Marušina smrt.
Spisal Borisov.
l'^^^^^-^^^tara Maruša je stopala po strtnem bregu in se opirala na
vT^lUiŠS^i        debel° palico. Potne kaplje so ji stale po čelu, a ni imela
I    ^SpliL      časa, da bi si jih bila obrisala. Daleč je še bilo do vasi,
\fy ^Mj$\\ kamor je bila namenjena, in  bala se je,  da jo v hribih
j*. JpTlfl ne ^ohiti n°č- ^0^ Iiogam> J' Je škripal sneg in drselo V^^^^^jM^A ji je, da se je komaj lovila. Solnce je kazalo zemlji svoj svetli, prijazni obraz in vse se je lesketalo v njegovih žarkih  ter se veselilo lepega zimskega dne.
Maruša ga ni bila vesela. Kaj pomaga človeku lep, jasen dan, če pa vlada v srcu tema morečih skrbi! ln v Marušinem srcu je bilo tako.
Pred par dnevi je prišel v njeno stanovanje stan Kodrin in ji rekel s trditn glasom: ,,Maruša! Še teden dni počakam! Če v tem času ne poravnaš najemnine za stanovanje, si išči drugo! Ne morem čakati!"
Maruša ni imela časa odgovoriti in ga prositi potrpljenja, zakaj staree je hitro zaloputnil vrata in odšel.
Od tedaj ni imela več miru. Zunaj je vladala ostra zima in njo je ča-kalo žalostno pregnanstvo na mraz. Zazdelo se ji je, da so nekatera srca ledena in mrzla kot zimska noč, brez luči, brez toplote . . .
Drugi dan po tem dogodku je posijal v njeno srce žarek upanja, da se reši iz zadrege. V bližnjem trgu je poznala trgovca, dobrega moža, ki mu je časih nosila jajca, gobe in drugo drobnjavo. Večkrat ji je dal kako desetico več, ker je vedel, da je uboga. Napotila se je torej k njemu in mu razodela svoj sklep. Ni je varala trgovčeva usmiljenost. Odštel ji je kronice, ki jih je želela, in pripornnil, da bosta že poravnala na kak način.
Maruša je bila vesela, da je dobila denar, na drugi strani se je pa zopet bala, kako povrne dolg trgovcu. Naredila je nov načrt. V trgu je bila
-  <*:   75    ««—
tvornica za kis.   Pri trgovcu si je izposodila  sodček in šla v tvornico ponj. Upala je, da pri prodaji kisa nekaj zasluži in si vsaj nekoliko opomore.
Danes se je napotila s kisom po svetu. Težka je pot po strmem bregu, vendar ona pri vsi svoji starosti tega ne Čuti. Pot za upanjem je vedno sladka, najsibo tudi posuta s trnjem . . .
Prišla je do prve hiše. Oglasila se je v veži in vprašala, če rabijo kaj kisa. Gospodinja je začudeno pogledala Marušo in rekla: nNo, kaj ste začeli prodajati kis?" Imela ga je sicer še v steklenici, vendar je vzela merico od Maruše, menda iz usmiljenja.
Maruša je šla dalje in v marsikateri hiši se je ustavila ter spečala merico. Osamljene gorske vasice niso imele svoje prodajalnice, kar je bilo za Marušo dobro. Skoro vsaka gospodinja ga je nekaj vzela. In tako je raslo v Maruši upanje, da sčasoma proda ves kis ter dobi ves denar nazaj in še nekaj dobička bo morda ostalo v žepu.
Ko je nastopil tnrak, se je napotila Maruša nazaj proti dotnu. V ,,brenti" je imela še malo kisa, ki ga ni mogla prodati. Vendar je bila zadovoljna z današnjim dnem. Saj se ji je odprl nov vir pomoči, ki ji bo donašal vbodoče vsaj nekaj zaslužka. Zadovoljno je preštevala denarce in se veselila dobička, ki sicer ni bil obilen.
Že je zavila s steze na glavno cesto proti vasi, ko zagleda pred seboj dva moža v svetli opravi. Bila sta orožnika. Nekaj čudnega se je po-javilo tisti hip v njenem srcu. Sama ni vedela, ali strah ali kaj . . . Prišle so ji na misel razne pravice ... Do tega hipa se na kaj takega ni niti spomnila.
Orožnika sta prišla do nje. Menda sta že po njenem plašnem vedenju spoznala, kaj se godi v nji.
$ »Kje ste bili, mati?" vpraša eden prijazno.
Maruša pove, da je prodajala kis.
„Ali imate pravico?"
,,Nimatn! . . . Nisein vedela . . ." jeclja Maruša. Orožnik pravi ostrejšc: »Ampak vedeti bi morali, da je dandanes treba za vsako stvar imcti pra-vico. Kako je vaše ime?"
Maruša je povedala, orožnik je zapisal.
Kakor okamenela je obstala Maruša na cesti, ko sta orožnika že odšla naprej. Vse njeno upanje na skromen zaslužek jc bilo v hipu uničeno. A še nekaj drug^ga ji je prišlo na um: Orožnik je zapisal, a kazcn je ueizogibna. Morda celo zapor! Maruša se je stresla kot trepetlika. Na stara leta še za-prta? Taka sramota!
Prišle so ji v spomin vse besede, ki jib je kdaj slišala o ječah. Zabo-lelo jo je pri srcu in zdelo se ji je, da se pogreza zemlja pod njo . . .
Ob cesti je stalo znamenje, in Maruša je stopila noter. Čutila je, da je njena vest obtežena in hotela je odložiti to breme. Sklcnila jc roke k moHtvi in postalo ji je lažje. Vsa slabost je izginila in strali je odbežal, ko
4*
*s    76    i^>
je v iskreni molitvi upirala pogled v Brezmadežno. Niti mraza ni več čutila, ki ji je šel prej do kosti ... V srcu je začutila niir, sladkost . . . Objel jo je sen . . .
Pol ure nato je prišel mimo človek. Stopil je v kapelico in liotel dvigniti Marušo, ki je ležala na kamenitih tleh. A bila je žc nirzla kot kamen. Hitel je v vas naznanit Ijudem čudno novico.