sicer preko 1480 m lsokega Aspina in 1530 m visokega Pey-®sourda. Tudi tokrat glavni favoriti, ki Po pirenejskih etapah skoraj ne mo-ftio več šteti za resnične favorite, niso °kazali ničesar posebnega. Na Aspinu jf bil prvi Defilippis pred Schmitzom in Ul?om. Na drugem vrhu pa je zmagal chmitz pred Ruizom in Houtom. Naj-vjx . J v tej etapi pa so vse premalo "’i tudi slabšim gorskim vozačem, tako a v skupni oceni ni prišlo do prav ^Pembnih sprememb.
Kezuitati: 9. etapa La Rochelle-Borde-(219 km): 1. Hassenforder (Zah) 5: 2. Van der Plum (Niz) isti čas, 3. e Ber (Zah) zaostanek 55 sekund, 4. esmet (Belg), 5. Dolhats (Jugozah) isti as> 6. Darrigade (Fr) 1:07; 10. etapa —
Plavalno tekmovanje v Parizu
Mednarodno plavalno tekmovanje v ^rizu je dalo številne odlične rezultate. ^°Siejmo si najvažnejše: 100 m: Eminen-(Fr) 57.9, Nyeki (Mad) 58.5;	200 m:
f*aborsky (Madž) 2:10.8, Boiteux 1:1K0;	400 m:
ti°iteux
2:10.8, Boiteux (Fr) Zaborsky (Madž) 4:35.7, (Fr) 4:37.4; 100 m hrbtno: Ma-, ^ar (Madž) 1:06.0, Christophe (Fr) 1:06.3; ,°hi metuljček:
(Madž) 1:03.8;
Tumpek (Madž) 1:03.5,
;umpek (Madž) 2:16.1, m
200 m metuljček: Ats (Madž) 2:28.2; prsno: Kozma (Belg) 2:44.4; ženske 100 m: Gyenge (Madž) 1:03.9, Szoke Madž) 1:06.5, Littomersky (Madž) 1:06.9; «0m:	Gyenge (Madž) 5:12.2, Szekely
(ivr ** 5:14.2;	100 m prsno: Killerman
Jr®dŽ) i:2i.7; 100 m metuljček: Littome-^czky (Madž) 1:13.8; 200 m prsno: Killer-an (Madž) 2:56.5; 100 m hrbtno: Grin-(V. B.) 1:13.4, Schmidt (Nem) 1:16.6. v Erfuhrtu sta se pomerili plavalni re-rezentanci Vzhodne Nemčije in Bolga-^e- Čeprav so Nemci nastopili brez nogih najboljših plavalcev, so slavili s°ko zmago s 111:63 točkami.
prvenstvu Velike Britanije v atleti, ki so na njem nastopili tudi neka> ^ri najboljši atleti Romunije, so bili J|$eženi naslednji boljši rezultati: 100 afQov: Young 9.9; 200 y: Shenton 21.8;
Wheeler 4*7.7	880 y: Rawson 1:51.3
j milja: Wood 4:06.8, 3 milje: Ibbotson 13:32.6, Chataway 13:32.6; 6 milj: Norris 28:13.6, Sando 28:14.2; 120 y ovire: Hil-breth 14,5, Kinsella (I) 14.6, Parker 14.6, -Pris (Rom) 14,6;	400 y ovire:	Savel
(Komj 52.2; 300 m zapreke: Shirley 8:51.6; Jbšina: Soeter (Rom) 193; troskok: Wilms Prst 15.16; disk: Pharaoh 50.01; kladivo; ^bday 57.24.
Bordeaux-Bayonne (201 km):	1. De
Bruyne (Belg) 4:59:39, 2. Darrigade (Fr), 3. Dcsmet (Belg), 4. M on ti (It), 5. Lauredi (Jugovzh), 6. Quentin (Zah) isti čas; — 11. etapa Bayonne—Pau (255 km): 1. Defilippis (It) 6:35:57, 2. Ockers (Belg), 3. Darrigade (Fr), 4. Forrestier (Fr), 5. Gaul (Luks), 6. Bahamontes (Sp) isti čas; 12. etapa Pau—Luchon (126 km):	l.Schmitz
(Luks) 2:54:40, 2. Picot (Zah) zaostanek 2:08, 3. Ruiz (Sp) 2:10, 4. Morvan (Zah) 2:30, 5. Huot (Jugozah) 2:34, 6. Van Ge-nechten (Belg) 4:14.
Trinajsta etapa je bila le še nekako na pol gorska, saj so morali kolesarji premagati le po en vrh druge, oziroma tretje kategorije. Tokrat je šlo brez večjih pobegov in podobnega, značilno je bilo le to, da so celo nekateri med doslej najboljšimi začeli kazati znake utrujenosti in so prispeli na cilj z zaostankom. To velja zlasti za večkratnega nosilca rumene majice Darrigada. Na obeh gorskih ciljih, ki sta štela za gorsko nagrado — Portet d/Aspet 1069 m in Col de Latrape 339 m — je bil prvi Luksemburžan Gaul. V sprintu v Toulouse je sodelovalo kar 49 kolesarjev, zmagal pa je zopet Italijan Defilippis. 13. etapa Luchon—Pau (176 km): 1. Defilippis (It) 4:49:46, 2. Picot (Zahod), 3. Ockers (Belg), 4. Thomin (Zahod), 5. Ern-zer (Luks) isti čas, 50. Darrigade (Fr) zaostanek 2:14. V tekmovanju za gorsko nagrado vodi Huot (Fr) s 25 točkami pred Bahamontesom (Šp) in Gaulom (Luks) 16. V ekipnem tekmovanju je na čelu še vedno Belgija v času 203:49:07 pred Zahodom (zaostanek 23:54) in Belgijo (31:05). V posebnem tekmovanju po točkah so v vodstvu naslednji dirkači: Picot 191, Ockers 216, Darrigade 273, Bauvin ' 275 in Voorting 277.
Prva etapa po Pirenejih pa je bila zopet zelo živa. Tokrat ni šlo brez hudega tempa in pobega 18 kolesarjev, ki so vozili s takšno hitrostjo, da so prišli na cilj skoraj uro pred predvidenim časom. Glavna skupina pa se je nekaj pred Montpellierjem tudi razbila in na cilj je prispela skupina 5 kolesarjev, med katerimi je bil najhitrejši Hassenforder. Glavna skupina ni zaostala nič manj kot 17 minut! Rezultati 14. etape Toulouse—Montpellier (231 km):	1. Has-
sendorfer (Zahod), 2. De Groot (Niz), 3. VVagtmans (Niz), 4. Bahamontes (Sp), 5. Le Ber (Zahod), zaostanek glavnine 17:30. Skupna ocena po 14. etapi: 1. Ad-riaehenssens (Belg), 2. Wagtmans (Niz) zaostanek 1:03, 3. Monti (It) 1:24, 4. Lauredi (Jugovzh) 2:53, 5. Voorting (Niz) 3:47. 6. Picot (Zahod) 4:38, 7. Walkowiak (NEC) 5:40,	8. Darrigade (Fr) 7:11,	9. Bauvin
(Fr) 7:46, 10. De Groot (Niz) 12:17.
mednarod
Johnson
v bližini rekorda
V Cravvfordsvillu je bilo letošnje prvenstvo ZDA v deseteroboju, ki je veljalo tudi kot izbira za olimpijske igre. Dvajsetletni črnec Rafer Johnson, bi tokrat zanesljivo izboljšal svoj svetovni rekord in dosegel preko 8000 točk, če se ne bi že pri četrti disciplini prvega dne, to je v skoku v višino, poškodoval. Kljub temu je dosegel veliko število točk. Po pričakovanju je osvojil drugo mesto prav tako črnec Milton Campbell. Tretji pa je bil znani skakalec ob palici Richards, ki pa se namerava deseteroboju na olimpijskih igrah odpovedati in napraviti mesto četrtoplasiranemu.
Rezultati: 1. Jonhson 7754 (100 m, 10.6 daljina 7.07, krogla 15.15, višina 185, 400 m 47.9, 110 m ovire 14.4, disk 45.54, palica 3.50, kopje 55.57, 1500 m 5:12.4); 2. Campbell 7555, 3. Richards 7054, 4. Lawson 6885, 5. Adams 6884.
Na preglednih tekmah poljskih olimpijskih kandidatov, je svetovni rekorder v metu kopja Janusz Sidlo dosegel znamko 78.50 m. Vseh 6* metov je im$l preko 75 m. S tem rezultatom se je Sidlo dokončno uvrstil v poljsko ekipo za Avstralijo.
Svetovni rekorder v metu krogle, poročnik Parry OBrien je moral zaradi poškodbe v desnem zapestju za mesec dni prekiniti s treningom. Do olimpijskih iger pa bo imel še dovolj časa, da se ponovno pripravi.
Argentinska tekača Suarez in Lemos sta dosegla v Buenos Airesu doslej najboljša rezultata Južne Amerike v teku na 10.000 m. Suarez je tekel 29:50.0, Lemos pa 29:50.4.
Cliff Blair, ki je točno 4 dni držal
svetovni rekord v metu kladiva, je izjavil, da bo čakal do olimpijskih iger, kjer bo poskušal odvzeti rekord Krivo-nosovu. Blair je star 26 let, visok 192 cm, tehta pa preko 100 kg.
Nekdaj najboljša atletinja na svetu Fanny Blankers-Koen se še vedno ni poslovila od atletike. Na nekem pokrajinskem tekmovanju v Helderju je skočila v daljino 5.37 m, s čemer je osvojila drugo mesto.
Podobno kot vsako leto, prihajajo tudi letos švedski atleti zelo pozno v formo. Nekaj rezultatov iz zadnjih tekmovanj:	1500 m:	Waern 3:46.4, Karlsson
3:47.0; HO m ovire: Johansson 14.7; višina: Nilsson 205; daljina: Wahlander 7.20; krogla: Uddebom 15.88.
Dve zmagi Madžarov
Preteklo nedeljo so se madžarski in poljski nogometaši pomerili na treh frontah in Madžari so dosegli dve zmagi in en neodločen rezultat. Kot smo že poročali, je v glavni tekmi, ki je bila v Budimpešti, zmagala Madžarska s 4:1 (1:1). Gole za Madžarsko so dosegli Kossis 2, Szusza in Machos, za Poljsko pa je bil uspešen Kempny. —■ Madžari so igrali v naslednji postavi: liku, Buzanski, Matrai, Dalnoki, Szojka, Kotasz, Budai, Kocsis, Szusza, Puskas (Machos), Fenyvesi. —• B reprezentanci istih držav sta igrali v Poznanju, tekma pa se je končala z zmago Madžarov 6:3 (2:0). Z neodločenim rezultatom 1:1 pa se je končalo srečanje mladincev v Budimpešti.
Angleška nogometna zveza je objavila spored reprezentančnih tekem nogometne reprezentance Anglije v prihodnji sezoni. Angleži bodo igrali takole: dne 14. novembra proti Walesu v Londonu, 28 novembra proti Jugoslaviji v Londonu, 6 aprila 1957 proti Škotski v Londonu, 8. maja proti Irski v Londonu, 12. maja proti Irski v Dublinu, 19. maja proti Danski v Kopenhagnu. Zadnje tri tekme so kvalifikacijske tekme za svetovno nogometno prvenstvo. Zaenkrat ni določen samo termin povratne tekme z Dansko.
Do dolgo pričakovane borbe za evropsko boksarsko prvenstvo težke kategorije med prvakom Italijanom Cavicchi-jem in bivšim prvakom Nemcem Neu-hausom, bo vendar prišlo 21. julija v Bologni.
V	Sofiji je bil končan mednarodni odbojkarski turnir. Obe jugoslovanski reprezentanci se nista preveč proslavili, saj sta zasedli komaj tretji mesti. Vrstni red pri moških: Bolgarija 6, Romunija 4, Jugoslavija -2, Kitajska 0. Zenske pa so se razvrstile takole: Romunija 6, Bolgarija 4, Jugoslavija 2, Kitajska 0.
Reprezentanca Nizozemske je osvojila evropsko prvenstvo v baseballu, ki je bilo v Rimu. Za Nizozemci so se uvrstili Belgijci in Italijani.
V	zadnjih dneh je bilo na sporedu večje število mednarodnih teniških turnirjev, ki so na njih nastopili skoraj vsi najboljši teniški igralci, ki so igrali v
Mednarodna kolesarska dirka »Tour de France«
Še nikoli toliko težav za favorite
Gaul et Comp s skoraj uro zaostanka — 3475 svilenih majic
P1R1E KOT GOVORNIK Znani angleški tekač na dolge pro-®e- večkratni svetovni rekorder Gor-«°n Pirle, je znan kot posebnež. Več-se je že sprl z novinarji, na tek-oiovan/u v Croydonu pa je stopil po e&u na 10.000 m pred mikrolan. V em iejiu je pjrje nameraval izbolj-ati svetovni rekord na 10.000 m. Do-Se9el je sicer nov angleški rekord, za SVetovnim pa je precej zaostal., Ta-"Ole se je obrnil na gledalce: »Zelo Pj je žal, da sem tekel tako počasi.
Moj čas je za pol minute preslab za Melbourne. Toda dež in veter sta bila nudi oviri in sta mi vse skupaj pokva-jea«. Gledalci so bili najprej nad to ‘tjavo, ki je prišla dokaj nepričako-
i °no, začudeni, potem pa se je širom ------ — -------- ________ _______..... ...
‘9tašča 'le razleglo bučno ploskanje, tudi alpski vrhovi še čakajo. Toda hudo
Več kot polovica od 4509 km- dolge kolesarske dirke po Franciji je že za 99 kolesarji, ki še dirkajo. Preostalih 21 je odstopilo ali zaradi poškodb in izčrpanosti, ali pa zaradi tega, ker so jih izločili zaradi prekoračenja maksimalnega časa. Dirke sicer še ni konec, toda že danes je lahko reči, da takšne dirke po Franciji že dolgo ni bilo. Letos ni bilo med 120 kolesarji, ki so se povzpeli na svoje »železne konje« v Reimsu, nobenega izrazitega favorita, nobenega Coppija, Bartalija, Kobleta ali Bobeta v najboljših dneh. Strokovnjaki so dajali sicer nekaterim kolesarjem več možnosti za končen uspeh kot drugim, toda že danes morajo mnogi priznati, da so se pošteno zmotili.
Morda ni nič novega, če povemo, da lahko letos na dirki razlikujemo dve vrsti kolesarjev. Prvič tiste, ki že od prvega dne vozijo za čim boljši končni plasma in zato svoje sile štedijo, in pa druge, ki se držijo pregovora »Boljše vrabec v roki kot golob na streh!« in napadajo v vsaki etapi kakor se jim pač za to ponudi priložnost. Pri tem pa imajo letos mnogo uspeha. Med temi najbolj aktivnimi, morda bi rekli tudi najbolj »sitnimi«, se namreč najdejo sem in tja tudi boljši vozači in tako imamo ob polovici dirke zanimivo situacijo, da zaostajajo tisti, ki naj bi »vkorakali« v Pariz kot zmagovalci, že za pol ure, nekateri pa skoraj za celo uro. Do konca je sicer še 2000 km in
težko bo n. pr. Charlyju Gaulu nadoknaditi 50 minut zaostanka in prehiteti 32 kolesarjev, ki so trenutno v skupni oceni pred njim. Isto velja seveda tudi za ostale »gorske kralje« in "podobne favorite.
Kaj bo z Gaulom?
Ni mnogo verjetnosti, da bo tudi na Touru prišla Gaulu na pomoč kaka strašna etapa, kot je bila ona v Dolomitih, ko je polovica tekmovalcev odstopila, ostali pa so komaj še živeli zaradi izčrpanosti in pa strahotnega vremena. Ob tej priložnosti pa se moramo spomniti tudi na dejstvo, da so se podobne stvari že dogajale. Tudi Coppi je bil leta 1949 tričetrt ure za nosilcem
Gorski prelazi v Franciji so trda preizkušnja za
dikfkaoe
rumene majice pod Pireneji, v Pariz pa je prišel kot zmagovalec. Menda bomo lahko šele po alpskih etapah dokončno zožili krog verjetnih ali možnih zmagovalcev letošnje dirke.
Tudi med moštvi letos ni nobene ekipe, ki bi bila toliko močnejša od vseh ostalih, da bi lahko enostavno diktirala potek celotne dirke, kot se je to v zadnjih letih dogajalo predvsem s strani francoske državne ekipe. Letos ta ekipa še ni mnogo pokazala in so celo posamezne pokrajinske ekipe mnogo bolj prizadevne, kar velja predvsem za odlično ekipo Zahoda. Kot kaže, pa so kot ekipa vendarle najmočnejši Belgijci, ki razpolagajo z naj večjim številom izenačenih kolesarjev.
Tona sladkorja za dirkače
Da pa ne bodo poročila o dirki tako suhoparna, še nekaj zanimivih podatkov. Letos spremlja dirka-če 170 avtomobilov in 35 motornih koles. Večina avtomobilov je med seboj v stalni brezžični zvezi. Spotoma direktor dirke obvešča novinarje o stanju, kar je seveda za njihovo delo velika prednost. Tudi letos seveda ne manjka reklamna kolona, ki obsega 91 vozil. Z zvočniki in glasbo ponujajo in reklamirajo vse mogoče. Od zobne paste preko likerjev, gramofonskih plošč, časopisov pa do paste za čevlje itd. »Minister« za prehrano na dirki Lagouche, ki spremlja letos to dirko že 32-tič, nima malo dela. Nič manj kot 700 vrečic za hrano in 12.000 bidonov ima na razpolago. V svojih zalogah je imel pred dirko 1000 kokoši, 400 kg riževega narastka, celo tono sladkorja, 400 kg suhega sadja, 20.000 breskev, 10.000 pomaranč itd. Tudi tekstila na dirki ne manjka. V zadnjih letih so dirkači le vsak drugi dan dobivali novo majico. Letos pa jo dobijo vsak dan. Vsega skupaj imajo pripravljenih 3475 svilenih majic. Kako polni pa so avtomobili z materialom, pa nam povedo naslednje številke: 110 kompletnih rezervnih koles, 400 koles, 300 okvirjev, 440 pedalov, 240 zavor, 18.000 žbic, 2000 tubalarjev in še mnogokaj drugega.
Organizatorja dirke pariška lista L* Equipe in Le Parisien libere seveda poskušata na najrazličnejše načine pokriti velikanske stroške za dirko. Mnogo plačajo seveda tvrdke, ki delajo na dirki reklamo za svoje proizvode. Tudi z uradnimi sporedi dirke se da marsikaj zaslužiti, saj gleda celotno dirko preko 10,000.000 ljudi. Razen tega so izdelali 23 posebnih razglednic, ki jih lahko gledalci kupijo za vsako etapo posebej opremljene s posebnim žigom, ki vsebuje vse podatke o etapi. Zanimivo pa je, da na taki razglednici ne vidimo morda kakega kolesarja, ampak lepo mlado Francozinjo s precejšnjim dekoltejem.
VVimbledonu. V Bastaadu so bili doseženi naslednji finalni rezultati: moški: Rosevvall (Avstr) : Nielsen (Dan) 7:5, 6:3, 6:1; ženske: Buxton (V. B.) : San-den (Šved) 6:3, 3:6, 6:4; moške dvojice: Rosevvall-Fraser (Avstr) : Larsen-Flam (ZDA) 6:3, 2:6, 6:2, 6:4; mešane dvojice: Rosewall-Sanden : Fraser-Buxton 6:2, 3:6, 6:1. V Dublinu je med posamezniki zmagal Amerikanec Patty, ki je v finalu odpravil svojega rojaka Stewarta s 3:6, 6:3, 6:4, 6:3. Na turnirju v Birminghamu je prišlo do velikih presenečenj že v polfinalu. Wimbledonski zmagovalec Hoad je izgubil proti Angležu Deve-su s 3:6, 6:4 in 4:6. Južnoafriški igralec Fancutt pa je izločil Drobnega s 6:3 in 6:4. V finalu je Fancutt premagal Dave-sa 7:5, 6:3, 6:4. Pri moških dvojicah sta v finalu Hoad in Drobny premagala Fancutta in Huberja s 6:1, 6:3 in 6:3.
Jeszensky 8:40.8 v steeplu
V zadnji številki našega lista smo že poročali, o novem svetovnem rekordu na 10.000 m, ki ga je na prvenstvu Madžarske v Budimpešti dosegel Sandor Iharos s časom 28:42.8. Novi rekord je za 11.4 sekunde boljši od dosedanjega rekorda Ceha Zatopka. Med tekom je Iharos dosegel tudi nov svetovni rekord na 6 milj s časom 27:43.8, kar je za 10.2 sekunde boljše od rekorda Avstralca Ste-phensa. Iharos je imel v rekordnem teku naslednje vmesne čase: 400 m 66.0; 800 m 2:14.0; 1000 m 2:46.8; 2000 m 5:37.0; 3000 m 8:29.0; 5000 m 14:14.0. Odličen rezultat pa je dosegel tudi Laszlo Jeszen-sky v teku na 2000 m z zaprekami. S svojim časom 8:40.8 je dosegel drugi rezultat od vseh časov in samo za 6 desetink sekunde zaostal za svetovnim rekordom Poljaka Chromika. Ostali važnejši rezultati:	ICO m:	Varasdi 10.6;
400 m:	Adamik 48.0;	800 m:	Szentgall
1:49.2; 1500 m: Rozsavolgyi 3:47.2; 5000 m: Szabo 14:05.0, Tabori 14:05.4; disk: Szec-senyi 51.96; kopje: Krasznai 71.75; kladivo: Csermak 59.95.
S kopjem znamke »Held« je dosegel nemški metalec Will v Hamburgu nov nemški rekord v metu kopja z rezultatom 77.94 m.
Na izbirnem tekmovanju atletov Prage za sestavo moštva, ki bo nastopilo proti Londonu, so bili doseženi naslednji pomembnejši rezultati: 200 m: Mand-lik 21.2; 800 m: Zvolensky 1:51.1; višina: Kovar 200, Lanski 200; daljina: Marti-nek 7.51 rekord; palica: Krejcar 4.26 rekord; krogla: Skobla 17.30; disk: Mer-ta 54.94; ženske — daljina: Roskosna 5.84; disk: Fikotova 49.76; kopje: Zatop-kova 50.43.
Sest francoskih atletov se je že kvalificiralo za nastop na olimpijskih igrah. To so tekač čez ovire Roudnitska, metalca kopja Macquet in Syrovatski, tro-skokaš Battista, skakalec v višino Fourni er in skakalka v daljino Lambert.
Iz Varšave poročajo o dveh novih poljskih rekordih za ženske. Wagnerova je pretekla 80 m z ovirami v času 11.1, Krzesinska pa je skočila v daljino. 6.22 metra.
Nekaj boljših rezultatov iz Sovjetske zveze: 100 m: Lopato 10.4; 5000 m: Vla-senko 14:04.6; daljina: Bondarenko 7.46; kladivo: Krasnov 61.70; ženske — 300 m: Podova 11.6, Kobranova 11.7, Reščikova 11.8;	800 m:	Simakina 2:11.7; višina:
Garms 165; krogla: Zibina 16.10.
Atletska reprezentanca CSR je v Pragi premagala izbrane atlete Nizozemske s 126:65 točkami.
EKIPA OZN
Se dva naj omenimo. Najmlajši "udeleženec letošnje dirke je 21-letni Nizozemec Van der Pluym, najstarejši Francoz Deledda pa ima 16 let več. Pravcato Organizacijo združenih narodov predstavlja letošnja ekipa Luksemburga, ki jo sestavljajo poleg 7 dirkačev iz male kneževine, še Anglež Robinson, Portugalec Barbosa in Italijan Bolzan. Toda to še ni vse. Ekipa ima italijanskega šoferja, španskega maserja in bel-" gijskega menažerja.
Najbrž tudi ne veste^da morajo tekmovalci pred začetkon^dirke podpisati pravcato pogodbo, ki ima nekaj prav strogih določil. Naj omenimo nekatere. Noben kolesar ne sme imeti posebnih želj glede prehrane ln ostale oskrbe, ampak se mora zadovoljiti s tem, kar mu da na razpolago organizator. Kolesar mora možnosti, ki se mu v teku dirke nudijo, izkoristiti in ne sme namenoma voziti slabše kot bi to mogel. Samo uradni zdravnik dirke pregleduje tekmovalce. Dirkači se morajo obvezati, da se bodo držali navodil svojega tehničnega direktorja. Brez njegove vednosti in brez posebnega dovoljenja direktorja dirke, ne smejo sprejeti nobenega vabila in sodelovati na nobeni prireditvi, ki bi lahko škodovala ugledu dirke ali pripravljenosti dirkača. Dirkač prav tako ne sme brez posebnega dovoljenja sprejemati obiskov, pa če gre tudi za starše ali najboljše prijatelje. Kot vidimo, lahko dirkači na dirki po Franciji marsikaj zaslužijo, zato pa morajo marsikaj tudi požreti.
mm iNtlR MII! a Hranit lili lila n O R?i re n a hi iški Ir v a k
Jelje, 22. jul. V počastitev praznika Danes popoldne je na stadionu Kladi- z odvijajočim se sporedom. Ob otvorl-	^ g® ”	"" ® g® *
Celje, 22. jul. V počastitev praznika mesta Celja in Dneva vstaje, so celjski Športniki in telovadci imeli vrsto prireditev, na katerih so sodelovali zbrani športniki iz slovenskih klubov. Na predvečer celjskega praznika, se je na Glaziji izvajala kvalitetna telovadna akademija. Nad 2000 gledalcev je nad dve-urni spored spremljalo z veliko pozornostjo, med katerimi so bile najboljše točke sestava mladink in članic v par-terni gimnastiki, na gredi in dvovišin-ski bradlji. Pred akademijo so na celjskih ulicah tekmovali v tradicionalnem celjskem teku. Sodelovali so športniki celjskih kolektivov. Na cilj je prispela prva štafeta Tovarne emajlirane posode, druga Cinkarna, tretja »Metka«, četrta Celjska tiskarna. Pri ženskah pa »Metka«, Ljudski magazin in Celjska tiskarna. Obe zmagovalni ekipi sta prejeli pokal Mestnega odbora Zveze borcev.
Atletsko društvo Kladi var je včeraj in danes organiziralo vrsto tekmovanj. Na atletskem stadionu je bila ob tej priliki mala svečanost — otvoritev novega igrišča za odbojko in košarko. Tako je stadion *AD Kladivarja postal majhen športni park mesta Celja. Turnirja v odbojki so se udeležila moštva »Partizan« Novo mesto, Fužinar-Ravne, Beton in AD Kladivar iz Celja. Rezultati: Partizan (NM) : AD Kladivar 3:2 (15:6, 15:11, 15:17, 12:15, 15:7), Fužinar (R) — Beton (C) 3:1 (15:3, 15:8, 13:15, 15:13). V finalni tekmi sta se pomerila Fužinar (R) in Partizan (N), ki se je po
lepi igri končala z zmago Fužinar j a iz Raven s 3:2 (15;10, 3:15, 15:12, 8:15, 15:11). Številni gledalci so bili zadovoljni z igro Antekoloviča v moštvu Fužinarja. V ekipi Kladivarja pa je kot gost nastopil državni reprezentant Skerbinjek. Na novem košarkaškem igrišču je bila odigrana tekma med zveznim ligašem Ljubljano in KK Maribor, ki se je končala z rezultatom 44:53 (31:23). V prvih minutah je prišel v vodstvo Maribor in vodil za 8:0. nato pa je Ljubljana s hitro igro izenačila in ni do konca igre pustila vodstva iz svojih rok. Najboljši pri Ljubljani je bil Zupančič, pri Mariboru pa Pišorn.
Danes popoldne je na stadionu Kladivarja bil triurni spored, na katerem so nastopili kolesarji v treh disciplinah na atletski stezi. Tekmovalo je 14 tekmovalcev iz petih klubov. V prvi disciplini na izpadanje je bil najboljši Jan (Branik), drugi Kukovec (B), tretji Zidan (Rog). V drugi disciplini — zasledovanje sta nastopili reprezentanci Ljubljane in Maribora na dolžini 4 km. Zmagala je ekipa Ljubljane s časom 6:20,6 (Zidan, Cajhen, Benkovič, Ložar), Maribor 6:22,6 (Žižek, Gašparac, Jan, Kukovec).
V	tretji disciplini — celjski kriterij — tekmovalci so prevozili 25 krogov s 5 vmesnimi letečimi cilji. V tej izredno zanimivi disciplini je zmagal Jan (B),
2 Kukovec (B), 3. Cajhen (R).
V	boksu sta nastopili mariborski društvi Zalezničar in Branik. Nastopilo je po 10 tekmovalcev v vseh kategorijah. Zmagali so Železničarji z 12:6.
Rezultati: mušja: Cik : Khal 2:0; bantam: Drašler : Šmit 2:0; perolahka: Kajzer : Bobek 2:0; lahka: Dilanovič : Klemenc 0:2; polvvelter:	Hauptman :
Ševrok 1:1; welter: Kos : Kovač 2:0; polsrednja: Šibila : Puksič (diskvalificiran); srednja: Kranjc : Štrukar 1:1; poltežka: Borštnar : Deršak 0:2; teška: Damjanovič : Džulinac 2:8.
V	atletskih disciplinah pa so nasto-
pile ženske na 80 m z ovirami: 1. Šušteršič (SV L) 12,9, Ostrouška (B) 13:0, Franc (Dinamo, Zg) 13.2; 200 m: Unter-reiter (M) 26.8, Slamnik (KI) 27.4, Lubej (M) 28.5; moški — kladivo: Dokler (D. Zg) 51.71, Markež (M) 51.17; 200 m: So-larevič (SV Lj) 23.2, Zupančič (KI) 23.3, Kovač 23.8	(KI), Seliškar (Od) 23.8;
800 m: Cular (D. Zg) 1:54.2, Erber (Mlad. Zg) 1:55.6, Gajšek (KI) 1:55.o; palica: Kolnik (O) 3.60, Brodnik (KI) 3.50, Fridl (O) 3.40: 3000 m: Male (KI) 8:48.8, Važič (KI) 8:51.2, Svetina (O)	9:04.8; štafeta
4 krat 200 m: Kladivar 1:33.2, Svoboda 1:35.6, Dinamo (Zg) 1:35.8, Odred 1:35.8; štafeta 4 krat 400 m: Kladivar 3:26.4, Dinamo 3:26.8; mladinci — 800 m: Novak (M) 2:03.5.
Športnemu sporedu je prisostvovalo nad 1000 gledalcev, ki so bili zadovoljni
odvijajočim se sporedom. Ob otvoritvi tekmovanja so celjski športniki ponesli venec k plošči Borisa Kidriča, ki •eC.ieAtpeix QV n utop eu euepizA
Ljubljana najboljša
Težavna zmaga Odreda - Strelec edinego gola Zdravkovič
Celje 22. jul. V počastitev Dneva vstaje je Kegljaška zveza Slovenije v Izvedbi kegljaške podzveze Celje organizirala tekmovanje reprezentanc Kegljaške podzveze Slovenije v mednarodnem slogu v borbeni partiji. Nastopilo je skupno 6 podzvez, udeležila se ni ekipa iz Primorske.
Rezultati: 1. Ljubljana 780 (Colič, Praprotnik, Sotler, Janežič, Likovnik, Kur-tovič, Legiša, Grošelj, Stanek, Slanič), 2. Celje 772, 3. Zasavje 722, 4. Maribor 693, 5. Kranj 662, 6. Novo mesto 634.
Zastopnik Kegljaške zveze Slovenije tov. Glavič je predal kapetanu moštva ljubljanske podzveze tov. Likovniku, lep pokal.
Nogomet: Kladivar : Kovinar (Store)
Kranj, 22. jul. — Na igrišču Triglava sta se danes v fioa^ tekmi za pokal maršala Tita srečala Odred in Triglav. Pred P bližno 2000 gledalci je sodil ErlHi iz Ljubljane:
Odred: Georigjevski, Medved, Piskav, Sssab&r, Berginc, * žek, Bergel j, Hočevar, Kranjc, Guban, Zdravkovič.
Triglav: Hefler, Gajšek, Ro man, Brezar II, Gabrič, Srak®*’ Brezar III, štular II, Mihelčič, Brezar I, štular I.
Triglav : Odred 0:1 (0:0)
4:0 (2:0).
Damelsen
kopje 83.57 m

Norvežan Egii Danielscn je dosegel kopja drugi najboljši rezultat na Kopje je vrgel 83.57 m in je ta rezultat le za 9 cm slabši od svetovnega rekorda, ki ga ima Poljak Sidlo.
Po proem dneou atletskega dvoboja Praga : London je rezultat 55:42 za, Prago. Na 1500 m je zmagal Ceh Jungwirt z rezultatom 3:45.8.
Italijanski boksar Cavichi je obdržal naslov evropskega prvaka v težki kategoriji. V borbi za naslov evropskega prvaka Je premagal Nemca Heinza Neultausa s tehničnim knockoutom v 11. krogu.
Italija zmagovalec evropske cone
Jugoslovani zmagovalci
(Nadaljevanje s 1. str.) šesterici sta se skušala približati še •Van Borgii in naš Piciga, toda Pičle je omagal in le nizozemski kolesar je imel srečo, da se je priključil ubežnikom, V Mariboru je v sorintu prvi privozil na cilj Ton-
Zadnja etapa za Poljake
V peti in zadnji etapi mednarodne kolesarske dirke »Po Jugoslaviji«, ki je bila danes od Maribora do Zagreba (147 km), ni bilo kake posebne borbe. Favoriti te dirke so vozili zelo oprezno. Že
Z današnjo zmago italijanske dvojice Piet-rangclli-Sirolla nad Švedoma Davidsonom in Johaussonom 6:4, 5:7, 6:2, 6:3, se je Italija v tekmovanju za Davisov pokal uvrstila v nadaljnje tekmovanje. Osvojila je prvo mesto evropskecone in se bo srečala z zmagovalcem ameriške cone. Ze včeraj sta pri posameznikih oba Italijana premagala svoja švedska nasprotnika. Pietrangelli : Davidson 6:4, 3:6, 6:1, 6:4, Mcrlo : Smith 5:7, 6:2, 7:5, 6:1.
Za današnje srečanje med finalistoma Slovenije za pokal maršala Tita je vladalo v Kranju veliko zanimanje. saj se na igrišču Triglava žj dolgo ni zbralo toliko gledalcev. Med njimi je bilo več sto navijačev iz SLjuibljjtne. Domači Triglav je zadnje čase v dobri formi, saj je pred današnjim srečanjem premagal tri močne nasprotnike na tujih igriščih. Številni gledalci pa so hoteli videti tudi najboljšega slovenskega predstavnika v conski ligi, ki je danes nastopil v svoji najmočnejši postavi. Triglav je danes naletel na najtrši oreh v Sloveniji, pred katerim je moral položiti orožje. Igra je bila ves čas živahna in dokaj kvalitetna. Vendar je imel Odred skoraj večji - del igre pobudo v svojih rokah, medtem ko je bilo pri Kranjčanih opaziti nepovezano in raztrgano igro, Odred je slabo izkoristil svojo premoč in so mnogi streli dobro razpoloženih napadalcev Gubana, Berglja in Zdravko-viča, odšli ob prečki v out, ali pa so postali plen odličnega ^vratarja Heflerja. Triglav je poskušal z nekaterimi prodori, toda v napadu ni bilo človeka, ki bi poslal žogo v mrežo. Boljši del moštva pri domačih je bila obramba, zlasti krilska vrsta, ki je dobro odbijala napade gostov.
Začetni udarec je imel Odred. Že v drugi minuti je bil napad pred vrati Georgijevskega, kjer je štular II močan strel poslal v prečko. Nato se je igva nekoliko umirila. V 7. min, je Odred nevarno napa-
del po desnem krilu, vemdar je ramba domačih odstranila uay®r_ nost. Takoj nato so napadalci D
glava izvedli napad, vendar je osi*' la dobro zamišljena akcija neto^
riščena. Dva nevarna strela Ho®® varja in Zdravkoviča je Hefler d®' bro ubranil, Triglav se je donr_ zavedal nevarnih napadov in je za' to pričel igrati še bolj požrtvovaj® in borbeno. Najbolj sta se trudi;® Štular II in Gabrič. V 31. min, j Hefler zapustil vrata, vendar J Brezar II z veliko požrtvovalnosti rešil gol. V 44. min, so imeli gosti® lepo priložnost za dosego gola, veB'
dar žoga ni hotela v mrežo.
•V drugem polčasu so imeli Krnni' čani že takoj v začetku lepo pri" _ nost, da bi dosegli vodstvo iz Pl0! s tega strela. Gabrič pa je streli^ mimo vratnice. Igra se je nadalj®' vala z menjajočimi prodori ojbf moštev, vendar brez končnega oil]a' V 11. min. je Hočevar iz d-evejiB metrov streljal, vendar je Hall® zopet branil. Bergelj je v 18. miB' prodrl po desni strani pred vira;® Triglava, toda tudi ta priložnost j ostala neizkoriščena. V 23. min. \ Zdravkovič streljal prosti strel J dvajsetih metrov, toda žoga se j od obrambe odbila v out. V 27. m*B' so bili siloviti napadi gostov krO" nanj z uspehom. Po nenadnem P'r° doru je Zdravkovič mimo presen®; eenega vratarja streljal v desn zgornji kot — 1:0. Fo tem golu igri ni bila več tako zanimiva. Do m a® so se sicer trudili, da bi izenačil1' pa jim tega ni dopuščala odličn® obramba gostov. V 37. min. je iro®^ Bergelj še lepo priložnost, toda str®' ljal je iz treh metrov mimo gola.
Enajsterica Triglava se je dan® dobro upirala izkušenejšemu in te»' nično boljšemu nasprotniku. Naj' boljši je bil vratar Hefler, ki J
gerloo, takoj za nji m pa Krste v, dvajset kilometrov od Maribora
Van Borgii, Lalev, Bajc, Durlacher in Nachtigal. V Mariboru so tekmovalce sprejeli z velikim navdušenjem in zelo prisrčno. Sprejela jih je ogromna množica ljudstva z godbo na čelu. najboljši pa so dobili tud, šopke cvetja.
Medtem, ko je osvojil prvo mesto na poletapi Bled—Ljubljana Bolgar Ognenski, je drugo poletako od Ljubljane do Maribora osvojil Bel-, gi j ec Tongerloo. Vendar niti eden •liti drugi ni bil deležen časti, da bi osvojil prvo mesto na četrti etapi. pač pa je ta naslov osvojil Bolgar Krstev .ki je bil v prvi in drugi po!e:api med prvimi na bilju. Zanimivo je, da je jugoslovansko moštvo še povečalo svoj naskok pred Avstrijo, tako da je bila časovna razlika po četrti etapi med Jugoslavijo in Avstrijo že več kot 3 minute.
Visoka zmaga Jugosiaviie
(Nadaljevanje s 1. str.) lom dal znak za »odhod«, tekači so stekli žvižg iz vrst gledalcev pa je zmotil Romuna, ki je mislil, da je start nepravilen. Skorajda se je do-ce' ustavil, pri tem pa izgubil dragocene sekunde in šele po 20 m njegovih tekmecev se je pognal^ za nasprotniki. Vendar tudi ta nevšeč-no 1 ni mogla ogrožati prepričljive zmage romunske štafete. Jugoslovani s / se lepo borili in dosegli solidno mesto. Rezultati: 1, Romunija 3:13.8 (bal.. #k.), 2. Grča ja 3:18.8, 3. Jugoslavija (Radulovič, Alimpi-jevič, Radišič, Sabolovič) 3:18.8. 4. Bolgarija 3:21.0.
Po končani štafeti, ki je bila tudi zadnja disciplina celotnega^ tekmovanja, so se vse nastopajoče ekipe še enkrat zbrale na stadionu — za zaključek iger, Jugoslovanska ekipa je kot zmagovalec dobila prekrasen pokal, ki ga je dajoval pokrovitelj iger, predsednik republike, tov, Tito.	.
Končno stanje točk: Jugoslavija
se formirali dve večji skupini, od katerih pa so se oddvojili trije vozači, in sicer Poljaka Vozniak in Čerecsky ter Avstrijec Korošec) V Varaždinu so imeli ti trije vozači štiri minute prednosti. Glavni favoriti za prvo mesto v generalnem vrstnem redu so bili v drugi skupini. Pazili so drug na drugega in niso-pomišljali na pobege. Med njimi so bili nosilec rumene majice Buysse, Jugoslovana Petrovič in Bajc ter Avstrijec Mascha. Prav zaradi te taktike je poljski dvojici uspelo še povečati prednost, po odhodu iz Varaždina pa sta se čelo osvobodila Avstrijca Korošca. Poljaka sla tako sama prispela na cilj v Zagreb in dosegla za 1'oljsko dvojni uspeli v poslednji etapi. Karakteristika poslednje etape je mirna, vožnja, presenečenje pa predstavlja dvojna zmaga Poljakov, saj prej niso pokazali kaj posebnega. Rezultati 5. etape:	1. Čerecsky
4:01,50, 2. Vozniak 4:01,30 (oba Poljska), 3. Krstev (Bol g) 4:04,55, 4. Ožanič (Hrvatska) 4:04,55, 5. Bajlo (Hrv) 4:04.55, 6. Klockl (Avstrija) 4:04,55, 7, Ognenski (Bolg) 4:04,55, 8. Ilijev (Bolg) 4:04,55, 9. Podoba s (Polj) 4:04,55,	10. Levačič (Hrv)
4:01.55.
Kvaliteta in kvantiteta nogometa
na Gorenjskem raste
bil junak dneva, saj je ubranil B®' kaj res nevarnih strelov. Pa tff?_
Na* dopisnik je pred dnevi obiskal sekrelarja Gorenjske nogometne pod-zveze ioo. Nooaka, s katerim sta se pomenila o delu ter težavah o GNP.
Na Gorenjskem je trenutno 8 nogometnih klubov, 2 nogometni sekciji delujeta v okviru >Fartizaua< ter 1 sekcija pri Kulturno-pro-svetnem društvu. GNP ima registriranih 650 nogometašev. Od tega števila jih imata največ Triglav in Mladost. V pretekli sezoni se je število klubov povečalo za 2, vendar kljub temu še ni doseglo števila, kakor je bilo pred šestimi leti. Prav gotovo bo v bodoče glavna naloga GNP, da poživi zanimanje za nogomet, zlasti v tistih krajih in vaseh, kjer so ga pred leti že igrali (Cerklje, Železniki, Podnart, Naklo itd.).
V GNP pripravljajo za bodočo sezono nov način tekmovanja za mladince in pionirje in sicer v 2 skupinah. Ena skupina je v območju bivšega okraja Radovljica ter druga v bivšem okraju Kranj. S tem načinom tekmovanja bo dana možnost klubom, da bodo tekmovala z enim ali več moštvi, saj imata n. pr. Triglav in Mladost pionirjev za tri moštva. Dokončna oblika novega načina tekmovanja bo sprejeta na seji GNP.
Sodniški kader se je pred kratkim pomnožil
za 7 elanov. Tako irnaet) na Gorenjskem sedaj 25 sodnikov, kar je pa še vedno premalo, če pomislimo, da morajo nekateri sodniki ob nedeljah soditi tudi po dve tekmi.
Kaj pa delajo nogometaši v mrtvi sezoni?. V počastitev občinskega praznika 1. avgusta pripravlja NK Mladost velik in kvaliteten mladinski turnir, na katerem bo sodelovalo 8 moštev in to: Lokomotiva (Zgb), Odred, Kladivar, Ljubljana, Triglav, Ločan, Kovinar (Mb) in domača Mladost.
Tudi v času Gorenjskega sejma v Kranju od 5. do 13. avgusta ima GNP na vidiku več kvalitetnih nogometnih tekem, med katerimi bo privabilo prav gotovo največ gledalcev srečanje med članom zvezne lige Dinamom in domačim Triglavom, ki je trenutno v odlični formi.
Iz vsega tega lahko vidimo, da bo tudi v vrstah gorenjskih nogometašev zapihal nov
ostali, zlasti Gabrič, Brezar IL ^i lar II in Brezar I go se trudili. red- je zasluženo zmagal in mora*110
pohvaliti obrambo z Bergincem 119 čelu. Sodnik Erlich	°a'
logo dobro opravil.
Javornik'
Mladinci — Triglav : Vajeniška šola Kranj 3:1 (2:0)
Mladost : Odred B 3:3 (2:0)
Tekma za naslov prvaka LRS Rudar : Branik 3:2 (1:1) Trbovlje, 22. julija. V finalni tek'
veter in da se bodo vrste nogometašev v prihodnji sezoni pomnožile. Razveseljivo pa je, da bodo Gorenjsko prvič v zgodovini slovenskega nogometa v prihodnji sezoni zastopala v ljubi jansko-primorski ligi kar 3 moštva in sicer: Triglav, Mladost in Tržič.
Javornik
mi za republiško prvenstvo 'pionir' jev je danes Rudar zasluženo Pri magal mariborskega Branika. V° mači so bili fizično slabši, yend9 tehnično nekoliko boljši. Gole r Rudarja so dosegli: Zagorc, Grad' šek, Marjan, za Branika Žitnik •_ Lesnik. Po končani tekmi je zastop' nik Nogometne zveze Slovenije.pr®' dal pionirjem Rudarja lep pokal-
Črnomelj
Bel<$arp Odreda peražemi
Reka: Odred 9: 7
Slovenska plavalna liga
Zmaga Kranjčanov
Ljubljana, 22. julija. — Na včerajšnjem prijateljskem boksarskem srečanju med Rijeko in Odredom, so domačini nastopili precej okrnjeni. Poškodovani igralci, ki niso nastopili, bi verjetno dosegli zmago za domače. Tako pa so tokrat Rečani zmagali z 9:7.
Pred pričetkom tekmovanja so prisotni z enominutnim molkom počastili sporhin nesrečno preminulega klubskega tovariša in športnika Eršteta.
Boksarji so se pomerili v vseh kategorijah, razen v tvelter in težki kategoriji. Že prvo srečanje v mušji kategoriji med Bekerjem in
145.5. Romunija 124, Bolgarija 10., Tivadarjem fe obetalo zanimiv dvo-
Grčiia 65. Turčija 18.5.
MEDALJE NA XV. BALKANSKIH IGRAH
Zl. Sr. Bron.
Jugoslavija
Romunija
Bolgarija
Grčija
Turčija
11
5
4
1
boj. Oba tekmovalca sta pokazala nekaj lepih udarcev, srečanje pa se je končalo neodločeno. V bantam kategoriji je živahni Rečan že v prvi rundi spravil za trenutek Koširja na tla. Bil je boljši tudi v obeh naslednjih rundah, zato je zasluženo zmagal po točkah. Prvi dve rundi v peresno lahki kategoriji med Dadičem in Slavičem F. sta se končali neodločeno. V zadnji pa je domačin nasprotnika nekajkrat odlično zadel in si pribori!
zmago po točkah. Po tem srečanju je bilo stanje celotnega dvoboja zopet neodločeno 3:3.
S hitrimi in zaporednimi udarci je Slavic L. v tretji rundi le še potrdil premoč v prvih dveh in prepričljivo zmagal. Najmanj lepa je bila borba v pohvalter kategoriji, kjer je bil Troha precej slabši od Rečana. Srečanji v polsrednji kategoriji sta se končali neodločeno, tako da je bilo končno stanje pred zadnjo borbo neodločeno in naj bi dvoboj med Hostom in Šeferjem odločil zmago za domače ali za Rijeko. Šefer ni bil dorasel hitremu Rečanu in je izgubil po točkah.
Pred tekmovanjem sta izven konkurence nastopili dve dvojici domačih boksarjev. Borba med Bratkovičem in Logarjem se je ko-nča-la neodločeno. V drugem srečanju pa je domišljavi Tobias izgubil proti borbenemu Anžurju.
Rezultati: mušja: Beker : Tivadar 1:1, bantam: Popovič ■ Košir 20 p. t., peresnolalika: Dadič : Slavič F. 0:2 p. t., lahka: Sila j : Slavič L. 0:2 p. t., polwe!ter: Prizmič : Troha 2:0 p. t., polsrednja: Perso-glia : Garvaz 1:1, srednja; Kneže-vič : Kobal 1:1, poltežka: Host : Šefer 2:0 p. t.	M. G.
Triglav : ŽPK Ljubljana 52:28 Kranj, 22. jul. — Na mestnem kopališču je bilo danes plavalno srečanje v okviru slovenske plavalne lige med najresnejšima tekmecema za prvo mesto v tej skupini. V času poročanja je bilo končano šele tekmovanje v skokih, pri katerih je treba omeniti ponovnp zmago Rubinič Sonje (T) nad državno prvaknjo Rubinič Branko (L). Plavalni spored bo v večernih urah. Po pravilih bi morala biti v dopoldanskih urah odigrana waterpolo tekma med B moštvi, vendar so jo Kranjčani dobili brez iborbe 6:0, ker nekateri Ljubl jančani niso imeli potrdil o zdravniškem pregledu.
Reprez. Ljubljane : -------------,
4:4 (2:2)
Črnomelj, 22. julija. V počastit®*1 »Dneva vstaje« je v Črnomlju g , stovala nogometna reprezentanc i Ljubljane in odigrala prijateljsk tekmo z Črnomljem. Po raztrga” igri se je tekma končala 4:4 (2:-'
Za Ljubljano so nastopili: Ben®'*1 (Zupančič), Hacler, Čebohin, Gr)1' den, Žumbar, Pirc 11. (Marjanovi®)' Hanžič, Šoštar, Helilagič, Dolento' Potočnik, Stanovnik. Črnomelj: lošek, Kramarič, Živanovič, Šeliovi' Erdelj, Vajs II, Vistovski, Selakov*' Tonetič, Vajs I, Čirič, Jeleučič. G®1
za Ljubljano so dosegli v 7. roj
Odbojka
Praška Slavija : Tekstilne (Var.) 3:0 (15:5, 15:7)
Varaždin, 22. julija. Praška Slavija je danes gostovala v Varaždinu in odigrala tekmo proti domačemu Tekstilcu, ki je nastopil okrepljen z igralci Zagreba in Mladosti. Tekma je bila zelo živa in zanimiva. V predtekmi je nastopila ženska ekipa praške Slavije proti Mladosti
Hanžič, v 40. Stanovnik, v 80. m1.,' Žumbar in v 82. min. Marjanov1, Za Črnomelj so bili uspešni Visto' ski v 45., Vajs v 55., Čirič in v 9 ' minuti Čirič. V 60. minuti je sodu' Miklič izključil zaradi ugovarjanj igralca Ljubljane Grudna.	„
Tasi®
Rezultati — moški — skoki: Šink (T) 67.30, 2. Kosorog I (L) 61-L 3. Hafner (T) 57.36, 4. Kosorog 1 (L) 53.27.
Ženske: 1. Rubinič Son ja (T)
2 Rubinič Branka (L) 31.37, 3. Vi1'1 (L) 26.87, 4. Kuliš (L) 23.44.	_
Stanje točk po tekmovanju v s® kih 52:28
(Zgb) in se je končala z 3:0. Tck®^ je sodil Strahonja (Jug) in PaVI (ČSR). Gledalcev je bilo 800.