ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA KOROŠKA SLOVENSKA NARODNA PESEM V SVOJIH EPICNIH IN LIRIČNIH IZRAZNIH PRVINAH DR. PAVLE ZABLATNIK Profesor dr. Ivan Grafenauer, upravnik In- štituta za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, eden naj- boljših poznavalcev in raziskovalcev naše na- rodne pesmi, pravi v svoji obširni razpravi o narodnem pesništvu (Slovensko narodopisje II, 21): Narodna pesem (ljudska pesem) je pesem, ki jo je narodno občestvo (po vsem jezikovnem ozemlju ali samo po posameznih pokrajinah ali okrajih) po ustnem izročilu, s petjem iz spomina, sprejelo za svojo, jo daljšo dobo pelo, po svoje spreminjalo in tako prilagodilo svojemu okusu in slogu (ter jo morda poje in spreminja še danes). Cisto v smislu te definicije primerja nem- ški glasbeni strokovnjak Rochus Frh. v. Li- lieneron narodno pesem s kamnom, ki ga je voda privalila po reki navzdol in ga pri tem lepo zaoblila in ogladila. Kjer ga val vrže ob breg, tam ga lahko poberemo, kakršnega nam je izročila reka. Prav tako je tudi z narodno pesmijo. Na poti iz davne ali bližnje pretek- losti jo je čas po svoje oblikoval in spremi- njal. Kakršno nam izroča, takšno danes pre- vzemamo in ohranjujemo. (Prim. Liliencron, Die historischen Volkslieder der Deutschen, Bd. I, S. IX.) Zbirka Koroške viže za mlade pevce, ki jo je priredil za otroške, mladinske in ženske zbore profesor Luka Kramolc prinaša nekaj najlepših in najbolj priljubljenih pesmi ko- roških vižarjev, ljudskih pevcev in pesnikov, ki jih najdeš pri Zilji, v Rožu, v Podjuni in Mežiški dolini, tako pri Gorjancih kakor pri Poljancih in Dravcih. Zbirka naj bi zbujala zanimanje za lepoto naše narodne pesmi pri mladih in starih. Domača narodna pesem naj bi vstala iz zatišja naših vasi ter se s svo- jim mehkim napevom v novem slavnem po- letu dvignila čez hrib in dol naše domače grude. S svojo toplo domačnostjo naj bi raz- topila vse ločilne stene med ljudmi po naših vaseh, trgih in mestih! Prekorači naj ozke meje koroške dežele in gostovat naj gre ne samo k vsem drugim Slovencem, marveč tudi k sosednim in drugim narodom, da jim živo prikaže košček lepote in bogastva naše du- hovne ljudske kulture! Narodna pesem koroških Slovencev nam v luči primerjalnega naimdopisja in narodoslovja odkriva zanimive zveze z ljudsko kulturo raz- nih narodov pretekle in današnje dobe. V nje- nih pripovednih motivih so se še mnogohčno ohranile med preprostim ljudstvom že davno obledele verske, mitične in druge predstave, kaiterih sledovi vodijo cesto v pradavne čase, neredko pa tudi v zelo oddaljene kraje. Motivi iz pradavne indoevropske skupnosti narodov, motivi iz rimsko-grške antike, motivi iz tujih in domačih logov, iz pretekle, polpretekle in današnje dobe nas vodijo do spoznanja, da se France Leder-Lesičjak, ljudski pesnik, pevec in vižar iz Globasnice v Podjuni KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVKNSKO KRAJEVNO ZGODOVINO V Evropi in drugod kulturne meje nikjer ne krijejo z jezikovnimi in državnimi mejami. Pojavi skupne duhovne in materialne kulture gradijo čudovite mostove od naroda do na- roda. Sekstet fantov liz Sel. Na levi stojita J. Zupane (pa- i del v partizanih) in Tomaž Olip (obglavljen leta 1943 na Dunaju), pred njim sedi M. Kelih (zahrbtno ustre-; Ijen); na desni strani bratje Ollp, stojita Peter in Va- j lentin, pred njima sedi Janko. Vsi trije bratje Olip so j še danes neugnani pevci .-j Na Koroškem je večstoletno sožitje dveh narodov v isti deželi še posebej čisto naravno izzivalo stalno medsebojno izmenjavanje žive- ga narodnega blaga. To se vidi tudi pri na- rodni pesmi. Težko pa je ugotoviti, kateri od narodov — sosedov je več dajal in kateri več prejemal. "V narodni pesmi koroških Slovencev se prav tako jasno kot pri drugih Slovencih zrcali lik slovenske narodne duše. Jezikovno ta pesem prikazuje živo narodnO' govorico ko- roških Slovencev, vso lepo barvitost ziljskega, rožanskega, podjunskega in mežiškega na- rečja. Po vsebini pa zajema vse od tragične balade, od pravljične, bajeslovne, legendarne in junaške pesmi do parodistične živalske zgodbe, od otožne ali razposajene ljubavne pesmi do ujedljive zabavljice, od vojaške do pastirake pesmi, od prešerne poskočnice do resne p>esmi o smrti, od svete pesmi in koled- nice do praznovernega zagovora. Epska (pripovedna) narodna pesem koro- ških Slovencev hrani še celo vrsto prastarih motivov. Po njih se da soditi, da so nekatere izmed njih lahko stare po tisoč let in še več. Med najstarejše gotovo sodi balada o Kresni- cah, ki je na Koroškem najlbolje ohranjena v inačici iz Podgorij v Rožu (SNP I 297). Za- beležil jo je Matija Majar ZUjski pred do- brimi sto leti. Osnova pesmi je domnevno (I. Grafenauer, Prakultume bajke pri Sloven- cih. Etnolog XIV, 1940) bajeslovna in pripo- veduje o ženitvi sončnega junaka Kresnika 7. najmlajšo izmed treh Kresnic. Na sonce se nanaša tudi še pesem iz Ziljske doline, ki se je ohranila le še v odlomkih kot žalosten po- govor s soncem (SNP III 5129—5131): »Zarja ma garta shaja, ILapa zarja ma gare gre ...« Urban Jamik poroča, da so jo svojčas pela dekleta ob sončnem zatonu po plesu pod lipo, preden so šla domov. Zanimivo je, da se po^ javlja del tega pogovora s soncem dobesedno v najdaljši znani inačici pesmi o Lepi Vidi (SNP I 73—75). Na razmere v očetopravni družbi indo- evropske kulture domnevno spominjajo bala- de o tragični usodi deklet, žen, vdov in sirot, ki jih je tedaj varovala samo očetna družina. Tu sem sodi balada o nevesti »u deveto deželo omoženu^. Koroška rožanska inačica te balade prikazuje nevarnosti, ki pretijo nevesti, če jo starši omožijo predaleč od doma, da je ne doseže več varstvo njene očetne družine. Tra- gični konec balade privzame še znani Lenorin motiv: umrla hčerka pride po žalujočo mater (SNP I 97). Mitična pripovedna pesem o povodnem možu z uvodnim motivom neposlušne rajavke, ki jo nam prikazujejo starejše slovenske ina- čice (SNP I 81, 89; Korytko, SPKN I 79—81), se je na Koroškem v inačici iz Skofič ob Vrb- skem jezeru pod vplivom krščanske miselnosti spremenila v pesem o hudiču, ki vzame ra- javko (SNP I 82). Večina mitičnih balad je dala nekdanjim poganskim motivom krščan- sko lice ali pa jiih je sploh nadomestila z no- vimi krščanskimi motivi. Posebno jasno to kaže koroška balada o črni hudobi, ki zmore vse, samo zvezd ne more sešteti, kajti njihovo število pozna samo Bog. Zato pravi zadnja kitica pesmi: »Hudoba jih je šte^a, jih sešteta kni mobya, Zamla se je razkleniya, požrla orno hudobo.« (SNP I 192) . Balada o zakleti kotrci (o začarani botri), ki bi jo mogel rešiti kovač, a je ne reši, ker ne spoštuje svetega kvatmega časa, marveč ga skruni z delom (SNP I 288), je istega kova. Najstarejše legendarne pesmi segajo že v dobo pokristjanjenja naših krajev, kakor to dokazuje Ivan Grafenauer ob slovensko-kaj- kavsko-čakavski pesmi o spokorjenem greš- niku, ki ima tudi na Koroškem svoje inačice in je pri ZUji znana še danes. (Prim. SNP I 484—490; Plohi, HNP I 13; I. Grafenauer, Le- gendama pesem »Spokorjeni grešnik« in sta- ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Pevski zbor z vodjo Mihaelom Pipom (stoji na skraj- ni desni). Pip je ohranil napeve ziljskih narodnih pesmi, ki so jih zapisali skladatelji Marko Bajuk, Oskar Dev in France Marolt roalpska krvno-duhovna sestavina slovenske- ga naroda. Razprave I SAZU, 1950.) Tudi najvažnejši poganski verski obredi so dobili že v prvi krščanski dobi novo oblikO'. Tu sem spada koledovanje, vpeljevanje po- niLadi, kresovanje ipd. Kakšne so bile naj- starejše kolednice in druge obredne pesmi, ne vemo. Poganski obredi so se v krščanski ddbi prijeli krščanskih praznikov, pesmi pa so dobile krščansko vsebino, kakršno imajo tudi koroške kolednice za božični čas in za novo leto, obredne pesmi za jurjevanje in za slo- vesno vpeljevanje pomladi na Florijanovo (4. maja), ki je še v navadi v nekaterih krajih Podjune spodnjega Roža in Mežiške doline. Sveti Florijan je pri tem obredu najbrž spod- rinil nekdanjo starorimskio boginjo Floro. Med najznamenitejše legendarne pesmi iz srednjega veka moramo šteti zelo razširjeno pesem o Marijinem vnebovzetju, tako imenoi- vano Zlato češčenamarijo. Koroška inačicai, ki jo je zapisal Majar Ziljski, jie v svojem dru- gem delu v krščansko legendo preoblikovana antična bajka o Orfeju pred peklom: Marija rešuje duše iz pekla, samo treh ne more rešiti: . »Ana je ko ter s kotro grešiya, ana je diružje umoriiia, ana je na Buaga scagaua.« (SNP I 404). Iz te pesmi sledi, da veljajo po« ljudskem nravnem čutu za največje pregrehe: nenrav- no dejanje z botrom ali botro, detomor in obupavanje nad božjim usmiljenjem. Poleg »Zlate češčenamarije^< pa poznamo na Koroškem tudi še Zlati očenaš oziroma »Zuat patemošter«, legendarno pesem, ki se je po- sebno dobro ohranila v neki ziljski inačici. Pesem pripoveduje o trpljenju Kristusovem, kakor ga je ibaje Kristus sam prerokoval svoji materi. Poznal sem starko (Julij ano Brunner iz Ramovče vesi pri Velikovcu, umrlo pred kakimi 15 leti v starosti 83 let), ki je znala »Zijat paternošter« dobro na pamet. Začetek zlatega očenaša najdemo kot epični uvod tudi v nekem zagovoru, ki ga je iztaknil in za- pisal Majar Ziljiski v ZUjski dolini (SNP I 451, 453). V križarskih vojskah so nastale pesmi o španskem kralju (tj. o španskem saracenskem emiru) in o zamorski, ajdovski deklici. Ta motiv se je pri koroških Slovencih vrinil v legenidamo pesem o sv. Barbari, čisto v ospredju pa stoji v baladi o lepi Vidi, raz- širjeni pri vseh Slovencih (SNP I 641), kakor tudi v njenih motivnih paralelah: v balkanski baladi o Meljavščici, v srednjevisokonemškem eposu o Rotherju in v pesmi o Gudruni (prim. I. Grafenauer, Lepa Vida, 1943). Križarske vojske, ki so odprle našemu človeku pogled v čudovitosti vzhodnih dežel, pa so rodile tudi ljudsko pesem o pravljični deželi Indiji. Inačica iz Ziljske doline opeva Indijoi kot čudežno deželo, »či^r nikola sniag ne pade, čiar nikol9 dežan ne gre, je vendor vsako jutro od obiune rose Msaka stopinoca pouhgna vode ...« L. Kramolc, Koroške viže za mlade pevce 1967. (SNP I 577; Kuhač, JNP III 133 — z melodijo. Besedilo je tukaj podano v popravljeni fone^ tiki.) Iz turških bojev se je ovekovečila v narodni pesmi koroških Slovencev Kremljica, utrdba proti Turkom pri Železni Kapli. Pesem, s ka- tero so koTO'ški Slovenci nekoč opevali to utrdbo in boje ob njej, je danes pozabljena, ohranila pa sta se vsaj še tale dva verza: Pevski zbor z Obirskega in Zelinj z vodjem župnikom Tomažem Holmarjem KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Mešani zbor slovenske gimnazije v Celovcu 30. maja 1965 pod vodstvom dr. Fr. Cigana »O ti, preljuba Kremljica, ti si naša zabranica!« Tudi obče znana koroška ljudska pripovedka o Miklovi Zali je nekoč bržkone zlasti v Rožu živela med ljudstvom kot pripovedna pesem. Saj bi nam za to lahko pričala tudi dva ohra- njena verza, ki ju je zabeležil pred približno sto leti Matija Majar Ziljski. Verza vsebujeta besede iz ust tako imenovanih pesjanov ali peslajnarjev, ki stikajo za Miklovo Zato in ugotavljajo, češ: »Tu je bua, tu je ni, kršanšča duh daši!« Doba turških napadov pa je Slovencem dala predvsem junaške pesmi o kralju Matjažu. Za koroško inačico iz Roža z refrenom »O bohme, bohme, kral Matjaž!« nam je Franjo Kuhač rešil celo melodijo (JNP IV 1505). Iz skupnega boja vseh južnih Slovanov proti istemu so- vražniku je prišel v slovensko narodno pesem celo srbski narodni junak kraljevič Marko, pač pa je pri Slovencih prevzel značilne po- teze kralja Matjaža, tudi njegova žena je Alenčica oziroma Lenčica. O koroški inačici iz Ziljske doline piše Matija Majar, da je bila ta pesem pri ZUjanih nekoč obredna pesem, ki so jo peli pri razriih slovesnostih takoj po bož- ji službi pod lipo (Moskovski rokopis: Sbor- nih narodnih pe.snij, str. 299). Ta pesem pa je pri Zilji še danes ohranjena kot »ohični rej^<, to je kot plesna pesem. Poje se med plesom z znanim refrenom: »Le hola, hola. Marka mijad!«. Na podoben način so peli svojčas tudi prej omenjeno rožansko Matjaževo pesem po melodiji, ki jo nam je zabeležil Franjo Kuhač (JNP IV 1505). Melodija: živi pri ZUja- nih še danes v tako imenovanem »Matjaže- vem rejcu--:, ki ga plešejo kot ženitovanjski ples. To je starinski ples po slogu znanega ziljskega »visokega reja pod lipo«. Franjo Kuhač trdi, da se je po melodiji ziljskega vi- sokega reja pela nekoč tudi pesem o Indiji (prim. JNP III 1133). Poleg kralja Matjaža in kraljeviča Marka so koroški Slovenci, ka- kor zatrjuje Urtoan Jarnik, opevali kot hra- brega borca proti Turkom tudi še Laudoma. Turški vpadi, kuga in lakota — vse to je nagibalo obupano ljudstvo k iskanju višje, nadnaravne pomoči. To iskanje se zrcali v pripovednih pesmih z izrecno versko vsebino. V njih se pojavlja zlasti Mati božja kot po- močnica in tolažnica v raznih stiskah in te- žavah. Tu sem sodi znana pesem o Jezusu hrez žlahte, ki ima prav na KoTOŠkem svoje najboljše inačice (SNP III 6417—6419; Schei- nigg, NPKS 96). Jezus brez žlahte hkrati pri- spodablja zapuščenost hudo trpečega ljudstva. Pesmi »od Marije in Jezusa in od bridke martre nja« so dajale ljudstvu v trpljenju moč in tolažbo. (Prim. SNP III 6438; M. Majar, Pesmarica cerkevna ,str 66—68.) V junaški dobi turških bojev je narodna pripovedna pesem dosegla višek svojega raz- maha. Nato pa je začela pod sflo novih raz- mer vidno popuščati in izumirati, dokler ni v zadnjem stoletju skoraj popolnoma umolk- nila,. Pač pa se je iz te poznejše dobe v njej ohranilo vsaj v skromnih odlomkih še nekaj spominov na francosko zasedbo in Ilirske pro- vince v Napoleonovi dobi. Tako se v neki rožanski narodni pesmi pritožuje vojak, da bo moral »marširata v dažeyo Francozavo«, v drugi rožanski pa še živi spomin na Napo- leonovo Ilirijo v verzih: »Dečya je štajerska, jes pa iliriš ...« (Kres V 97). Lirično^epična pesem iz Borovelj pa pripo- veduje še o Radeckem in njegovih bitkah v Italiji (Kres V 98). Štirinajst let je tedaj tra- jala obvezna vojaška služba. Fantje so se ji kajpak skušali izmakniti, skrivali so se pred grajskimi biriči, ki so lovili rekrute od hiše do hiše, od vasi do vasi. O fantu, ki so ga biriči iztaknili v premalo varnem skrivališču, pa pripoveduje rožanska narodne pesem tole: »Prišla so bumperšča biriča, zvezala so me trdu s štriča, v Celovoc so pelala me, v kosarno tam so djala me. ..« (Kres V 210). Boroveljska narodna veselo pozdravlja zni- žanje vojaške obveznosti od 14 na 8 let ter ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA hvaležno slavi za ta odlok uvidevnega vla- darja, češ: »-Vaseyo prepiavla vsača fant: to nam je šenkon Ferdinand, na štimejst liat je doijho bu, sadej pa kni več takii .. (Kres V 98). Zadnje zgodovinske reminiscence koroške narodne pesmi se nanašajo na revolucionarno leto 1948. Rešitev izpod jarma grajske gospo- ske opeva rožanska narodna pesem o hodi- škem grajskem oskrbniku Bebenavu takole: »Je biy an bospuad Bebenav, te je pavre driata nau, Buah je pavrov usmilou se, foyšnija na dan bre .. .« (L. Kramolc, Zbornik koroških pesmi, 1948, str. 67). Pač pa še spominjajo posamezne lirično- epične pesmi tudi na dogodke po letu 1948, zlasti na neprestane tedanje bitke med Av- strijo in Italijo. Te pesmi bridko tožijo naj- več o slutnji, da bi vojaku utegnila biti uso- jena smrt na bojišču; tako na primer rožan- ska pesem, ki ji je začetek: »Puaba se vkap zbirajo, na Uaško pomarširajo ...« (Prim. SNP II 1551-1552; J. Scheinigg, NPKS, str. 386). L. Kramolc, Zbornik koroških pesmi, 1948, str. 26. Ko se je z racionalizacijo in tehnizacijo XIX. stoletja začela rušiti starodobna patri- arhalno-občestvena kultura, je epskemu pes- ništvu kratko malo zmanjkalo tal, iz katerih je nekoč raslo v bujen razmah in razcvet. Ziato ni več moglo pognati novih mladik. Med pripovednimi pesmimi, ki so se iz pre- teklosti rešUe v današnjo dobo, naj mimo- grede samo še omenimo tudi živalske zgodbe. Nekaj jih je legendarnega značaja, kakor na primer pesem o kukavici, ki je izdala Judom Kristusovo skrivališče in jo je zato doletela zaslužena kazen. Na Koroškem ima ta pesem več inačic (SNP I 447, 448, 464). Najbolj zna- ne med pesmimi te vrste pa so na koroških tleh tiste, ki pripovedujejo o živalskih ženi- tovanjilh. Tu sem sodi npr. podjunska »Li- sičja hojset« (SNP I 977) in ziljska »Kuasava hoscit« (SNP I 978). V teh pesmih se hkrati zrcalijo naši domači ženitovanjski običaji. Ugotoviti moramo, da je pripovedna na- rodna pesem pri koroških Slovencih skorajda umolknila. Tembolj glasno in ubrano pa se pri njih razlega tudi še dandanes čez hrib in dol njihova lepa lirična pesem. Z njo koroški Slovenci po svoje izpovedujejo v besedi in poddbi, v ritmu in melodiji, kar jih veseli in teži v vsakdanjem življenju. Na prvem mestu kajpak stoji ljubezenska pesem. V njej koroško dekle opeva moč lju- bezni in zvestobe, ki veže do smrti in še preko groba. Za primer naj služi priljubljena rožanska narodna: »Pojdam v Rute, oj tam, čiar je mraz ...« (L. Kramolc, Koroške viže za mlade pevce, SNP II 3950-3951). Pa tudi fantova zvestoba do izvoljenke sega preko groba, kakor to lepo izraža pesem iz Roža: »Jes pojdam čriaz buaro, čriaz ta visuače bore, bom slišou zvonita zaboršče zvone. Zafeoršča zvoni pa dro miljo poj 6, fevišno mojo lubo k pobreba naso. i Lovro Horvat, nadučitelj (stoji zgoraj levo) s svo- jim pevskim zborom v Čajni leta 1900 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Marija Asseg in njena mati Neža, rojena Pip, pevki in vižarici iz Bistrice ob Zilji Al jo naso, naj jo le naso, saj doylx> kne bode, sam pojdam za njo...« (SNP II 1982; NPKS 282). b = rožanskl h namesto g Narodna pesem pa ve tudi za nezvestobo ter svari dekleta pred zapeljivostjo fantov, češ: »Dekličioe, noričice, da fantom vse verjamete!« (Kres V 151). Prav nepristransko pravi nato tudi o žen- skah: »O ti prebuma ženska stvar, si zapeljiva bol ka dnar ...« (L. Kramoic, Koroške viže za mlade pevce, 1967). O razbiti ljubezni poje rožansko dekle: »Se lulbiazan razijoča, se spet ponovi, na staram ijofenjišča naj raj ša bori ...« (SNP II 4063). Poživitev stare ljubezni ima tudi v mislih rožanska narodna: »Cej so tiste stazdice, ka so včasa bole ...« (L. Kramolc, Koroške viže za mlade pevce, 1967; SNP II 4048-4050; NPKS 642). Hrepenenje zaročencev po trajni združitvi v zakonski zvezi nazorno izraža občeznana podjunska: »V Smihelu 'no kaj žico 'mam, ki 'ma dva cimra noj hram ...« (SNP n 1007). O sreči zakonskega življenja narodna pesem skorajda molči, kakor se pač tudi v vsakda- njem življenju po navadi zelo malo govori o srečnih, tem več pa o nesrečnih zakoncih. Na breme zakonskega stanu opozarja rožanska narodna, češ: »Ta hoscitne črevle dro yahka obuje, al potle pa pridajo križa, nadluje.« (SNP IV, 8311). Stanovske pesmi opevajo predvsem kmeta, pastirja, vojaka in vozaiča, (furmana). Kmet se s ponosom zaveda, da njegov stan preživlja vse druge, tudi gospodo; svojo za- dovodjnost najbolje izpoveduje v rožanski na- rodni »Jes sam an buran pavr«, ko pravi: »Ostanate, bospuiada, z bobastvam obdana! Jes sam rivaž mad vama, še tavšam nak z vama.« (Svikaršič, Kor. Slov. nar. pesmi III, 2). Prav tako zadovoljno prepeva hribovski ovčar med Košuto in Obirjem: »Jes sam an pavršra ovčar, saj za mesta ma ja kni mar. . .« (L. Kramolc, Zbornik kor. pesmi 1948, str. 46). Dolgoletna nekdanja vojaška služba je ro- dila kajpak mnogo vojaških pesmi. Osrednji motiv teh pesmi je težko slovo od doma. Svoj prihod v kosamo slika mladi vojak s pravim ljudskim humorjem takole: »V kosamci sem hodou korajžan, vasevj, sem puško zagledo;!, sem jokat začeu ...« (Svikareič, Kor. slov. nar. pesmi III, 4). ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Ko Še ni toilo železnice in avtomobilov, so igrali zelo važno vlogo »/urmam« — vozači. Na čase, ko so vozači še prevažali^ hrvaško ogrsko in spodnještajersko vino na Koroško, spominja rožanska narodna, ki pravi: »Po štajeršči cesta moj vuaz rad tače, je ana štajerska dečva naprebua konje.« (Kres V 260). Štajersko cesto so tedaj imenovali cesto iz Maribora v Celovec. Na tisto slavno »furman- sko dobo« spominja zlasti še znana rožanska: »Da ba biya liapa ura ...« (SNP II 1800; NPKS 395-396). Ziljani so kot »furmani« ali »žamarji« (Saumer) spravljali razno blago z Laškega celo čez Visoke Ture daleč na sever. O tem pričajo ziljske narodne pesmi kakor: »Moj ■puahač hura v uašča gare« (JNP III 1134), »Zamar ma čriaz Ture hura« (Kres V 260) in še več drugih. V časih, ko so bili naši predniki še podlož- ni mogočnim graščakom, je bil zlasti grajski pisar (šrihar) zelo popularna oseba. Kmečkim dekletom se je zdel kar imeniten gospod in marsikatera si ga je-želela za moža, da bi postala grajska gospa. O tem poje rožanska narodna takole: »Micika Moj cika, kaj ba ti rada? Sribarja šrajbarja bumpršča brada ...« (tj. humperškega gradu) Ta pesem ima tudi podjunsko inačico. (Prim.: L. Kramolc, Zbornik kor. pesmi 1948, str. 35; SNP II 2517; NPKS 901). Kmetu pa je IbUo nekoč mnogo manj po volji kot danes, če so se njegovi otroci po^ dajali v nekmečko okolje. Kaj pravi o tem druga rožanska narodna? »Atej se krahajo, mamca mrmraj o, ka te pavršče ščere pilije majo.« (SNP II 3838; NPKS 887). »^Pilije-« imenujejo koroški Slovenci svetov- no znane boroveljske puškarje. V humorističnih, šaljivih popevkah si Gor- janci (hribovci) kaj radi izposojajo Dravce in Poljance (prebivalce ravnine), Ziljani Rožane, Rožani ZUjane in Podjunčane in narobe. Spodnji Ziljani (ki še »-vmamvajo«, medtem ko Zgornji Ziljani »žuborijo«, tj. govorijo) se spotikajo nad govorico sosednih Rožanov, ki se jim zdi kakor »čaklanje^< (jecljanje); to pa zlasti zavoljo znane svojevrstne rožanske iz- govorjave zapornika k kot q. Zato jih zba- dajo s popevko: »Knočam Rožanko, ka nmaya čaklž, yočam Zilanko ka prov mam vata zna.« (SNP II 2571). Rožani pa cikajo na razliko med ziljsko in rožansko narodno nošo ter zabavljajo na Zi- 1 Janke, da imajo prekratke janke (prekratka krOa), s šaljivo zbadljivko: »Qnočam Zilanqo, (Knočam Zilanko, ca qratqo ma janqo, ca kratko ma janko, Rožanqo bom mou, Rožanko bom moy, q3 ma janqo do tou.« ka ma janko do toy.) (SNP II 2572; NPKS 918). Poleg svojih veselih pesmi, prešernih zbad- ljivk, popevk in poskočnic pa poje slovensko ljudstvo na Koroškem po vsej priliki prav toliko resnih, otožnih in žalostnih. Tu sem sodijo razne pesmi o smrti, ki so jih svojčas po stari navadi peli »pri parah« (ob mrtva- škem odru), ko so hodili škropit mrliča, hodili »žebrat« ali »vahtat«. To so pesmi o minlji- vosti človeškega življenja, oi sodbi duše po smrti ipd. (SNP III 6127, 6129, 6135, 6159, 6165, 6172, 6179, 6228, 6209; NPKS 1037,1038). Za primer naj omenim občeznano in v mno- gih inačicah razširjeno pesmico: »Rasti, rasti, rožmarin ...« (SNP III 6256—6258, 6260, 6267; NPKS 1040, 1041; J. Aljaž, Slovenska pesma- Milka Hartman, pesnica, vižarica in pevka s kitaro ter voditeljica slovenskih gospodinjskih tečajev na Koroškem KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Koroško slovensko pevsko društvo »Gallus« pod vod- | stvom prof. dr. Franca Cigana, ki je uspešno nastopal | v Franciji in Italiji rica I, str. 180). Globoko občuteno je slovo umirajočega od domačih in sorodnikov, kakor ga podaja znana narodna: »Ura dvanejst je odbija, slišoij sam jes Buas Bospuada, smrt na dura potrkla: Muada, miiada Minka, si doma? ...« (SNP III 6390, 6394—6397; PNKS 1039). Med resne je seveda treba šteti vse pesmi verske vsebine. Nekatere izmed njih so nad- vse zanimive in izvirne v izražanju preproste ljudske miselnosti. En sam primer iz Podjune naj nam prikaže, kako zelo »po domače« si preprosti človek na primer predstavlja ne- besa: ■ »V nebiasah, v nebiasah pa mize stojo, vsam vernam dušicam pripravlane so. Nebiaške trobente prov lopu poj 6, ka verne dušice v nebiasa gredo ...« (SNP III 6528; NPKS 766). Otožen khc hrepenenja po toplem domačem ognjišču in ljubljeni domači grudi je himna koroških Slovencev: »Nmau čriaz izaro, nmau čriaz gmajnico .. .« Pesem se nanaša na raj- ski svet okoli Baškega jezera v osrčju domo- vine koroških Slovencev. Pred dobrimi sto leti jo je ustvaril veliki rodoljub, župnik Franc Treiber iz Bač (1829—1878). Pol sto- letja pozneje pa je zUjski ljudski pesnik in pevec, Jože Katnik (1862—1942), dal svojim ožjim rojakom ziljsko himno »-Tam čiar teče bistra Žila«. Na mah je postala last ne samo Ziljanov, marveč vseh koroških Slovencev. Pred poldrugim stoletjem je Rož slovel za- voljo svojih ljudskih pesnikov in pevcev kot »male slovenske Atene«. Tedaj so pesnili in peli tako imenovani »bukovniki«: tkalec Miha Andreaš (1762—1821) z Bistrice v Rožu, kmet Andrej Schuster-Drabosnjak (1768—1825) z Drabosinj pri St. Jurju na Strmcu idr. Podjuna pa je zaslovela pred nedavnim po svojem pevcu in »vižarju« Francu Ledru- Lesičjaku (1833—1909), ki je še do začetka tega stoletja hodil s citrami preko rame na sejme in žegnanja prepevat in razveseljevat kmečko ljudstvo, češ: »Jaz že sivo guavo nosim grem po svet' okol, vse sorte pesmi trosim, ne zmanjika jih nikol.. .« (Prim.: L. Kramolc, Lesičjakove pesmi, Ce- lje 1954.) Na nasprotnem koncu dežele, pri Zilji, pa je poleg Jožeta Katnika v zadnjih desetletjih pesnil in pel tudi še Mihal Pipp, p. d. Zotlar- jev (1875—1954), z Bistrice v Ziljski dolini. Najbolj ponosen je bil menda na svojo pesem »Ko mi na Ojstrk pridemo«, ki jo je po nje- , govem napevu zapisal in objavil Oskar Dev, zdaj pa na novo priredil Liika Kramolc. Dr. Julij Felaher nam je za to pesem po nareko- vanju Jerice Melchior, roj. Pipp, z Bistrice v Ziljski dolini, zapisal še eno, v Kramolčevi novi zbirki prvič objavljeno kitioo', ki se glasi: »Lepe so tud' Rožankice, ki 'majo dolge jankice.« (Prim.: Dr. Julij Felaher, Koroški ljudski pevci in vižarji. Koledar slovenske Koroške 1957; Oskar Dev, Slovenske narodne pesmi iz Ziljske doUne in Podroža 1908 L. Kramolc, Koroške viže 1967). Tam, kjer si podajata roko Rož in Zilja, je zadnje vojno leto 1944 iztrgalo iz naše srede nadobudnega ljudskega pevca in zborovodja Ivana Kropivnika (1902—1944) z Bmce. Se več jih je, katerih spomin in katerih pesmi še danes živijo med našim koroškim ljudstvom; mlajši pa stopajo po njihovih sto- pinjah in še danes sredi med nami bogatijo zaklad naše narodne pesmi. Ziljanom je še znan Anton Jobst, Rožanom poleg Andreaša in Drabosnjaka predvsem Lovro Horvat, Ja- nez Kajžnik, Pavle in Mirko Kernjak, Anton Nagele, Primož Košat, Podjunčanom poleg Lesičjaka zlasti Zdravko Svikaršič, Milka Hartmanova in Foltej Hartman, Valentin Po- 8 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA lanšek, Matilda Košutnik (Lesičjakova hči), Janez Petjak idr., v I^Iežiški dohni in daleč preko nje pa slovijo poleg Blaža Mavrela in Luke Kramolca zlasti še Valentin Ocvirk, Ludvik Vitemik, Anton Lesičnik, Petrač in Glavar, Jurij Krof, slepi sestri Micka in Roza Dražej iz Prevalj idr. Navedli smo samo nekaj imen. Pri vseh narodih so imena ustvarjalcev in oblikoval- cev narodnih pesmi po večini neznana, pozab- ljena. Z njimi vred pa bi bilo danes pozab- ljenih tudi mnogo naših narodnih pesmi iz preteklih časov, če bi jih ne bili še pravo- časno zapisaU marljivi zbiratelji našega na- rodnega blaga. Med koroškimi naj imenujem na prvem mestu župnika Urbana Jamika (1784—1844) s Potoka v Ziljski dolini, ki se jc- prvi začel zavzemati na koroških tleh za zbiranje narodnih pesmi in drugega narod- nega blaga. Sam je pridno zbiral in objavljal oziroma izročal drugim, kakor npr. Safafiku in Vrazu, da so objavili, kar je našel. Za to delo je vzgojil tudi svojega ožjega rojaka Ma- tija Majarja (1809—1892) iz Goric v Ziljski dolini. Matija Majar Ziljski je priobčeval na- brano narodno blago v raznih časopisih in ob- javah ter postregel z njim Vrazu, Miklošiču, Kuhaču in drugim. Tako ni čudno, da najdemo v pomembni hrvaški zbirki narodnih pesmi, ki jo je izdal Fran Ksaver Kuhač pod naslo- vom »-Južnoslovjenske narodne popievke« (JNP), knjiga I-IV, Zagreb 1878—1881, tudi koroške narodne pesmi, prav z melodijami. Sam pa je Majar izdal v posebni knjižici leta 1846 v Celovcu zbirko samih narodnih ver- skih pesmi, ki ji je naslov: »Pesmarica cer- kevna, ali svete pesme, ki jih poj6 ilirski Slo- venci na Štajerskim, Kranjskim, Koroškim, Goriškim in Benatskim, in nekatere molitvi- ce, litanije in svet križoven pot«. Bogate ro- kopisne zbirke narodnih pesmi iz rok Matija Majarja, ki so nam ohranjene v Vrazovi in Miklošičevi zapuščini kakor tudi v tako ime- novanem moskovskem rokopisu iz leta 1869, je uporabil šele Karel Strekelj (1859—1912) ter jih objavil v znani izdaji »Slovenske na- rodne pesmi« (SNP), knjiga I-IV (1895—1922). Predzadnji in zadnji zvezek te zbirke je ure- dil Joža Glonar. Profesor Matija Ahacelj iz St. Jakoba v Rožu (1779—1845) je izdal v Ce- lovcu leta 1838 s prilogo melodij svojo zbir- ko: »Koroške ino Štajerske pesme enokoljko popravlene ino na novo zložene«. Ta zbirka, ki so jo morali do leta 1855 kar dvakrat po- natisniti, vsebuje med drugimi tudi Andrea- ševe in Slomškove pesmi. Skof Anton Martin Slomšek (1800—1862) pa je še posebej ustvaril svojo zbirko »Sola vesela lepega petja za pridno šokko mladino«, ki je izšla leta 1853 v Celovcu. V njej najde- mo Slomškove vedre, preproste in rahlo vzgojne pesmi, ki so deloma ponarodele, kakor npr. Preljubo veselje. Lahko noč idr. Majarjevo narodopisno delo je nadalje- val profesor Janez Scheinigg (1851—1919) iz Borovelj, ki mu je zlasti v zbiranju narod- nih pesmi zagotovljeno častno mesto. Leta 1889 je izdal v Ljubljani »Narodne pesmi koroških Slovencev« (NPKS). Mnogo narod- nih pesmi je objavljenih v Kresovih letni- kih. Tako na primer je zapisal v prvem letniku (1881) I. pl. Kleinrnayr narodne pes- mi iz Roža, Ziljske doline in Podjune, v če- trtem letniku (1884) J. Freuensfeld »Zlati očenaš« idr., v petem letniku (1885) Janez Scheinigg več pesmi v svoji obširni razpravi »O narodnih pesmih koroških Slovencev«, po- javljajo se pa tam tudi anonimni zapisovalci. V zadnjih desetletjih se je zlasti France Marolt (1891—1951) kot vodja Glasbeno-na- rodopisnega inštituta v Ljubljani posvečal zbiranju in proučevanju koroških narodnih pesmi in plesov. Pomembne so njegove »Slo- venske narodoslovne študije«, med njimi »Tri obredja iz Zilje« (1935) in »Gibno-zvočni obraz slovenskega Korotana« (1946). Najbolj znana je njegova zbirka koroških pesmi »Nmav čez izaro«. Oskar Dev (1868—1932) je zbral in priredil »Slovenske narodne pesmi iz Ziljske doline in Podroža« (1908) in »Slo- venske narodne pesmi s Koroškega« (1912). Zdravko Svikaršič nas je razveselil s svojo zbirko »Koroške slovenske narodne pesmi«, ki je izšla pri Glasbeni Matici v Ljubljani v Spomenik župniku Francu Treiberju KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO letih 1913 do 1921. Milka Hartman nam je zložila in zapela Dekliške pesmi med cvetjem in v soncu, okoli sto melodij. Lovro Horvat je zbral in preuredil Venec koroških moških zborov, 1932. Ivan Kiferle je priredil in izdal 1923 Slovenske narodne pesmi s Koroškega za citre in petje. Pavle Kernjak je priredil zbirko ljudskih pesmi in pesmi v ljudskem duhu pod naslovom Koroški napevi 1958 in drugo zbirko Koroške narodne pesmi iz Roža.. Koroške naro^dne vsebuje tudi z:birka »Nageljčki«, ki jo je priredil Ciril Pregelj leta 1926. Marljivi zapisovalci kakor Janez Kajžnik, Blaž Mavrel, Pavel Košir, Josip Sašel, Lovro Horvat, Anton Nagele, Pavle Kernjak, Josip Jekl, France Cigan, Ivan Ki- ferle, Zorko Prelovec, Janko Ravnik, Janko Gregorc in drugi so nam rešili marsikatero lepo narodno, da je čas ni zbrisal iz spomina današnjega rodu. Ker pa narodna pesem živi samo tako dolgo, dokler jo ljudstvo še poje, se trudijo in so se trudili naši glasbeniki ka- kor France Marolt, Osikar Dev, Zdravko Svi- karšič, Emil Adamič, Matija Tome, Ciril Pre- gelj, Luka Kramolc in drugi, da priredijo naše na.rodne in pona-rodele pesmi za petje — in sicer za moške, mešane, ženske in mladin- ske zibore. Tej skrbi se posveča neumorno še danes zlasti prof. Luka Kramolc (rojen (1892). Osrečil nas je že z odlično zbirko »Zbornik koroških pesmi« za moški zibor iz leta 1948, z zbirko »Koroške slovenske narodne pesmi za mladinski zbor« iz leta 1938, z zbirko ko- roških narodnih z naslovom »Pojdam v Rute« iz leta 1951 ter posebej še z zbirko »Lesičja- kove pesmi« (1954). Tem zbirkam se pridru- žujeta zdaj obširna zbirka Koroške viže za mlade pevce, 1967, in zibirka koroških pesmi v Slovenski pesmarici H, 1965. Kramolčeva nova zbirka naj bi zlasti poma- gala pomladiti naše pevske zbore z mladimi pevci, da bi narodna pesem našemu ljudstvu ostala vesela in ljuba spremljevalka iz rodu v rod, kakor je to bila našim prednikom. Kajti o njej pravi France Marolt v uvodu k svoji zbirki »Nmav čez izaro« med drugim tole: »V vekovni borbi za dbstanek je bila rodna pesem slovenskemu ljudstvu edina živa , zvesta, znanilka njegovega veselja — žalosti. Bila mu je glasna vodnica v kmečkih puntih zoper fevdalno gospodo, v bojih s turškoi silO'. Bila je upoma glasnica revolucionarne od- pomosti našega tlaičana in tolažnica nešteto- krat ponižanega in razžaljenega slovenskega rodu.« Prav v tem smislu pa velja za bodoč- nost koroških Slovencev še posebej ugotovi- tev Vasilija Mirka,: Narod, ki ljubi in goji svojo pesem,, svojo pravo, preprosto in ven- dar globoko občuteno domačo pesem, se ne da zbrisati iz zgodovine. V pesmi se kaže njego- va jasna in krepka življenjska volja... Z glasbene strani je pesem koroških Slo- vecev po intervalih in glasovnem obsegu ti- pično alpska. Ljudstvo jo poje dvo-, tron štiri-, deloma celo peteroglasnoi. Dvo- in tro- glasni so navadno mladinski in mešani zbori, V tem je pesem koroških Slovencev zelo po- dobna pesmi sosednih Nemcev, vendar pa se ne da trditi, da so si pesmi obeh narodov- sosedov v vsem enake. Koroški Slovenci so kljub večstoletnemu sožitju z Nemci vtisnili svojim pesmim svoj pečat — po glasbeni in vsebinski plati Cisto jasno se da to ugotoviti v primerih, kjer imajo Slovenci in Nemci na koroških tleh vzporedne pesmi z isto vsebino in isto melodijo, pri nekaterih šaljivih po^ pevkah celo mešano besedilo: Diendle, wo hast denn dei Kamerlel Dočva: čoj postel stoji? Uber zwa Stieglan must aufegehn, Tovne na poti kni. (Zapis Celovška okolica) L Scheinigg: Na- rodne pesmi fcoiroških Slovencev 1889, 226 str. Prav te pesmi nudijo neizpodbitne dokaze, da oba naroida ob istem motivu vendar čisto samostojno izbirata vsak svoje podobe, sim- bole in primere. Z njimi vsak po svoje izraža, kar misli, čuti in doživlja. Zaključil bi z besedami Matija Tomca: Ljudska pesem vzvalovi najbolj skrite strune v človeškem srcu. Bodi preprost, bodi izobra- žen: če se nisi odtujil svojemu ljudstvu, boš ob nji čutu: srce naroda Ibije v nji! 10