Trenutno je že izdelan katalog podatkov za pisni del zemljiškega kal:isrra, lastninski del zemljiške knjige, podatke davčne službe skupnega pomena, in povezava z gozdnim gospodarstvom na osnovi gozdnega odseka. Za vodenje teh podatkov je že izdelana programska oprema za skupno informacijsko jedro (skupni računski center) ter operativne funkcije pri upravnih subjektih (občinske geodetske uprave). Inleraklivni postopki vzdrževanja evidenc in ustreznih ekstrakcij so že uvedeni v delovne procese ustreznih upravnih subjektov, kar pomeni, da sistem že operativno funkcionira. Naloge, ki jih opravlja ta trenutek delovna skupina se nanašajo na izdelavo kataloga, ki bo vseboval vsebinsko-postopkovne definicije grafičnega dela evidence zemljiških eno! in upravnih postopkov za vzdrževanje evidence. Glede na velike potrebe po grafičnih podatkih zemljiškega katastra in glede na sc)razmerno velik čas, ki je potreben za prvo vzpostavitev le-teh, bo delovna skupina vnaprej pripravila vsebinske in postopkovne definicije za masovno vzpostavitev grafičnih katastrskih podatkov cele Slovenije v skupnem informacijskem jedrn. V la namen je predvideno skaniranje vseh tistih zemljiškokat:L,trskih načrtov, ki so podlaga za upravne postopke na terenu, ekransko vektorizacijo s pomočjo PC-jev z usrrezno programsko opremo, ter spajanje grafičnih podatkov s pisnim delom v informacijskem jedrn. Po predhodnih analizah kaže, da bi b.ilo mo1.no na la način grafične podatke zemljiškega katastra vnesti v skupno jedro do konca leta 1992 z relativno nizkimi stroški, ter na la način ponuditi prostorskim informacijskim sistemom solidno grafično podlago zemljiškega katastra, poveza.no s socioekonomskim prostorom. Istočasno pa mora bili pripravljen tudi postopek za uporabo in vzdrževanje grafičnih podatkov, tako da bo celoten postopek spreminjanja podatkov (na osnovi meritev na terenu) nadzorovan z računalniki, kar bo omogočilo soliden nadzor dela v privatni praksi. Po vzpostavitvi grafike zemljiškega katastra ostajajo odprta vpr:Lfanja normalizacije in standardizacije evidence zgradb in integracije zemljiške knjige v sistem. Delovno skupino za standarde zemljiškega katastra sestavljajo: Tone Kogovšek (vodja), Franc Cimperman, Roman Novšak, Rafko Bohak in Alojz Pucelj. Imenoval jo je direktor Republiške geodetske uprave okiobra 1989, Pri delu delovne skupine strokovno sodelujeta delavca le uprave Matjaž Gruden in Marjan Leden in drugi. Pri reševanju posameznih vprašanj, posebno pa pri vključevanju grafike v integriran sistem, so se vključili tudi predstavniki Geodetskega oddelka FAGG, Mestnega zavoda za informatiko Ljubljana,, Zavoda za R Slovenije za statistiko in predstavniki posameznih geodetskih uprav. Tone Kogm·.::.ck Pri.1pdo za ohjm•o: 26.6.1991 Razgrnitev podatkov zemljiškega katastra v občini Grosuplje Vsem tistim, ki se po geodetskih upravah ubadamo s problemi zemljiškega kat:L,tra, je vrsto le! povzročalo sive lase dejstvo, da za modernizacijo njegovega vzd6.evanja ni bilo ,eoJetski vestnik 35 ( l 99 l) 2 nobenega pravega koncepta. Oba prva računalniška obdelovalca katastrskih pcxlatkov - , Zavod SRS za statistiko in Geodetski zavod SRS - sla po začelnem zagonu. ko sla v obdelavo prevzela večino katastrskih občin v Sloveniji, zastala. Obdelava je lako ostala na enaki ravni, kol če bi bila ročna, le da je bila hi1rejša. To pa za potrebe občinskih geodetskih uprav ni zadostovalo. Molilo jih je predvsem dejstvo, da so se spremembe obdelovale le enkrat letno, pri čemer je včasih prihajalo še do dodatnih zastojev, poleg lega pa je bila slabo rešena dokumentacija zgodovine sprememb, saj so bile le registrirane le na papirju. Geodel,ke uprave so zato iskale svoje rešitve, ki so bile med seboj precej različne. odvisne pa so bile tako od finančne moči občin kot od domiselnosti posameznih delavcev. Z naglim razvojem osebnih računalnikov v zadnjih letih in z njihovo večjo zmogljivostjo, so nastali pogoji, da se vzdrfovanje evidence zemljiškega ka!asl.ra posodobi. Res se je kmalu pojavilo nekaj rešitev, ki pa še vedno niso zadovoljevale uporabnikov. Poleg lega pa vzdrževanje velikanske baze zemljiškega katastra samo na osebnem računalniku pomeni precejšnje tveganje. Več srečnih okoliščin je pripomoglo k nastanku sislema vzdrževanja zemljiškega katastra, ki bo - kol kaže - zadovoljil večino uporabnikov: poleg že omenjene povečane zmogljivosti osebnih računalnikov še vzpostavitev skupnega računalniškega centra republiških upravnih organov, predvsem pa oblikovanje skupine računalniških zanesenjakov, ki se je dolga leta nerešenih problemov odločno lotila. Nastala je zamiscL da se baza podatkov zemljiškega kalaslra hrani na velikem računalniku, kjer je zavarovana in je na njem možno vodili tudi zgodovino sprememb. s kri1,anjem z drugimi evidencami pa na lahek način dobili vrsto podatkov, kar je pri dosedanjih načinih vzdrževanja predstavljalo stalne 1e1.ave; obenem naj se ta baza vodi !udi na osebnem računalniku na občinski geodetski upravi, kjer se lahko sproti vzdržuje. Vse !o prinaša revolucionarno spremembo v vodenju evidence zemljiškega katastra. Ni torej čudno, da jo je Republiška geodelska uprava lakoj podprla, vrsta občinskih geode!skih uprav pa fo začela uvajali. Da bi lak sistem lal1ko deloval, je bilo najprej treba opravili določene dejavnosti: predvsem je treba obvezno uvesti v katastrski opera! malične številke, kar je približno 70-odslo!no mogoče opraviti avtomatično, preostali del pa terja mnogo zamudnega in potrpežljivega dela. Odpraviti je treba napake, ki se odkrijejo pri prenosu v skupni računalniški center, zatem pa vzpostaviti gospodinjstva, ki so v mnogih primerih nepr,ivilno sestavljena. Gospodinjstva smo zalo vzposlavili računalniško po hišnih številkah. pri čemer smo se zavedali, da bo prišlo do nekaj napak, ki pa se bodo odpravile ob razgrnitvi, na kar smo sl.ranke še posebej opozorili. Za razgrnitev podatkov zemljiškega katastra smo se odločili iz več razlogov: ker smo se zavedali, da pride pri vsakem prenosu poda!kov do nekaterih napak; da bi odpr,.1Vili čim več nepravilnih matičnih številk in da bi odkrili in odpravili stare napake, obenem pa opozorili ljudi, da morajo !udi sami opraviti določene stvari, če hočejo imeti urejeno evidenco svojih nepremičnin. Razgrnjeni naj bi bili tako podatki geodetske kol davčne službe. Da bi dali razgrnitvi večjo Ido, smo predlagali izvršnemu svetu, naj imenuje komisijo, ki ji je predsedoval Tone Kogovšek, kol avtor programa INKA T, sestavljali pa so jo še trije člani iz občinske geodetske uprnve in dva iz občinske uprave za družbene prihodke. Poleg tega smo se dogovorili tudi z delavkami zemljiške knjige, da bodo sodelovale pri razgrnitvi. Imamo namreč lo srečo, da sla geodetska uprava in zemljiška knjiga 1.e nad dvajset let v Geodetski vestnik 35 ( 199 l) 2 istih prostorih, kar nam omogoča nenehno usklajevanje in sprotno odpravljanje odkritih napak. Priprave na razgrnitev so bile obsežne; odločili smo se namreč, da pošljemo podatke zemljiškega kalastra z na novo oblikovanimi gospodinjstvi prav vsem solastnikom, posebej celo možu in ženi. Izkušnje namreč kažejo„da bi zaradi medsebojnih sporov solastnikov marsikateri od njih ostal brez podatkov. Tako nam je ekipa v skupnem računalniškem centru pripravila te podatke za 18800 lastnikov, ki so bili ( enako kot kuverte) oštevilčeni z zaporednimi številkami za lažje razvrščanje. Sama odprava tega gradiva je bilo zapleteno delo, ki ga je opravila skupina delavk občinske uprave v sodelovanju s komisijo. Da bi lastnike čimbolj zainteresirali za sodelovanje, smo jim v spremnem dopisu, ki smo ga priložili podatkom, natančno razložili, za kaj gre, ter jih opozorili tako na vse možne napake kot na sistem obdavčitve, kakršen bo veijal prihodnje leto. Delovni čas komisije smo skušali strankam čimbolj prilagoditi: tako je komisija delala vsak dan od 8. do 17. ure, razen ob petkih, ko je delala le do 1 l. ure. Ker smo podatke poslali najprej lastnikom zemljišč zunaj občine, kjer žive v glavnem lastniki počitniških hišic, smo .prve dni pošiljali po tisoč kuvert dnevno, zatem pa po petsto. Strah, da se ljudje ne bodo odzvali, je bil odveč; že pri lastnikih počitniških hišic je opozorilo na obdavčitev po novem zaleglo. Nenadoma so odkrili, da nimajo vrisanih svojih hiš, da nimajo urejenega lastništva, da je dejanska katastrska kultura drugačna od uradne. Tudi pri drugih lastnikih je bil odziv izreden, pri čemer je treba reči, da so ljudje, kljub ugotovljenim napakam, našo akcijo sprejeli z odobravanjem, da smo dobili celo nekaj · pohvalnih pisem. Seveda se je pri tem pojavilo tudi nekaj nergačev, kar je pri vsaki taki akciji razumljivo. Zaradi večje resnosti smo strankam določili petnajstdnevni rok, v ka!erem naj bi javili ugotovljene napake oziroma nesoglasja. Večina je la rok spoštovala, čeprav smo nekaterim zaradi hude gneče celo sami svetovali, naj pridejo kasneje, ko bo glavnina strank že mimo. Tako kljub uradnemu zaključku razgrnitve, ki je potekala v februarju, marcu in aprilu, ta še vedno teče. Zanimivo je, da so stranke - kljub prilagoditvi delovnega časa - najraje prihajale ob sredah, ko je bila včasih takšna gneča, da sta morali pri pojasnjevanju in urejevanju zadev v zvezi z razgrnitvijo sodelovati poleg komisije še celotna geodetska uprava in zemljiška knjiga, medtem ko je bilo druge dneve delo normalno. Tu se pač vedno znova kaže tradicija, saj je sreda tisti dan, ko se navadno urejajo uradne zadeve. Morda še nekaj zanimivih podatkov: Poslanih kuvert s podatki Vrnjenih od pošle Strank, ki so se oseboo zglasile Strank, ki so se oglasile po telefonu Popravki v bazi oseb (ime, EMŠO, naslov) Popravki v posestnih listih (delež, lastnik) Popravki na parcelah (dodajanje, spreminjanje vložkov) Popravki v bazi gospodinjstev Odprava začasnih EMŠO Skupaj popravkov 18800 750 2457 732 470 1514 365 828 447 eodetski vestnik 35 (199]) 2 Stranke so seveda prihajale tudi po informacije v zvezi z zemljiško knjigo. Takih informacij je bilo danih 433, različnih drugih informacij, ki niso vplivale na spremembe, pa še 1135. Med samo razgrnitvijo so stranke vložile 760 vlog za spremembo v vrsti r..ibe in spremembo v katastrski kulturi, pri čemer je bilo lakih prijav v vsem letu 1990 le 240. Če še rečemo nekaj o stroških: vsa ta obsežna akcija je stalJ (s pripravo materialov in poštnino) 99 400,00 din, pri čemer dela uprave seveda ne računamo. Podatke smo pošiljali z navadno pošto, kar poleg manjših stroškov pomeni večjo možnost, da stranka podatke tudi dobi. 750 vrnjenih kuvert predstavlja 3,8% vseh pošiljk, kar ni veliko, razlogi zalo, da nekaterih pošiljk stranke niso dobile, pa so predvsem v tem, da so prijavljene na napačnih naslovih ali pa da so umrle. Takšne zadeve rešujemo zdaj z iskanjem pravih naslovov, kar nam omogoča, da stranke pri tem opozarjamo, naj se na njih !udi prijavijo. Povedati je še treba, da je bila razgrnitev opravljena le za zasebne lastnike, kamor štejemo tudi uporabnike družbene lastnine v nacionaliziranih območjih. V teku pa je zdaj naslednja akcija, kjer se bomo lotili urejanja družbene lastnine. Uporabnikov družbene lastnine, če odštejemo prej omenjene,je v občini Grosuplje 157. Za njih smo že pripravili dopis, ki jim ga bomo poslali skupaj s podatki, zadeve pa bomo urejali z vsakim posebej. Večina od njih ima namreč obsežne nepremičnine, kjer je še marsikaj neurejenega. Pri tem nam bo v pomoč občinska premoženjsko pravna služba. Istočasno se bomo lotili usklajevanja zemljiškega katastra z zemljiško knjigo. Najprej bomo vsem parcelam v zemljiškem katastru vpisali zemljiškoknjižne vložke. Doslej so namreč ti vložki vpisani le pri kakih 40% parcel. Zatem bomo začeli postopoma izenačevati - seveda v sodelovanju z zemljiško knjigo - posestne liste in zemljiškoknjižne vložke, kar bo terjalo precej trdega in zahtevnega dela. Ko bo baza obeh evidenc poenotena, bomo posestne liste opustili, vsaka od obeh služb pa bo lahko ob povezavi v računalniško mrežo, kar je pri nas že storjeno, vzdrževala svoje podatke, ne da bi bilo treba zaradi lega posegati v pristojnosti katere od njiju, kar je bil pri vsakem poskusu združitve kamen spotike. Razgrnitev je v občini naletela na velik cxlmev, saj smo zaradi boljše obveščenosti strank o tem pisali tudi v občinskem glasilu. Tako občinsko vodstvo kot službe, ki so pri tem sodelovale, ocenjujejo akcijo kot uspešno. Res je, da so si s to razgrnitvijo nakopale dodatno delo, vend.ar pa je smisel evidenc prav v tem, da so čimbolj urejene. Samo pod tem pogojem lahko zemljiški kataster postane del širšega sistema informiranja, to paje v nasprotju s tezo, po kateri naj bi enostavno računalniško združili posamezne plasti sistema, ne glede na njihovo kvaliteto. Vinko Petrič Prispelo za objavo: 26.6.1991 Geodetski vestnik 35 (199 l) 2