Največji slovenski * dnevnik
v Združenih državah
Velja za vse leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
| The largest Slovenian Daily in the United States.
«3 i.
Ust slovenskih delavcev v Ameriki.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers,
TELEFON: COBTLANDT 2876.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: CORTLANBT 2876.
NO. 55. — ŠTEV. 55.
NEW YORK, SATURDAY. MARCH 7, 1925. — SOBOTA, 7. MARCA 1925.
VOLUME XXXIII. — LETNIK XXXIII.
VELIKANSKI KRAVAL V
ANGLEŠKEM PARLAMENTU
Prejšnji ministrski predsednik MacDonald je od-vedel delavske člane parlamenta iz zbornice, po spopadu s konservativci. — Vihar je nastal, po suspendiranju delavskega člana, ker je slednji prekinil ministra za zunanje zadeve v govoru.— Spopadi so bili le s težavo preprečeni. — Liberal ci na strani štrajkarjev.
Poroča John Balderston.
FORD ZBIRA STARINE
LONDON, Anglija, 6. marca. — Prizor kot ga ni doživela Anglija izza najbolj viharnih irskih dni, se je pripetil včeraj zvečer, ob priliki važne objave ministra za zunanje zadeve glede nemškega predloga za evropski varnostni dogovor.
Ko je bil David Kirkwood, delavski poslanec iz Clyda suspendiran, ker je prekinjal Chamberlaina, je povedel Ramsay MacDonald, prejšnji ministrski predsednik, skozi kričeče množice konservativcev, I 05 članov delavske stranke iz zbornice.
Delavski člani so danes štrajkali. MacDonald ne bo imel govora, katerega je skrbno pripravil, in sicer glede ženevskega protokola, varnosti in razo-roženja. Nadaljevalo pa se je z debato pred praznimi sedeži delavskih zastopnikov.
Le malo je manjkalo, da se ni kraval izpremenil v pretep. Ena miza v zbornici sami, ki ima prostora za šest ljudi, je reservirana za ne-člane. Poleg mene je sedel za to mizo grof Kessler, znani nemški pacifist in ne-oficijelni nemški odposlanec berlinske vlade glede varnostnih pogajanj. Ta sedež se nahaja tik poleg izhoda iz dvorane na hodnik.
Se dolgo predno si je*zadnji laborit priboril pot skozi množico konservatvnih poslancev, ki so se rogali, so se oglasile pretnje in pozivi na boj, ki naj bi se vršil zunaj. Te pretnje pa so bile izrečene tako tiho, da jih ni bilo mogoče slišati na galeriji za časnikarske poročevalce.	,
Neki poslanec iz Clyda, stoječ pod vtisom, da je naša klop tudi polna Tory-je v, je pomolil svojo pest meni in Kesslerju v obraz ter mrmral — Pri-dita ven strahopetca! Razbil vama bom obraz.
Vihar se je pojavil kot z jasnega neba. Poslanska zbornica je verno poslušala besede Chamberlaina, v neizpolnjenem upanju, da bo razkril nekaj glede angleške zunanje politike. Ko je zunanji minister navedel z odobravanjem pripombe glede varnosti, katere je napravil prejšnji večer lord Grey, je vzkliknil Kirkwood:
—	Napovedal je vojno.
Konservativci so pričeli ogorčeno kričati, kar je še bolj razkačilo Kirkwooda, ki je nato več kot en: krat prekinil skrbno izdelana izvajanja Chamberlaina glede pogajanj, tikajočih se varnosti.
Končno je bil posvarjen Kirkwood, da bo moral oditi, če ne bo dal miru.
—	Ne bom molčal, — je odvrnil.
Ko je bil nato izgnan iz zbornice, je prekrižal roki ter rekel: Ne bom šel.
Konečno je glasovala zbornica za izključenje, in Kirkwood je bil izključen z 245 glasovi proti 119.
Ko je bil nato Kirkwood slovesno pozvan,,naj zapusti zbornico, je vstal Ramsay MacDonald ter odšel proti vratom. Sledila sta mu Snowden in Wheatley. Vsa delavska stranka se je pričela nato gnesti proti izhodu.
Konservativci so bili skrajno presenečeni vspri-čo tega dogodka, a kakorhitro so spoznali, da so delavski člani zastavkali, so pričeli kričati.
Izvrševalni komite j delavske stranke se je pozneje sestal ter sklenil vložiti predlogo, v kateri se bo strogo karalo zborničnega načelnika radi njegove akcije ter zahtevalo debato glede tega dogodka ter zopet no vstolicečnje Kirkwooda.
V .zbornici prevladuje mnenje, da je bila ta akcija v splošnem prenagljena. Povdarja se tudi politični pomen tega dogodka, ki je brez primere izza časa, ko je vodil Bad four konservativce v dnevih Campbell-Bannermanove administracije.
ONDEftWQOD * UKDEHWOOO. N. Y.'
Henry Ford je kupil lansko leto zgodovinsko gostilno "Wayside Inn1' v Sudbury. Mass. Y slučaju, da bi'izbruhnil v poslopju požar, je vedno na razpolago posebna kemična brizaralka. n k<i_ t«;ro je mogoče og«'iij hitro pogasiti.
Nečedna afera v angleški družbi.
Prejšnja žena Dennistou-na je priznala odnošaje z nekim Špancem. — Zagovornik prejšnjega moža je skušal pobiti obdolžitev, da je pospeševal njen prestopek.
LONDON". Anglija. 6. marca. Včerajšnje zaslišanje v senzacionalnem procesu Mrs. Muriel Dorothy Dennis!oun proti njenemu prejšnjemu možu podpolkovniku Jan Dennistoun. ki je poročen sedaj z vdovo lorda Carriarvona. jo bilo posvečeno izključno križnemu zaslišanju tožiteljice od strani zagovornika podpolkovnika.
Proces se vrši jilede denarja, katerega je Dennistoun baje dolžan svoji prejšnji ženi.
Zagovornik si je prizadeval o-imajati s svojimi vprašanji njeno trditev, da je Dennistoun pospeševal odnošaje s pokojnim generalom, Sir John Cowansoni, angleškim generalnim kvart irskim mojstrom tekom svetovne vojne, preiti ločitvijo " zakona med obema, v namenu, da pridobi zase vojaško napredova.nje.
jZagovornik ločenega moža je tudi vprizoril oster napad na moralni značaj Mrs. Dennistoun ter jo vprašal glede njenih odnoša-jev z drugimi moškimi. poleg Cowansa.	_
Tekom tega zaslišanja je izgubila Mrs. Dennistoun svojo hladnost. Pričela je ihteti v svojem o-grajenem prostoru. Postopanje je bilo za nekaj časa prekinjeno, da se pomiri.
Jutranji Listi so "na odličnih mestih objavili' sliko Dennistouna in njegove žene. kako sta skupno zapustila sodišče. Slika kaže njo, kako inu zre v lice in kako se oba sme jata. Ko je pa včeraj zapustila hišo. da se napoti v sodišče, niso mogli fotografi vjeti nič drugega kot kožuh, kajti obraz je bil popolnoma skrit v kožuhovino.
Najbolj senzaeijonalni razvoj včerajšnjega žaslišatnja je bito priznanje Mrs. Dennistoun, da je imela odnošaje s senjorjeni Boli-nom. nekim Špancem . zvezanim z Ligo narodov. Rekla je, da je bila njegova prijarteljiea leta 1921. a je zanikala trditev moževega zagovornika. da se je pričela afera preje kot to.
Poljaki so jako
vznemirjeni.
Poljaki so vznemirjeni radi nemških predlogov glede mirovne zveze med Nemčijo, Anglijo, Francijo in Belgijo. — Nemčija zahteva korekturo svoje iztočne meje.
BERLIN. Nemija. 6. marca. — < 'ena Nemčije za to. da pristopi čet veroz veza držav, ki bi za jamčile mir v Evropi in da vstopi v Ligo narodov, je ta, da ostanejo ugovori nemške držo ve proti paragrafom prejšnjih dogovorov, tikajo-čih se opuistiterv ozemelj na Poljakom. v Belgiji in Franciji pra-vomoeni in da pristanejo zavezniki v to. da takoj umaknejo svoje čete iz Po renske in kolinskega o-zemlja. Čeprav je nemški urad sam stavil predloge glede varnostnega dogovora se vendar zasleduje nadaljne razvoje z največjo previdnostjo. Vse se stori za preprečen je utiša, da je prišla ideja izključno le iz "Wilhelmsstrasse.
Veliko ulogo igra pri tem odkrita* trditev. da se ni zanašati na Anglijo. Angleški minister za zunanje zadeve. Chamberlain, bi mogoče pcrrabil Nemčijo za varnostni dogovor in ko bi prišlo do iz-praznenja. bi se postavil na .stran Francije ali se vsaj uklonil Francozom.
Treba je najti nadaljno formulo, ki bi Tigotovila iztočne meje Nemčije, a ob istem času ne pod-vezala pravic Nemčije do razširjenja.
Nemčija je že namignila, da. je pripravljena predložiti ligi narodov mejno vprašanje s Poljsko ter se odpovedati vsakemu poskusu, da reši vprašanje z vojaško silo. Kancelar Luther je mnenja, da bo mogoče spraviti zadevo » sveta postavnim potom.
Poročila iz Pariza pravijo, da bo ustrajal ministrski predsednik ITrrriot pri tem. da nima mednarodno sodišče nobene pravice izvcsl i izpremrenbe v mejnih vprašanjih.
Nov škandal v "visokih krogih".
Neki visok gospod je bajt prodal drugemu svojo boljšo polovico. Nova razkritja o razuda-nem življenju v "najfinejših krogih" stare Anglije.
n
FRANCIJA MORA PLAČATI DOu;
~ei
Zahteve časopisja.
Ameriško časopisje je soglasno v zahtevi, da se izrpremeni poslovni red senata.	.
LONDON. Anglija, .">. marca. — Glavno mesto ob Ttm^i ima novo senzacijo ali pravzaprav nov senzaeijonalni škandal. Škandalozna afera. je -postala dnevni pogovor eel p Anglije, je prišla na dan ob priliki procesa, ki se je tikal bornih še«t tisoč dolarjev. To -voto zahteva Mrs. Muriel Den. n:ston od svojeera prejšnjega moža, podpolkovnika Jan Dennisto-na. ki se ji* pred kratkim poročil z Lady Carnarvon, vdovo lorda Carnarvona, enega najbogatejših artetokmtov Anglije, ki je financiral izkopavanja v Egiptu.
Mrs. Muriel Denniston je zahtevala od svojega moža $6000. katere je baje dobil od nje, a jih pozabil vrniti ter sploh zavrnil povračilo. Te*kom procesa je prišlo na dan presenetljivo dejstvo, la je Mrs. Denniston za .$6000 prodala svojo ča.st in da je postala metre.^a nekega generala, ki je igral tekom svetovne vojne veliko vlotjo. Na ta način je hotela izposlovati povišanje svojega moža, ki je res postal podpolkovnik. Tzprva so imenovali dot i enega generala, ki je medtem že umrl. 'Je "generala X*'. a včeraj se je izkazalo, da se skriva pod to označbe Sir Joseph Covans, generalni kvart irski mojster angleške armade tekom svetovne vojne.
Mrs. Deimiston je predložila pisma svojega prejšnjega moža, v katerih ji je dajal navodila, kako naj si pridobi naklonjenost Sir Josepha in kaj mora storiti, da napoti svojega ljubimca, da bo protežiral njenega moža. Izjavila, je. da je imelo celo njeno razmerje z generalom zaželjivi uspeh, da je bil Deimiston poklican k generalnemu štabu v Fran« ciji. da je dobil pozneje mesto taj-hika na Jamaici in da je bil poslan v Versailles kot član vojnega sveta.
Nadalje je priznala Mrs. Dennis-ton, da je jemala denar od Sir Joseph Covansa in da je ta denar, ceno svoje časti, poslala svojemu možu. Njen mož jo je pozval, naj žntvjije svojo čast. da bo dosegel on ~ c^je Časti. Njen odvetnik jo je vprašal:
— Ali ste doprinesli to žrtev ter plačali ceno?
In rekla je: — Da, sesi*.
Kmalu nalto pa je prišel cas. ko je Denniston pronašel, da bi se mu nudila prilika poročiti se z neizmerno bogato vdovo, če bi bil prost. Napotil je svojo ženo, da tfe izposlovala v Parizu ločitev zakona. Vse je iziteklo kot po programu in vse je prišlo tako kot je izračunal in želel on.
Prajšnja že»na ga je prosila, naj vrne denar, za katerega je prodala svojo časst. seveda y njegovo korist, a on je to. njeno prošnjo odločno zavrnil.
Prejšnji ministrski predsednik Caillaux je
da se mora plačati dolg. — Dostavil pa je d:i n'
sedaj primeren čas za pogajanja z Združei-Irrn državami. — Poudarjal je tudi potrebe anrleško-francoskega soglasja.
PARIZ, Francija, 5. marca. — Francija m o-m sodelovati z velikimi anglo-saškimi silami o restavraciji Evrope. V" namenu, da ohrani svoj ; rt : mora plačati svoje dolgove* je rekel prejšnji strski predsedni kCaillaux na banketu čv r ameriške časnikarske zveze.
o-
Caillaux je navedel barona Louisa, slavnegra finančnika pod Napoleonom 1., ki je rekel:
—	Država, ki liočt* imeti kredit, mora plačati svoje dolgove, tudi če jih je napravila nepremišljeno.
Dostavil j«', da ji- biio t<> njegovo geslo.
Nekorektna akcija proti Združenim državami in Angliji i>i bila ogabna vsi>m Francozom. Izdelana rešitev bi bila prijeti iroho t>M-izbrisati vse. razven takili kompenzacij. vsled katerih 1*1 ne bila nobena dežela prisiljena, da obuboža.
—- Ne sme se črpati denarnih dobičkov iz kake dežele, kajti ti štejejo malo, kadar se vpošteva moralne prednosti. Velike dežele kot so vaše žive v bodočnosti, naša pa živi v sedanjosti.
—	Vsakdo zahteva 'lan. -, vzdr-žanje velike civilizacije in a- ta
namen* potrebujejo Francijo l^ot potrebuje Francija njih. Ne snu-mo dovoliti, da bi denarna vprašanja zavzemala preveč odi i eno mesto.
Caillaux je pozval navzoče časnikarje naj prispevajo k uveljav-ljenju novega reda stvari.
—	Mislim, da sciu bil jaz. — je nadaljeval Caillaux. — ki je pNa! glede medzavezniških dofl.gov: —-Nekoliko krivično je zahtevati o 1 nas. da.plačamo uniforme, v kafe-rih so bili naši vojaki ubiti. Pri znavam. da sem pisal s pikrim peresom.
Vprašan ob zaključku govora, če je za to. da, se takoj prične pogajanja z Ameriko glede dolga, je rekel Caillaux:
—	(Govoriti moramo, ali pa je to primeren čas? Mislim, da ne. Pogajanja glede dolgov se morajo vršiti v dobrem ozračju, f
Republik

la. da ga ue smejo pustiti niti za trenutek samega. Ko so sra aretirali. je imel v svojih žepih £221 v gotovini ter bančno knjižico, gla-sečo se na $5000.
V
ansKi se-inatory. eki delu.
Republikanski srtiato" i
hočejo soditi L_\ r o in druge neodvisne republikance, ki se • no vili tretjo sir ar J :n \e
postavili las tri-.:-.j -i didata. — Od-.	*
goracije.
WAsIliNt iT ON. i >. . . --
ca. — Po včerajšnji ina1 gura •'.."--ki >Iavnf'-ri. ki je K:., merno priproMa. / • T ; ' cinik i oolitic--t i rajaj k-i. uradni j menja kaž- j da is i: '"I svojega pripr.--! _a ^ Lla "hoče opravi:i {.<■:,.".
j Podpredsednik Da-.v ■>. -■
! Vi" *•;,_') uveden V n.. •. ; . . 1 • :
! pre Ivdnik - t, . jv '	-
i J:e ;	lil <->• !1 •■ ; ------
i daiiju novega ':;	'.
i >tv- : imi gov-r. ki
.je še vedno w v - ;•■	•
t članov. Nekateri v«. '-: vi strani d< nj. ih	-
na	ni ; n-1 v !. ! r
. je na temelju t'-^-i entniu članu nn^t č-i sprejem p^s ir e z t. j m i takt 'kami. 1 )nuri ■ 1; pa so s»> odi . -no ' \ ■ d pni1! na wn m l>a'.» -a , no je število >»•«; p >r: i (/n. ali tievt ra!f:i.
"sovi senat, ki se ' • - -• raj 1; inavguracijski ' f:an«*> sejo. E lina j .-t1 je tikala «ena;.»rf. . ' ! in njt govih * !*! h ! re se uann rava >|t . v ■' istnlaixjih sedežev v 1:
Ženeva, Švica, 6. marca. — Oficijelni rekordi glede opijske konference, ki se je-vršila pred kratkim tukaj, vsebujejo razkritje važne koncesije, katero je dala angleška vlada angleškim d osmini jem, da se bo namreč postopalo žnjimi kot neodvisnimi narodi.
Dosedaj je izvajala Anglija nadzorstvo nad ino zemskimi zadevami domini j evk v mednarodnih zadevah, v katerih so bili prizadeti domini ji z Anglijo vred.
Napadalec umrl.
NEW BRUNSWICK, N. J., 6. marca. — Štiri in sedemdeset let stari Charles Braun je podlegel tukaj svojim poškodbam. Tekom nekega prpira je udaril s kolom po glavi svojega natfbcftjšega prijatelja, 68 leit starega Jakoba Goetfea, s katerim je stanoval skupaj v svoji hišici v Saverville. Goetz je v okrajni bolnišnici in smrt prijatelja ga je tako prevze-
DENARNA ' IZPLAČIL
V JUGOSLAVIJI, ITALUI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes eo ustle cene sled«5*: JUGOSLAVIJA. :
1000 Din. — $17.30 2000 Din. — $34.40 5000 Din. — $85.50
Pri imkHTilih, ki znašajo manj kot kot en tiso« dinarjev raiacaroo jineiS' II centoT *m poštnino in druge stroške.
Bsipstiljs na zadnje psite in Izplačuje "PsžtnJ žekovnl urU '
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE.
200 ........ $ 9.30	500 lir.....$22.25
300 lir......$13.65	1000 lir.....S43.50
Pri naroČilih, Id znašajo maa£ kot 2M lir računamo posebej po 13 eeetov za pofttnino in drofs stroške.
HaspstiUs na zadnje poito in izplačuje Ljubljanska kreditna banka t IMa
Za poSflJntve, ki presedajo PETTISOC DINABJKV aU ra DVATISOČ LIR dovoljujeipo po mogočnosti še poseben popust.
In Liram sedaj ak stalna, menja se večkrat t» ; Is tea razloga nam al mogoče podati natančne eezt; ivzjti po eeni dftpi dne, ko aam pride poslani dena? t roke, POSILJATVB PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJmi: '
jsfajkkajSeh Času teb eaCunamo za stro§33 r±.
Dwar teat le postall najbolje pO Domestic Postal Money Order ail p« Nem York Wank Draft
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Oortlandt Stmt,
Tolepbono". CortUadt 4A8T.

Naw York, If. Y
—,—---
—


• -p 1 ' -> *-
-
"
1 ■
OIxAS NABODA, 7. MARCA 1925
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY) -
Dopisi
Oivned and Published by SLOVEXIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakser, president	Louis Benedik, treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers:; 62 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. srednji Evropd, ki je vedno dovo-
_	ljevai take zaibave na dam sredi
New York, N. Y.
Da se ustreže splošni zahtevi mladine, bo Jugoslovanski Klub v New Yorku priredil velik maška-radni ples pod imenom "Mi-Careme'\
Starodavni običaj v zapadaii in
GLAS NARODA "Voice of the People"
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo U. ta velja list za Ameriko
in Kanado .......................... $C.00
Za pol hi a ............................ $3.00
Za četrt leta .......................... $1.50
Za New York za celo leto
Za pol leta .........................
Za niozemstva za celo leto ... Za pol leta.....................
.. $7.00 - $3J0 .. $7.00 $3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"(Has Soroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobeuje^'. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče nnsman^ da hitreje
najdemo naslovnika.
GLAS t
JS I-
X R O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
i-

'posta (Mi-careme), nudi Klubu ugodno priliko za prireditev take zabave.
Mi-Careme Maškarada bo v sobo zvečer v prostorih MaeDowell Gallery, 166 East 73rd Street (blizu Lexington Avenue), New York City.
Vstopnice se morejo dobiti od clanqp* kluba, kakor tudi na dan prireditve.
Odbor.
Iz Belokrajine.
Letošnja zima je ostala skoraj brez snega, kjar je slabo.
Zadnje volitve so za nami in so potekle pri nas popolnoma mirno. Bela Krajina je ostala brez poslanca, ker niso bili ljudje edini. Lahkoveren narod prav rad veruje raznim ljudem, ki jih vidijo le enkrajt in jim nekaj natro-| bijo, vse drugo pa naj sloji . .
A' Ameriki in Angliji, torej v dveli anglosaških de- ^^ resni **** se ^e*3*0 M nas fcelah, je ]»rieela divjati razporoena manija, ki je zavze- in če ne bodeino složIli> slabo la naravnost ogromen obseg.	'	jza naše gasipodaretvo.
J Bojančani so si izprosili v Beo-I/. pred. kratkim objavljenega poročila urada za ljud- gradu podporo in bodo sedaj šolo sko šu tje je razvidno, da se je v velikem obsegu pomno- dotbidali. Vinska kriza je pont-v Združenih državah število ločitev in sicer v dobi in danes je le še neikaj m»-< va i vi pet deset ill let, od leta 1870 pa do 1922. To ste- le-a vina dobiti pri nas. vilo se je v zadnjih par letih še pomnožilo, in v teh letih Na Sinjem Vrhu se pridno de-je postala navada ločevanja zakona naravnost moda med la" ker nesreca zel° iak"zvanim boljšimi in premožnejšimi sloji.	'^rec * tem ker 50 slabi
Leta ISTO je prišlo na* sto tisoč prebivalcev Združe-	V Adlešacdh-Dolenjcih je umrl ni h držav ]>o eno in osemdeset ločitev, zakonov. Leta stari Jakov Kapele, ki je bil eden
:(J22 p;i je prišlo na 100?000 zakonskih ljudi v Združenih	Najstarejšihl občanov,
državah :»:i0 ločitev zakonov, kar pomenja, narastek za ce-	DavTia želJa belokranjskega
lili niristo odstotkov.
RAZPOROCNA manija
nega Slovenca v Amerika, predno jo bo mogoče uresničiti.
"Dom slepih" v domovini mora biti delo celokupne slovenske javnosti v Ameriki, ne pa kakega posameznika ali, skupine posameznikov.
Pri tem ne sme prit o vpoštev nobeno versko in -nobeno politično vprašanje. Pri tem delu mora vladati med vsemi Slovenci, ki se zavedajo svoje -narodnosti, popolna enakost. Vse je vsebovano v stavku: "Bratje, ne odrečite vaše pomoči onim rojakom, ki so •brez lastne krivde največji reveži na svetli".
Ker ljubljanska "Glasbena Matica" nima naslovov vseh slovenskih pevskih društev v Ameriki. se ni mo^rlav direktno obrniti nanje.
Pred kraifekim sem opazil v nekem dopisu v "Glasu Naroda", da sta dve slovenski pevski društvi v Indianapolisu, Ind. Ti dve nista bild na soznamu "Glasbene Matice". Naj'brze je tudi š<* več drn-<rih pevskih klubov in d-rnštev, ki niso dobila od "Matice" direktnega poziva. Na te se obračam s pozivom : Natprej in na
O Washingtonu vedo povedati! dosti 'lepega in zanimivega.
Očitajo mu tudii, da se ni nik-. dar zlagal.	j
Kajti v njegovih časih še ni bilo osebnega davika in človeku ni
bilo treba povedati, koliko zasluži.-j *
Jugoslavija ima dvanajst milijonov prebivalcev.
Mlada država ima vse najlepše prilike za razvoj ter se ji obeta krasna bodočnost.
Na boljše se bo pa v Jugoslaviji šele tedaj obrmilo, ko bo v Jugoslaviji ne&otldko manj kot dva- j
n-ajst milijonov politikov.
*
Znani izdelovalec kvasa, milijonar Fleischmann je umrl.
jZapustil je šestdeset milijonov dolarjev.
Njefgova zapoišeina bi ne znašala toliko, če bi ne bilo prohibicije.
Neko newvorško slamnikarico so te dni odvedli iz tovarne v bolnišnico. kjer je porodila otroka.
To je ena izmed tistih maloštevilnih, katerim je svamnek bolj delo! pri srcu kot pa otrok.
T ► -o številke, ki vzbujajo resne misli.
V poročilu se glasi:	*
/ •
— To je presenetljivo naraščanje, katerega pa ne bo
tako kmalu konec.	,
< V šla stvar tako naprej, se bo razvila v narodno /lo in vsh-d fega je skrajni čas, da se razmišlja o sred-.-Tvili, i la se skuša odpraviti ali vsaj omejiti to zlo. Zaen-<\ra: m ide v glavnem vpoštev poostrenje obstoječih post ! v u nato bi liilo mogoče dobro, če bi zvezna vlada regulirala ves sistem razporok in ločitev. Tudi postave li» sklepanja zakonov bi morale biti izjiremenjene,
Davna
prebivalstva, da se zgradi pre-notrebni most čeiz Khiipo pri Žu-Žuničih, se bliža svoji izpo'lnitvi. Odbor za zgradbo mostu je izvršil vsa dela in načrte, tako da bi se z delom lahiko takoj pričelo, če bi imeli vsaj eno tretjino denarja že v rokah. Rabili bi 300,000 Din. Nekateri rojaki so nam poslali že nekaj, za kar jim najlepša hvala, drugi pa so obljubili, da še bodo.
Ustanovili smo dva odbora za pobiranje prispevkov v Ameriki. V Pittsiburgihu mu načel ju je Mr.
Priredite čimprej mogoče kon- j	*
cert, kojega Čisti dobiček naj bo Neki Italijan, kri prodaja vino namenjen "Domu slepih". V sr- v Downtownu, si'je zastrupil kri. cih boste imeli prijetno zavest, da Zdravniki pravijo, da mu bodo ste pomaigali največjim revežem morali odrezati roka v zapestju, na svetu.	j Tekočina, ki jo iprodaja, je sa-
Walter Predovicli. mo za trdne želodce. *	| Bčg vari, da bi pa kdo z roko
McKeesport, Pa. mešal po nji. Zastrupljen je je v Zahvaljujem se vam, ker ste mi takem slučaju neizogibno, pošiljali list kljub temu, da sem !	*
se z naročnino zakasnil. Priloženo V Washingtonu imamo nov dobite štirinajst dolarjev. Dva*- kongres. Nov kongres in stara najst dolarjev naj bo za naročni- .lajna.
no, nekaj za nazaj in nekaj za. Neki statistik, ki je imel dovolj naprej. Pošljite mi tudi Slovensko časa, je dognal, da so z malimi iz-Ajmerikaai.ski Koledar. Kar ostane I jemami vsa washmgtonski po-($1.60) padam za slepce v domo- jslanei in senatorji člani kake cer-vini v naanen, o katerenn je Glas kvene občine.
Naroda pred kratkim poroičal. Vaš	Matej Kebe.
-mišljeno sklenjeni zakoni imajo za posledico Mirko Starešinic, v Chicagi pa'
Ustanovitev igralnice v Budimpešti.
Madžarsko notranje ministrstvo je dalo podjetnikom igralnice .v Zoipotiu pri G danskem koncesijo za ustanovitev igralskega kazina v Budimipešti. Kazino naj bi se nasta/nrl na Margaretnem otoku v prostorih aristokratskega o-toškega kluba. Podjetniki se mo- ga razločka. Ali pa je — kdo ve"
Izmed stotih narodnih zastopnikov jih je najmanj devetdeset vsako nedeljo v cerkvi, kjer poslušajo pridige.
Potemtakem seveda ni čuda, da se v Wash'ingtonu nič ne zgane.
ker so možje vajetni spanja. *
Dosti se je že pisalo o levičarjih in desničarjih ter o vzrokih le-v'enosti ali desničnosti.
Po mojem mnenju ni posebue-
rajo obvezati, da bodo namesto k hibo ve ga poslopja prej ali slej sezidali m on um enta In o kazinsko Monte Garala.
sta' Notranje ministrstvo računa, da let»im oh poti na za/prt avtomobil, bo imela ustanoaitev med narod- Duči so bile pogasnene. in že se
kajti h
najvo'" 1 m iiev. Postave za sklepanje'zakonov bi bilo-Mr. John Peteih iz Sel pri Adle-treba <>ja»"iti tako, da da bi ne bilo dovoljeno mladim dekli- ; šioih. Oba imata na prodaj silike cam in fantom, ki še niso suhi za ušesi in ki nimajo še ni- 1 bodočega mostu in pa slike prv<*IPalaco vzorcu kakih izku>enj v življenju, skleniti za k oil brez dovoljenja'ga m^jenja. Oba imenovana stari>ev	.pooblaščena od nas <za zbiranje
j prispevkov.
V dveh slučajih med tremi vlagajo ženske tožbe za i Rojaki, podpirajte nas, da do-.očitev zakona. Vee kot tretina žensk navade kot vzrok]vršimo to važno gospodarsko de-kruto postopanje. Taki slučaji so narasli od leta 1916 do lo- Postavili si boste najlepši spo-1922 za Sest odstotkov. Nadaljno tretino tvorijo tožbe mendk t starem kraju, bi bo pri- KI ASlCFN RASTFIIRflV /iT ločitev zakona, v katerih trdi žena, da jo je mož samo- čal ° vaši li"bezni do domovina	vlil rAJlCURUT
Ko sem se nekoč vračal proti domu — živim namreč daleč precej izven civilizacije, kjer še elektrika ni prav dobro znana, — na-
hega igralskega kazina v Budim- j mi je zdelo, da se je zgodila ne-pešti za posledico znaten povzdig sreiea. tujskega prometa na Madžarskem.
voljno in zlobno zapustil a ta procentni odstavek je tekom ™ f°ia:k<>v v tsapuslee<ni Beli Kra-mienovane dobe padel za t-širi odstotke. '	Jim'
Pijančevanje kot vzrok ločitev je v dobi leta 1916 do %	Cleveland, O.
■:)22 nazadovalo za 56 odstotkov. Treba pa je vpoštevati,4 Tukaj je ur<rl Frani: Jerančič. da so l>ila to zadnja leta mokrote ter prva leta uveljav- | Zadela ga je srčna kap. Star je Ijenja prnl ibieije. V zadnjih treh letih pa se je pijanost Y}1 42 let» donLa iz spodnje Hm-
/oni neizmerno razširila, vsled neumornega delovanja'"""
but lesarjev.
Kot znano, ima vsaka ameriška.država svoje lastne postave, ki se tičejo sklepanja in loeenja zakonov. V vsaki državi so pravomoeni posebni vzroki, da se lahko jzposluie ločitev. A' državi New York je naprimer pra-»omo.-en za ločitev le en \-zrok, naim*eč zakonska nezvestoba. V drugih državah so veljavni drugi vzroki in povsem naravna posledica tega je, da se napote ločitve željni rja, kjer jih državne postave dovoljujejo ločitev.
Vsled tega bi bilo povsem primerno, da se sprejme zvezno postavo, veljavno za ves narod, ki bi urejevala vse, kar spada k zakonu, sklenitev, ločitev in drugo.
Na ta način bi se dalo v izdatni meri skrčiti število ločitev, vsled katerih trpe v glavnem otroci, in preprečilo bi se javno oglaševanje zakonskih škandalov v senzacij željnih listih.
Izpremeniti bi bilo treba postave tudi v toliko, da bi bili procesi glede ločitev zakonov tajni, vsaj v^toliki meji, da bi se preprečilo kvarljivo delovanje časnikarskih poročevalcev, ki polnijo kolone listov z vsemi mogočimi ostudilostmi, samo da zadoste poldepu ordinarne ljudske drliali po senzacijah.	k
Skrajen čas J.% da se kaj ukrene v tem pogledu.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V
Bice.
Tukaj zapušča žalujočo ženo, {štiri otroke in eno sestro, v starem -kraju pa dva brata in ent» seistro.
Lahka naj mu bo tuja gruda!
Poročevalec.
Sacramento, Cal.
Hvala Vam <za uredniški članek, ki je bil priobčen v vašem listu dne 1-6. februarja. Članek Je bil na mestu. Potrebnih bi bito še več takih.. Z moje strani bi pa ne bilo prav, če 'bi bil samo jaz deležen vsega kredita glede prvega d$ru za zgradbo tako prepo-trebnega "Doma sleipih'' y Sloveniji. Čast gre vsakemu posamezniku. ki je poslal potom 'Jugoslav Reliefa* v domovino zaboj. Teh darovalcev je bilo par sto. Največja zasluga gre seveda šestnajstim zastopnikom '' Jugoslav Reliefa", ki so poslovali po raznih naselbinah, in deveterim izvršilnim elanim. ki so sprožili to* idejo (ter zadano nalogo temeljito in pošteno rešili • - •
Ideja glede "Doma slepih" je šele v razvoja .Treba ji je dobrosrčne podpore vsakega posamez-
POSKUS S K0K0SNI
Sloveči francoski biolotgist, Louis Pasteur je naredil svojeleasno sledeči poizkus: Postavil pe nekaj kokoši v mrzlo vodo toliko časa, dokler se ni njih temperatura zni-' žala za več stopinj. Potem jim je vcepil strupene gljivice, vsled česar so kokoši takoj poginile. Pod navadnimi okoliščinami so bile
Zdelo se mi je, da ni v avtomobilu nikogar. Toda najmanj dva sta morala biti r njem, kajti razločno sem slišal naslednje besede: "'Preseda se, ja-z sem namreč levičar".
*
Tako je jezen pater Koverta, tako strašno je je«zen nafme, da bi jo mahoma odknril v pelkel, če bi se slučajno srečala pred nebeškimi vratmi.
ZA GOSPODINJE
Pile ISABELLE KAY
Slovenska gospodinja V Ameriki vedno z veseljem sprejema nasvete, 8 pomočjo katerih za more boliSe vršiti gvo je dolžnosti kot gospodinja in mati. Na tem mestu bomo vsak teden objavili šlanek, ki bo zanimal vsako dobro gospodinjo.
NAVODILA St. 42
Kuharski recepti.
Dosti jo načinov, kako uživati s slast jo kuhane in zdrobljene otrobe. Otrolie lahko jeste z mlekom ali smetano kot zajutrek. Potresite Jih preko drugih žitnih proizvodov ali pa njih kuhajte skupaj x vročimi. Poskusite otrobe, kadar delate Muffins, frriddle cakes in druiro. Vsak član družine hi moral jesti otrobe, ker imajo prijeten orehasti okus ter so izvanredno zdravi. V naslednjem navajamo recept, katerega je sestavil kuliar ene^a največjih hotelov v New Yorku.
OTItOB J1 PUDINO
4 polne čajne žlice utrobov l a pa juta mleka 1 veliko žlico moke Vi velike žlice koruznega Škroba .4 jajca
3 velike žlice sladkorja y» ča3e surovega masla.
Zmešajte surovo maslo z moko, koruznim" Škrobom, otrobi, ter polovico Hladkorjiu Vse to dodajte vrelemu mleku. Mešajte dobro na ognju za približno eno minuto. Nato postavite na stran ter vmešajte štiri rmenjake. Konečno dodajte stepene l>eljake ter preostali sladkor. Vlijte v dobro namazano posodo, postavite v pisker z malo vode na -dnu ter i>eoite v srednje vročf peči za približno trideset minut. Servirajte z marelfino omako, katero napravite na naslednji način: — Izpraznite kano marelic ter jih stistnite skozi sito. Dodajte pol funta sladkorja ter pustite vreti pet minut.
v Navodila za kuhinjo.
Stara knjiga ali majrazin jo dober za očiščenje železa tekom likanja. Strani le lahko odtrgati, ker so zamazane iu nato je na razpolago čist list.
Preprečeni crackers, sir in jelly, se rv i ran z kazo se l>o izvrstno pri-legel po dobrem obedu.
Skusite uporabiti v svoji kuhinji toliko posode iz aluminja kot le mogoče. Ta posoda ni ne zelo poceni. temveč tudi trajna in lahka.
Zelo previdno je treba postopati, ko se izbi ni posode za pa je. Izberite tako posodo, ki ni vzbočena na središču, ker se paj drugače na sredi sežge. I>ol>er paj je delnd, neglede na to, kje se nahaja fila.
Pobarvana kuhinja je najbolj zdrava, ker se ne moreta prah ii| mrčes zbirati na pobarvanih policah.
Prava državljanska dolžnost je očistiti steklenice za mleko ter steklenice vsake druge vrste.
Skuhano razrezano korenje s kuhanim grahom, servirauo s smetano, predstavlja zelo zdravo 111 lek »■zbujajoče jed.
Domača sredstva.
Kadar kuhate perilo, ga kuhajte le doset ali petnajst minut, kajti dolgo kuhanje bo brez dvoma uničilo barvo. Ko se je popa rilo ali prekuhalo perilo, dodajte k votli malo plaveža ter izperite v Žajfnici. Nato izjierite v čisti mrzli vodi, predno poplavite ter ovijte nato tako suho kot le mogoče. To je ena najbolj važnih or>oracij pri celem delu kajti blajjo bo imelo madeže, če bo vsebovalo še vodo.
Za pranje inisteljnih odej si izberite jasen in vetroven dan.
Posušene čevlje je treba namazati z vazelinom predno se oprahi čistilo, ker se na ta način omehča, usnje, ("v hočete odstraniti čokoladne madeže. se poslužite zmesi boraksa in mrzle -votle.
f*e hočete očistiti usnjate stole, jih izbrišite a mlekom in izgledali bodo kot novi.
Pobarvanega linoleja se ne sme nikdar ribati s krtačo, temveč le obrisati z vlažno cunjo.
C'e hočete i>obrati majhpe drobce stekla, se poslužite mokrega, voine-ga blaga.
Kadar ol>esate majhne za store na vratih al oknih, se poslužite drobne elastike.
Navodila glede lepote.
Današnje ženske najdejo, da je vzdržanje dobro jmčesanih in zvitih las skoro nemogoče i»otem ko ležejo spat. Nekatere se poslužijo paj-čolana .stare lasne mrežice, ali čepice. Te metode so mogoče dobre, a so zelo starinske. Lahko si kupite majhno čepico iz svilene mrežice. ki ni le poceni, temveč tudi take bane kot si jo želite. Ovija se koti rov, a pripušča ob istem časti zrak. da lahko prosto kroži. Ohrani tudi vaše lase v l>oljSenm stanju ter je zelo udobna in sanitlrna.
Ml priporočamo naslednje izdelke:
r*e potrebujete skodelice in krožnike, lonce ali ponve, začnite danes hraniti labelne Star & Magnolia Mleka, kajti to pomenja dragocen« darilu razen da dobite, najboljše mleko in sladkor. Pojdite k grocerju ter ga zagotovo vprašajte zri te vrste kondem. i ranega mleka. Vsi gro-cerji ga prodajajo.
Osebno zdravje.
Potenje je izločevanje votle iz ko-že. povzročeno od majhnih potnih žlezic. ki se nahajajo po celi površini kože. Potne žlezice najdemo prav posebno v velikem številu na dlaneh rok in na podplatih. Vsled tega je treba ] * »svetiti več ]>ozorno-sti tem delom telesa. Nt)^e. pazduhe in vsak nadaljni vir potenja je treba izmiti vsaki dan z antiseptičnim milom ali karbolom ter nato odrgniti z debelo turško ogrtačo. Malo horaksovega praška, potresenega po vsakem umivanju, ltomaga ugladiti kožo.
Rotorna ladja "Buckau". 68-urni morsiki vožnji dospela iz Flettnerjeva, rotorna ladja Gilanska v Kiel, da jo tam opre-" Buckau*, ki se je pred kratkim mijo s portrefoSeinami za brezžifc-odpravila na pot v Škotsko, je po 110 brzojavljanj^
Novi newyoreki zvezni pravd-nik Buckner je rekel, da bo prej kokoši popolnoma oi^pr is transe f kot v enem mesecu posušil ves takim glivicam; toda ker se je z IfJew York.
mrazom njih žiVljeaisko moč , Ljudje m-u toliko verujejo kot zmanjšalo, so tldiee (glivice) v za- j so* vero vali onemu, ki je rekel da dostni moči kokošim povzročile bo začetkom februarja .kanec sve-
smrt. Ta poizkušnja je dokajzala, da so prehladi zeio nevarni. Imejte torej vedno Trinerjev Cough
ta.
V Parizu so ustvariK novo m'o-
Sedative doma pri rokah tako si do. Žal, da zaenkrat samo za žen-tudi čistite črevesja s pomočjo Iske.
Trmerjeveiga Grenkega Vina. To neprecenljivo želod eno zdravilo si mahoma pridobiva svoje prijatelje. Mr. .Rado Obradovich, fai-mer, nam je.daie .30. januarja iz Orofino, Idaho, pisal sledeče: "Ko sem poraibil eno steklenico Tri-nerjeveiga Grenkega Vina, sem se počutil zopet dobro. Sprejmite torej mojo zaihvalo za to izborno zdravilo!" Če vas tare revmati-izem, nevralgdja, hrbtoboJ, ozeblina ali -oteklina,, rabite Trinerjev
Vsaka ženska, ki hoče biti modna in moderna si mora pobarvati ušesa z rdečo barvo, obrvi z višnjevo in nosnice s pink.
Baje je tako namazana ženska b'ako prikupna in vzbuja splošno pozornost.
Hvala Bogu, da se ta moda ne tiče moških.
Strafe in groiza bi zavladala na svetu.
Le predstavljajte si mfočkega z rdeče namaizanimi ušesi. Predstav-

laniment, ta va mlbo hitro poma- h jajte si naprimer patra Koverto g»L Ako ga ne dobite v bližnji le- (rdeče namazanimi krhlji. karni, pišite naravrtDtet na: Joseph j če bi (takega osel videl, bt jgai Triner Ca, Chicago, 111.	|"bilo sram stn>je izpridene	I
(Adv.)
VELIKA NOC-PRAZNIKPIRUHOV IN "ŽEGNA"
gotovo vzbuja rojakom blage spomine na dom. Želeli boste Vašim sorodnikom in prijateljem, da proslavijo praznik odrešenja na prijeten način, a tej želji daste najlažje duška, ako jim naznanite, da ste se jih spomnili s kakim denarnim darilom.
Da bo imelo Vase darilo zaželjen učinek, o-brnite se pravočasno na nas.
Priporočamo se Vam za pošiljatev takih daril bodisi v dolarjih, dinarjih ali lirah. Pošiljat-ve izvršimo po znano zmernih cenahl
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street : : New York, N. Y.
Telephone? Cortlandt 4687.
GLAS NARODA, 7. MARCA 1925
*r. Milčinski:
Ptički brez gnezda.
DOVRŠEN SKOK DOVRŠENEGA DEKLETA
ikisms®® zmmmm&s: k
V Korenovi hiši.
V ljubljanskem 'Krakrovem blizu Mirja je staia in stoji starika-va hiša. tam sta stanovala stari Koren in njegova bči Nan£s. oče in sestra Kocmurjeve žene. Skoz obokana vrata vstopiš v vežo, pa pazi, da se ne spotakneš ob okornih okroglih kamenih vegastega tlaka. T»inna je veža in oprijemati se moraš zida, da brez nezgode najdeš onkraj do vrat, ki vodijo na dvorišče. Tu vzad ima hiša širok obnkan hodnik, izpod hodnika peljejo stopnice v prvo nadstropje. Xa desni strani hiše, če stopiš na dvorišče, je prizidek, ali je bil svojcas sezidan, da služi za sldladiši'e ali za hlev. kdo to ve. Pri tej hiši se je mnogo prrzida-valo in prezidavalo, kakor sta par lastnikom drugemu za dru-jrim kazali potreba in blagajna, in uporaba posameznih prostorov se je izpreminjala z razmerami. Zdaj je v prizidku bival, malo bolje nego zver v svojem brlogu, stari Koren .s svojim psom. Nasproti prizidku ob drugem konen hodnika, kjer je biLa svojčas mizarska delavnica starega Kolena, je ob v a sil naše povesti stanoval in erevljaril dieni mojster Pire. Onkraj dvorišča eepe drvarnice, za injimi se razprostira obširen vrt s starimi krivimi špinclji in štrnbonclji in z ribizljea-im grmičevjem ob sosedovem zidu. Za vrtom se razteza Mir je. njive in travniki ob ostankih rimskega mestnega obzidja.
Tisto leto je bila izredno mila pomlad. Že zadnje dni januarja so prinašali otroci prve metulje v šolo in že prvi teden meseca svečana je bil prisojni obronek tivolskega gozda kar višnjev cvetečih nun k.
Bilo je sredi susea, lepega, soln-čnega popoldne. Nanča. okoli 40 let stara ženska, prepreisto oblečena, z ruto na gla-vi, koščenega obraza, s črnimi očali, je stala pri brajdi. vzpenjajoči se ob prizidku. in odrezavala z nožaekom vršičke, preizkušajoč, ali je v njih že soka.
Poleg nje je stala slrauka iz prvega nadstropja, jrospa Jerajeva, odvetniškega uradnika soproga, gologlava, z rokama uprtima v bok in poslušala s hlinjenim zanimanjem Nančo, ki je razkladala, kako se skoraj prične trta jokati: takrat bo navezala ob obrezane vršičke male (stekleničke, da se bo vanje nacegal sok, ki za oči ni boljšega zdravila od njega.
*'T-t," je tlesknila Jerajeva z jezikom, 44 gospodična Ana, vi pa res znate čarati. Vsi ljudje pravijo: O, gospodična Ana, ta pa ta! Črevlji se nikomur tako ne svetijo kakor gospodični Ani!"
Nanča je bila bolj skromne pameti iri zato priljubljen predmet šalam vsakogar, (komur je prišla red oči. Rada je slišala, če so jo ieali gospodično Ano, v potseiben nos pa so ji bili svertli črevlji, je ž njih krtač en jem tratila lep dneva. — IIvala gospe Jeraje-ji je dobro dela, pomolila je iz-krila desni črervelj in ga za-oljno sukala, da se je v njem etalo rumeno solnce. erajeva se je s pričakujočim ledom ozirala na vezne duri. nkrat mi morate vendar pove-i, kaj dajete v čistilo, da se ta-retijo! Ne vem, kdo je zadnjič 1: Gotovo tobak žveči gospo-a Ana. tobakov sok je talko i-ten za ^jrevije.'* anča je v hipu zardela in prikrivati: 4'Laž, laž, Qai, laž!" rajeva jo je mirila: "Gospo-Ana, kar tiho bodite! Prav sem se jaz ka-egala in se zav-la za vas. Gospodična Ana je ? hiše. sem rekla, njen oče nosi. Gospodična Ana, sem , če bi hotela, bi bila zdaj i-na gospa^ ampak nI hotela, res? — Sicer pa kdo ve, ali ndar ne povafcite še na svo-itvovanje. Če vas tako-le i ..
mm za dedca,99 je zaJcriča-4mri so pijanci in divja-

Se že še kateri znajde, da vam omehča srce! To bo svatba, kaj? Takšna mora biti, kakor na novi inaši vašega rajnkega gospoda polbrata Aintona, Takrat je bilo nemara silo imenitno?"
Nanča je točno zgrabila ponujeno snov in drage volje zopet povedala, kar je že stoinStokrat pravila vsakrikrat z istimi beswiami: "Ja! — Take nove maše še ni videla Ljubljana, kar stoji. Ata so imeli v časteh Antona, vse bi dali zanj, ničesar se jim ni zdelo škoda. Pa je bilo pri pojedini, da se ne zlažem, got m-o sto ljudi. jZad-nji so sedeli na .stopnicah in ko so šli, vsak je dobil polno ruto potice s sabo in pečenega. In ko so šli, potem ko ata še naju poklicali iz kuhinje, mene in sestro, in so nama na točili vina, da sva trčili s polpiat«>m, z gospodom Antonom."
,40," se je na videz začudila gospa Jerajeva, "ali vidve nista bili pri mizi?"
"Nisva, aii mačeha pustila, je rekla, da ni prostora. — Ja! In je še tisto leto umrla."
:'In gospod Anton tudi," je dostavila gospa Jerajeva čuda temeljito je poznala vso zgodovfho Ko-renove dinastije.
"Gospod Anton tudi," je potrdila Nanča. "Najprej gospod Anton, za njim pa mačeha. Trije zdravniki so bali okoli njega in e-na usmiljena sestra — nič ni pomagalo. Tako smo se jokali, da je župan poslali detektiva gledat, kaj da je. Ata-so pa zboleli."
"T-t-t," se "je čudila Jerajeva že neštetokrat slišani povesti. Ti-^to, kar je nestrpno pričakovala, se Še vedno ni pojavilo. Zato ji je preostajaio časa za Nančo. "Kaj pa, ali ni imel gospod Anton psička?"
"Imel. Finetelj mu je bito ims. Ta psiček je neusmiljeno tulil tisto noč, preden je umrl gospod. Rjave lise je imel na očmi — taki psi. pravijo, da vidijo smrt. Ta fi-net^j je potem od same žalosti storil konec."	•
"Al i ga ni vzel kon jederec ? * *
"Vzel, kar ni imel marke. Ampak je marko nalašč izgubil, da <?a 'je vzel tkonjederee. 0, ta je bil pameten!"
"Kakor vsi od vaše hiše," je pohvalila Jerajeva. — "Zdaj mi pa povejte, gospodična Ana, al: Vas še kdaj straši?"
"Zdaj me že dolgo ni. Prej sem pa vekrat slišala gospod Ajntona, ki a je šaril po sobi. Pa sem smuknila kar pod odejo in molila, da je minil strah."
Gospa Jerajeva se je slednjič naveličala lepih Nančinih povesti. "K^je je neki PirČeva?" je nestrpno vprašala po kratkem premoru. "Kako, da je ni nič na pregled?"
"K%j me briga 'Pirčeva!" se je pričela razburjaiti Nanča. "Vesela sem. če je ne vidim. Ta me že ne bo komandirala. Pa tudi kukala mi ne bo vee."
"Pst, pst, iie tako na glas!" je mirila Jerajeva. ""Kaj se je pa zgodilo?"
"Polovico, vem, da ima dobička pri tisti hrani, ki jo nama daje, .meni in altu, pa bi me zato še zmerjala? Ne bo me!" kričala je Nanča. slini I a se je in roki sta se ji tresli, tako je bila huda. Pa jo je kar namah minila vsa togota in šepetnila je Jerajevi: "Beživa!" in jo je potegnila naglih korakov s sabo gor po stopnicah.
Od vrat v prizidku se je culo zamolklo trkanje — stari Kioren je dajal znamenje, da hoče s svojim psom na zrak in da ne mara videti ljudi Počasi so tse odprle duri, vun se je pognal velik, kosmat pes, kvišku je skakal in tulil, za njim se je prikazal sključen, širok starec. Dolgi bdli lasje so mu viseli v čelo, siva zmršena brada mu je preraščala lice, golorok je bil, obleka (povaljana. Zatohel smrad je bruhnil za njim in psom iz njunega brloga. Stari je zaprl duri in jih zaklenil. Izpod čela se ozirajoč tna desno in levo je šel počasi čez dvorišče na vrt v oni konec, ki je bil najbdtj oddaljen od
hiše ~ koprive so tam rasle med grobi jem. Pes Sultan se je ob njem vzpenjal kvišku, renčal in tnliL
Vrh stopnic, stisnjeni v kot. sta .stali Nanča in Jerajeva.
Jerajeva je vprašala: "Ali ata res mislijo, da sin Anton še živi?"
"Včasi. — Včasi so pa čisto dobri. Preveč so ga imeli radi. Naju deklet ne tako. Prej že. dokler so mama živeli. Pa sao umrli, ko sva bili še tako-le majceni. Mačeha naju ni maratLa. večkrat sva bili tepeni kakor siti. Tukaj na čelu se mi zdaj še poizna, ko me je udarila z grebljo, tri dni sem ležala v omedlevici, luč so že držali nad mano. Ja! Pa ji vendar sveee prižigam na Vernih duš dan."
"Ko imate dobro srce," jo je pohvalila Jerajeva in koj natr> vzkliknila: "Na, pa je že štiri lira!"
Po stopnicah je prihajal desetleten, bled^čen, pa prijazen deček v.snažni, dasi oguljeni obletki, > šolsko torbico na hrbtu, gospe Je-rajeve edini sin Milan.
Komaj je utegnil pozdraviti. "Nanča," .je hitel praviti, "zunaj pred hišo je Kocraurjev Stanko! Na svojo mamo čaka, potem i prideta k vam, je rekel."
Ko ie-Nanča za cula besedo o Kocmurjevih, je široko odprla oči in usta, in ko je Milan končal no-vieo, že je bila rdeča kakor kuhan rak. "Kdo ju je klical ? Jaz ju nič ne potrebujem. Bi že spet kaj rada ! Ne maram jih. Tako reci, da me ni doma!" Stopila je .urno v svoje stanovanje vrh stopnic in za sabo zaklenila,
Baš tisti hip sta se pojavila pod stoptiieami Kocmurjeva in njeii 6inčetk Stanko.
Jerajeva je pokašljala "Khm. khm' * in ko je tako opozorila Kot-murjevG nase, je s pomilujočim glasom reklla: "Oh, škoda! Gospo dične Ane ni doma — saj ste k njej namenjeni, gospa? Ni dolgo, kar je šla z doma. pred nočjo težko da se vrine." Tako je govorila, poleg pa -mežikala in kazala z roko, da je Nanča v svoji sobi in da se je zaklenila.
Kocmurjeva. se je namuznila. 'Malo brinjevca sem ji »prinesla/ je odgovorila in ni štedila glasu, "škoda, da je ni. Pa ne morem pomagati. Z Bogom, gospa!"
Hrupno se je prestopala, kakor da odha.ja, pa so se že odprle duri in se je oglasifla Nanča: "Ali si ti? Le. pridi noter!"
Kocmurjeva je naročila Stanku. naj jo počaka spodaj. Jerajeva je odvzela svojemu Milanu knjige in mu velela, naj malo poskoči po dvorišču, in če ibi prišla erevljarja Pirča žena domov, naj ji 'pride povedat. "Pa paizita, stari je na vrtu s psom, da se mu pravi čas umakneta!" In so izginili vsak v svoj konec, Kocmurjeva k Nanei. Jerajeva v svoje stanova nje, ki je bilo tik Nančine sobe. od nje ločeno zgolj po nezazidanih durih, dečka pa, sošolca, sta stekla na dvorišče.
(Pride še.)
'GLAS NARODA", THE BEST JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM
Kašelj
oslabuje sistem In je vedno neprijeten. Tukaj pride na pomoč	,
Severa's
Cough
Balsam.
#
Teši razdraženje, odpravi pi6-lost sluzov, olajša kašelj in može preprečiti dosti resnih bolezni.
Cena SS in 50 centov. VpnSq|te vniaga!
: ..•: :•:.•:•: :>	j;:-:.'T^v
■t(«STOk( .viiH co. m na^
Viola Ilartman, članica Los Angeles Atletskega kluba, ena najbolj, šili in najbolj dovršenih ameriških plavalk.
Uspehi trdne volje.
S pomočjo avtosugestije oziroma trdjie volje je mogoče marsikaj doseči. Avtosugestiji je podvržen skoro sleherni človek, ne da bi se tega zavedal. Ako si zdrav človek domišlja, da je bolan, bo brezdvoma res zbolel. Zdravniki v vsakem o-ziru uvažujejo to svojstvo.	■
Izmed vseh sugestij je avtosu-gestija najmočnejša. S pomočjo i-ste si lahko javamo voljo, se zdra^ vimo. edvedimo riuzuah neprijet-inih ali škodljivih navad kakor pušenja, alkoholizma, raztreseno-sti itd. odvračamo škodljive tuje vplive, usmerjene na nas in izpre-menimo tako polagoma ves svoj značaj ter niti damo novo smernico.
Kakšno vlogo igra a v t.osu gostija pri zdravilstvu, je znano vsakemu zdravniku. Koliko bolnikov je že ozdravila prav navadna stu-denčnica, ki je> bila kvečjemu malo pobarvana. Bolnik jo pije v trdnem prepričanju, da ga bo to zdravilo ozdravilo in vera —■ av tosuge.stija mu je pomagala.
Takih in podobnih primerov je nebroj in v najrazličnejših varija-cijah ]>osebno v medicinski praksi.
V drugem primeru trpi revež na neznosnem zobobolu. Bolečine postajajo vedno huje in končno le odloči, da gre iskat pomoči k zobozdravniku. Cim pa prestopi prag njegove 'čakalnice, minejo mu trenutno vse te grozne bolečine. — Vidimo zopet pacijenta. katerega muči hud glavobol. Ker prejme nepričakovano kako važno ali posebno razveseljivo poročilo in v kratkem času ga zapusti glavobol. 5>lične pojave najdemo pogostokrat osobito pri mlajših «. sebah pred plesom, koncertom itd.
Skrivnost takih nenadnih ozdravljenj leži v tem. da se bavijo mL^li vedno bolj intenzivno z no vim predmetom in se koncentrirajo okoli istega v tem več i meri. čimbolj se bližamo cilju. S tem, u-plivamo bodisi vedoma ali neve-doma na svoj duh tako, da prične delovati na možgane z naraščajočo silo v nasprotni smeri ter premaga tako nekatere bolesti in jih prežene iz naše zavesti.
Nasprotno pa deluje neprestana bojazen pred kako boleznijo, na pr., ki jo še pospešujejo razni zunanji vplivi, na organizem včasih tako usodepolno, da uniči vfu lik del odporne sile in često oboli oseba vsled tega Kares na domi.š-
Ijevani a»li na kateri drugi bolezni. 4
Marsikega je že spravil na spre hodu skozi gozd v nejevoljo do-mišljevani ostanek pajčevine na obrazu, ki se ga nikor ni mogei iziinljiti. Včasih postanemo celo vz nemirjeni radi domišljevanftgn. nadlegovanja nečednega mrčesa td. Tudi to so večjidel pojavi avtosugestije. Cim se namreč prepričamo o neutemeljenosti sličnih predstav, izginejo takoj tudi vsi ti domišljevani občutki.
Tudi obljube niso nič drugegr. nego posthipnatifčne avtosuge»ti-je. Vsled naše vzgoje smo se smgf,-stivno priučili, da moramo to, kar smo obljubili tudi izvršiti. Ko pride čas izvršitve, sc -spomnimo na dano obljubo in jo izpolnimo, čeravno smo se med tem časom nemoteno ukvarjali z raznimi drugimi mislimi in smo se spomnili obljube le redkokdaj ali pa sploh nič.
Na avtosugestiji temelji nadalje možnost hipnotizovati samega sebe. (V se želimo hipnotizovati z avtosuffestijami, je potrebna popolna koncentracija misli na spanje. zdruižena z voljo, da se prebudimo ob določenem času in uri.
Malokdo je. ki ne bi poznal moči in uspeha tako koncentrirane volje. V koliko primerih smo šli sp;jt s trdno voljo da se zbudimo v svrho udcHežbe kakšnega izleta drugega jutra zprodaj ob določeni uri in uspeh ni nikdar izostal.
Iz teli malo primerov, ki naj na kratko objasnijo pojem avtosuge-je povspon- razviden daleko-sežen pemen tega zanimivega duševnega pojava, ki igra v človeš-koim življenju tako važno vlogo. Celo hipnotične sugestije ostanejo brez vpliva, ako oseba, na katero hočemo vplivati ne. verjame našemu prigovarjanju, ali če odvrača sugestijo. Vsaka sugestija mora postati najpoprej avtosuge-stija. preden more imeti uspeh.
Sila avtosugestije ima svoj izvor v mislih. Misli* ki jih vzbudimo ter skušamo po zmožnosti o-sredotočiti in jih okrepimo z vo-
11 A CA 7 1 T'O C 1 1 n & TVt'Ailt 1» 1 /1 nln
vedno tčdto. kakor jih uporabljamo. "Vsak je svoje sreče kovač!'1 pravi star pregovor. In res! Vsak je sam gospodar svojih misli in razvija po ilastni volji svoj značaj »ter si določa usodo. Davno so že spoznali ljudje, kakšna sila leži v mislili in kakšna je moč volje, n šele v novejšem času so začeli uvide vati kako kuristno in potre-mu* je tudi smotreno gojenje misli in v o? je.
Himen.
V jZagorju ob Savi sta se poročila Josip Kalan z vdovo M. Žer-kn ter Anton Logar z Rezi ko Oe-ferinovo.
POZDRAV.
Predno odpotujem v staro domovino s pa m i kom 'Olympic", pozdravljam vse rojake širom Amerike, posebno pa mojo hčerko Ivanko Potepa u. mojega brata Franka Potepa 11. ter prijatelje John Verb. Joe Bergoč in Anton Tomažič. ter se jim zahvaljujem za spremstvo na postajo v Verona. Pa. Nadalje pozdravljam prijatelje Joe Trbančiča iz Sheboygan. "Wis in Franka Čel igo j v Renton. Pa.
Vsem rojakom, ki so me oiriska-li za časa nir.je bolezni v Columbia bo'.naSnici, posebno pa onim. ki -So me podpirali in žrtvovali svoj čas na nabiranje podpore, pa izrekam najprisrčnejšo zahvalo. V povračilo je vse. kar morem storiti prošnja k Vsemogočnemu! naj jih obvaruje vsake nesreče in podeli zdravje.
Nadalje se zahvaljujem Ivrdki Frank Sakser State Bank;za njih
trud in vsestransko po^ti^žbo, katero sem dobil, ter kto priporočam vsem rojakom.
Joe Potepan, na jKitu v Bistrico. V. G.
NAZNANILO.
Rojakom v državi Minnesota naznanjamo, da bo vkratkem obiskal naš zastopnik Louis Vessel i/. Gilberta vse slovenske naselbine v železnem okrožju Minn. Ro-jak Vessel je že naš dolgoletni za-»topnik in je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda'*, prodajati vsakovrstne knjige naše zaloge in s j doli opravljati vse v l^iiš delokrog spadajoče posle.
Rojakom ga toplo priporočamo in jih prosimo, da 11111 gredo na 1 oke.
Uprava "Glas Naroda"
Še nekaj iztisov -
Slovensko- Amerikan-skega Koledarja
za leto 1925
imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti.
Stane 40 centov.
Kdor ga hoče imeti, naj gajtakoj naroči pri:
Slovenic Publishing Co.
82 Cortlandt Street New York
DR. LORENZ
«42 Penn Ave., PITTSBURGH. PA. CU®
■DINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK iPECIJALIST MOŠKIH SOLEZNI. M«J» ctrotem j. zdravljenje »kutnlh In kroničnih bolaxnl Jaz Mm i* zdravim nad 25 |«t ter Imam akuinj« v vmK bolaznlh ^ -
V	■,oven,ko- »t« moram popolnoma razumatl In aoozii.tr
IV" ozdravim vrnem moi In xdr«vjT «kozl M pHdobll posebno ekuinjo pri ozdravljenju moških bolaznl. zSo m mo^TS popolnoma zanesti n« mene, moja «krb pa J^ a« va. pot^no^. wlm. Na odlaiajta, ampak prldita čimprej.	popolnoma Mdra-
Jaz ozdravim zastrupljeno kri. mazulje In ||M po telesu, bolezni . zrli« la padanjalaa, bolečine v kosteh, stara rane. oslabelost, tivčn^ln Col«nt v'm^ hurju, »edlcah, Jetra h, želodcu, rmenico, revmatizem. katar.^toiMonaduhaTi
Uradna ura: V ponedeljek, sredo in petek od 8. dopoldne do f
Ir-SS; S^J" ,8" "^toa^flo «. zvečer; v nedSS^ta prasnlklb od Iff. dopoldne do 3. popoldne.
Posebna ponudba našim čitateljem
Prenovljen! pisalni itroj
"ouvEa" $2a B BtreUco ra slovenske fcr-
ke,d,ifi^ ^25,22
'Oliivjfijt' PISALNI 8TB0JI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI
Pisali na pisalni stroj ni nikaka umetnost, Takoj lai-Ee Vsak pile. Hitrost pisanja dobite i yajd.
■LOVENIG PUBLISHING COMPANY 0 Oartlandt Strati	lT«w York, V. Y.
S F V F R A CO
I
Nove pošiljatve knjig.
Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah.
Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zalo ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, prodno dobimo vaše naročilo.
Z naroČilom pošljite potrebno svoto bodisi s money ordrom, v znamkah ali gotov denar v zavarovanem pismu na:
BUS NARODA, 82 Cortlandt St., New York
^ Prečitajte pašno oglase o novih knjigah.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
POTJCNE KNJIGE:
Kneippov domači zdravnik...................^.$1.25
Naša zdravila . ................. ............50
Bad je y gospodinjstva..................o.....; .f6
Zbirka domaČih zdravil z opisom Človeškega trupla .75
Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 strani ........................5.00
Slovensko nemški besednjak, (Wolf-Pletrsnik> — , 2 trdo vezani knjigi, skupaj 1888 strsni . .«,10.00
Nemško slovenski /besednjak, (*Wolf-Cigale), — 2 trdo vezan! len ji gi, skupaj 2226 strani____7.00
Jugoslavija, 3. zveški, zemljepisni, Sta tisti Sni in gospodarski pregled in — Zgodovina SHS-, 3. zvezki, zgodovinski podatki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo ža vsakega Jugoslovana ..... 3.25
Mi plačamo poštnino.
GLAS NARODA. 7. MARCA 1925
=sa
P A S T
ROMAN JZ NAPOLEONOVIH VOJN.
Spisal Rafael Sabatini. — Za Ol. N. poslovenil G. P.
JEFFERSONOVO SPOMINSKO OKNO
33	(Nadaljevanje.)
—	R&2ven Bridget ne ve nobena živa duša. da jo tukaj. — niti Silvi ja. k
-- Neizmerno *te bila diskretna.
—	Kaj m-* —.je za^odmjala kot mačka, vspričo te neobičajne hvale.
Nato *ta prieela razpravljati o podrobnostih. Pra-vzajprav je le Tremavne razpravlja! o njih. Rekel je, da bo prišel prihodnji zvečer ob dvanajstih na Monsanto z viKom. v katerc-an bo odpeljal Dicka na mesto, kjer bo eakal eoln. ki bo odvedel Dicka na ladjo Tel?-machiis. l*na naj pazi. da bo I)ick pripravljen in vse drmro naj prepusti i njemu. Prišel bo skozi oficijelni del poslopja. Straža ga bo biez dvoma pripustila, ker je vajena videti ga prihajati ob katerikoli uri noči ali dneva. Tudi ne bo zapazila, da ga spremlja človek v civilni obleki, ko bo odšel. Dick bo moral splezati navzdol, z balkona I'm- po b.sivici i3. vrvi, katero bo prinesel Tremavne s seboj.
Opirala se je na nje»ovo roko, prevzeta od hvaležnosti, ko sta stopila iz grmičevja na trato pred teraso, kjer seta sedda v resnem pogovor« Sir Terence in grof Samoval.
Spomnili se boste, da je O'Moy sklenil urediti stvari tako, da bo Samoval prenehal s .svojimi obiski na Monsatnto. Te svoje naloge se je lotil z vsem taktom, s katerim se je pojavljal pred polkovnikom Grantom. Ta nje-gov takt bo??te samd sodili. Kakorhitro je odšel Grant v Lizbono ter se je Vrnil Carmthers na svoje delo in ko sta bila sama z grofom, je Sir TerenCe domneval, da je prilika primeriva za uravnavo te zadeve.
-- -Mislim, da zelo ljubite hojo. grof. — se je glasil zagonetni uvod. ^apustila sta mizo ter šla, proti terasi.
—	Hojo ? — je rekel Samoval. — Sovražim jo. "
—	Ali res? Dobro. Seveda ni poseibno daleč od vašega doma pa do Bisno.
—	Ne več kot pol lige.
—	Tako. — je rekel O'Moy. — Pol lige tja in pol natzaj je ena 'iga. To seveda ni nič. Za gospoda, ki sovraži liojo pa je to prokle-to dolga pot, posebno za nič.
—	Za nič? --- Samoval je obstal ter zrl na svojega gostitelja z
laknmi presenečenjem. Nato pa se je prijazno nasmehni. _ Tega
ne sraerte re<*i. Sir Terence. Zagotavljam vam, da ni mogoče govoriti kot o ničvredni stvari o užitku, ki ima človek, da vidi va« in Lady O'Moy.
—	Zelo dobri ste.
bir Terence je bil poosebljena dvoi-ljivost.
-- Kaj pa če bi ne bilo tega užitka?
-- Potem bi bilo seveda drugače.
Samovala je pričelo nekoliko skrbeti.
—	Tako je. — je rekel Terence. — To ravno mislim.
—	Kaj misliteMoj dragi general, vi navajate okoliščine, ki na «rečo ne obstajajo.
—	Za enkrat ne. Mogoče pa se pojavijo.
Zopet je obstal Samoval ter zri na pribočnika. Na zarjavelem obrazu moža je našel izvanredno sardouaftega. Njegove .sinje rvči so postale trde. a majhne gubice v kotih so razodevale humor, ki bi tudi lahko izmenjal ropanje. Grof m- je vzravnal. Drugače pa je ohranil svojo zunanjo hladnost, čeprav je vedel, da ni razumel pomena besed Sir Terenea.
—	To je tako. — je rekel Sir Terence. — Zapazil sem. da niste v zadnjem času posebno dobro izgledali, grof.
—	Ali je res.' Vi mislite- tako?
Te besede so bile izgovorjene mehanično. Temne oči pa so še nadalje motrile liee generala.
—	Tako je in žal mi je. Vem, kaj je. Vse to je posledica te hoje sem in tja, se-mkaj iz Bispo in nazaj. Boljše, da opustite to hojo. grof. Boljše je. da ne prihajate več sem. To ni dobro za vaše zdrav-jc. Ravno v tem trentuku ste bledi kot strah.
Bil je res bled. kajti v i.stem trenutku je spoznal nameravano taljenje. Zanikati mu dostop ob takem času. napraviti konec njegovi pretkani špijonaži. prav v trenurtku, ko je hotel žeti njene sadove! Njegova jeza pa ni izvirala iz tega. Njegov hladni srd je bil izključno osebnega značaja. Bil je plemič, — fina cvetka portugalskega plemstva in ta, najbrž pri pro *t irski vojak, sam gost v deželi, naj ni mu zanikal dostop v hiše ter si izbral take izraze, da mu pove to. To je bilo žaljenje. ki je presegalo njegovo potrpežljivost.
jZa trenutek ga je strast popolnoma oslepila in le z najvejim naporoim je ohranil samokontrolo. Posrečilo pa se mu je. Kakorhitro se je megla ogorčenja razkadila, je pričel hitro »izmišljevati o sredstvu, s pomočjo katerega bi pričel spor s Terencom z istimi i:razi. Takoj je našel to sredstvo. Spomnil se je ljubosumnosti OJVfova, ki je prišla.skoro v pregovor.. Vedel je, da je to najbolj ranljiva točka in sklenil razkačiti ga vtem pogledu.
SmehJjaj se je polagoma razširil preko njegovega bledega lica, smehljaj neizmerne zlobnosti.
-- Doživel sem zrlo zanimivo in poučijivo jutro v tem ozračju irske dolgočasnosti. — je rekel. — Najprvo kapitan Tremavne . . .
Ne dolžite Irske za slabe strani Tremavna. Tremavne je An-gl*2 z nerodnimi manrrami.
— Veseli me izvedeti, da obstaja razlika. Seveda, lahko bi jo tudi sam Zapazil. V motivih je ta razlika seveda velika in upam. da sem jo tudi spozna. V vašem slučaju jo oproččanu Simpatiziram celo z vašimi čustvi, general.
—	To me veseli, — je rekel Sir Terence, ki ni niti malo razumel, kar je rekr.l Samoval.
-- Gotovo, — je nadaljeval grof uljudno. — kadar napravi človek, ki ni več mlad, bedastočo ter vzame mlado in očarljivo ženo, mu jc treba oprostiti naravni nemir, ki.ga žene tako daleč, da bi se drugemu zamerilo.
Prikloni! se je ir Tcrencu. ki je postal rdeč kot kuhan *ak.
—	Vi sle proklet opravi j ivec, — se je glasil ogorčeni odgovor.
—	Seveda si morate mislili kaj 'takega. To ba moral pričakovati. Oilpiweam vam. Ker pa vam odpuščam, ker simpatiziram z vašimi čustvi, vam zagotavljam na svojo čast, <la ni nobenega vzroka za vinemirjenje, v kolikor sem prizadet jaz.
—	kateri vrag prosi za vaša zagotovila T Prav norec morate biti, čc domnevate, da sem kedaj potreboval k-kih zagotovil.
—	Seveda morate reči to. — je vstrajal Samoval s svojim zaupnim smehljajem, ^majat je k urlavo. da izrazi neke vrste žalost. Sir Terence, potrkali ste na napačna vrata. Mladi ste vsaj v svoji
No morete uHtf!«
Nau.e<.ucsiL tirtiaducga prehlada. Bolt '-iram .1 t-olez::im revuiatiana. Mui:e;>oi:>:..' napadom »»<••* raJ^ije. Strašni	mt.ucsii? agoniji ^oho-
bola. iišesoboL", grlavolola, <i"klrr ne mislite ua
B«?. L", i- i'u. oir.
takoj m -f taVoj namj»-žete ž njim. Ugodno in hitro pomaga.
Nobena skrbna jros-podinja ne more biti brez ene striclenioe. XI printen, fe nima AN'CHOR ranite.
F. AD. R1CHTER & CO.
104-114 So. 4tk Street Brooklyn. N. Y.
Hretanje parnikov - Shipping New*
UNDERWOOD A UNOE4WDOD. I
Slika nam predstavlja Miss Lanretto Jefferson Corlett. ki je te dni odkrila -Teffersonovo spominsko okno v nc\vyorški Little Church Around the Corner"'. Okno je dala napraviti Zveza Episknpal-nih Igralcev.
komediji, ker bi dmgaee videli, kje bi lahko na boljši način porabili svojo pridnost ter zavarovali čast sv>j; zine in vašo lastno.
Razkačen kot bik .je zrl Sir Ti renče na drobnega plemiča pred seboj 111 v istem trenutku je prekanjenosr grofa dosegla svoj višek. V trenutni inspiraciji jc spoznal prednosti, kateri* bi lahko dosegel. ■e bi gnal t,1 spor do skrajnosti.
(Dalje prihodnjič.^
Iz usmiljenja ga je usmrtila.
dc. ljubeče zaročenke, ki je izvr-
š la dejanje iz velike ljubezni na-'
J prani svojemu dragemu. Razprav-!
' »a dvorana ie bila tiha kot grob, i .
(co izpregovorila obtoženka.
1 h;.m<> »<> ihtele in glasno jokale. gosprdje so si ot»irali solze.' Končno so imeli porotniki odlo- j t"iti. .je li Stanislava Cmiin-ka kri-[ va ali nedolžna. Podali so s;> v posvetovalnico in po kratkem odmoru iso se vrnili z re^iltatom: Stanislava I "minska ni kriva pre-greška zločina, ker je izvršila dejanje iz čiste ljubezni.1 Xi nam treba prsati, kako so bili poslu-"1 šalcif po teh besedah ganjeni. Sam { predsednik porotnega sodišča je imel na zbrano publiko nagovor, v katerem je prosil ljudi, naj se vzdrže vsakih manifestacij, kajti vsak poklik. vsaka glasna beseda hi neugodno vplivala na dostojanstvo t«1 pretresljive drame/ Tako se je +udi zgodilo. Tminska je odšla tiha. obit'ena v črnino fr» dvorana se je izpraznila v grobu: tišini.
Ali je uboj iz usmiljenja dovo* 1 jen 3n dopusten? To vprašanje -o te dni pretresal pariški porotniki. Stali so pred vprašanjem. ali je dovoljeno 'z usmiljenja in ljubezni ubiti onega, ki ga ljubimo, samo da <ra rešimo strašnih bole.
>krb za bo]n<ika. Rak ]>a je dosledno napredoval in bolnik, ka-i rega >o trle silne muke. je prosil zdravnike. naj mu končajo
življenje.
Dne 12. julija je dr. Roussv na«
I pravil zadnji p<usku£: transfuzija Čin. ki ga mučijo in vsled katerih j krvi rminska je ponudila svojo ibi itak v par dnevih nastopila kri. da reši moža. katerega lju-•sini"t-	Ml... Zaman. Stanje pacijenta s«
Stanislava I'min^ka. mlada polj se izboljšalo. Igralka .je sama o-ska igralka, ljubljenka varšavske; slabt la ter olnit|>ala nad svojim gledališke publike, je bila zaročen-j življenji in in nad življenjem svo-ka mladega, nadarjenega pisate-;jega d raj? ga.
'ja Jana ^inovskega. Mož je ž. j x:lpočil je-dan 16. julija. Mla-pred 10 leti navdušeno pisal o ,]„ lJailIJ, otožno svobodi Poljak«- in je radi tega nniral zapustiti svojo domovino. X;Lselil se jt- v Franciji. K<> jt bruhnila .svetovna vojna, je v-str*
pil v prvi polk poljske legije ko: dragemu bliža smrtna ura. dobrovoljec. Boril se- jc hrabro, bil je ranje.ii in odlikovan z vojnim križcem.
sedela poleg bolnika. Vstopil je strežaj z in-jvke^jo nutrfina. katerega je hotel iy- v;:urigi!li bolniku pod kožo. Igralka je razumela, da se njenemu
no. kjer je nadaljeval svoje delo. Pisal je umetniške kritike, izda"1 roman Kamenje na nehvaležni zemlji", ki je imel velikanski uspeh, ter -likal gledališke <leko-l-acije za igre na varšavskem o dru. Začel je t uda pisati dramo . . .
V tem času je spoznal Uminsko.
Zinov.skv je spal. Njegove bolečine -n bile tako silne, da je ne-jprtstano ječal in stokal. Znoj .mu je lil po obrazu in s široko odpri'mi u-tmi je bolnik vdisaval zrak. K > je tako gledala svojo iživljens*ko nado na koncu vseh j se je spomnila na zadnji po-govor. ki jra je imela z zaročen-jcem. '"Tre>ba je ustreliti v usta*'. J ji je dejal. "Clo-vek na ta način
nianj trpi. kajti smrt nastopi ta članico varšavskega gledališča, in
sreča in ljubezen je zasijala obe-! T , ,	,	,
.	. In kmalu ni mogla vec od vrni-
ma. Lria sta stavljena in znamenii-L- .	. ^ , .
,	ili svoje iwzornostd otl stoka točili
Ca človeka. _	| , . , . , ^ . w
ustnic, ki so drgetale ze napol v
POZDRAV.
Predno odhajam v staro domovino na obi.^k z družino z parni-knm "Olympic", pozdravljam moja dva brata v Roundup. Mont, in mojega svaka Franka Hrrbar v Sharon. Pa. ter vse sorodnike in prijatelje v Združenih državah.
Anton G-orsich.
(2x fi.7)	Sent j urea n.
10. marca:
Bremen. Bremen; America,- Cherbourg in Bremen: Westphalia, llam-burs.
12. marca
Pittsburgh Cherbourg In Antwerp:
14. marca:
Aquitania. Cherbourg: Suffren. Hav- j re; George Washington. Cherbourg In Bremen; Xew Amsterdam Boulogne In Rotterdam. 16. marca:
De Grasse, Havre.
18.	marca:
Orduna, Cherbourg In Hamburg.
19.	marca:
Albert Ballin. Boulogne In Hamburg.
21. marca:
Leviathan. Cherbourg: Majestic. Cherbourg; France. Havre; Conte Ro»-bo Genoa.
24.	marca:
Pres. Wilson. Trst.
25.	marca:	m Berengaria. Cherbourg.
26.	marca:
Thuringia. Hamburg.
28. marca:
Olympic, Cherbourg; Trirls, Havre; rrfs. Roosevelt. Cherbourg in Kremen; Rcliant-e. Cherbourg i:i II:ir:iburg; Ohio, Cherbourg in Hamburg; Veen-dam. Boulogne.
31. marca:
Stuttgart. Cherbourg In Bremen.
1.	aprila:
Ma.uretania. Cherbourg.
2.	parila:
Deutscjiland Boulogne in Hamburg. 4. aprila:
Homeric. Cherbourg; A scan i a. Cherbourg; Pres. Harding, Cherbourg In Bremen.
7. aprila:
Resolute, Cherbourg in Hamburg; Republic. Cherbourg in lir«^m«-n.
8.	aprila:
Aquitania, Cherbourg: La Savole, Havre.
9.	aprila:
Zeeland. Cherbourg in Antwerp; ML, Clay. Hamburg.
11. aprila:
Majestic Cherbourg; Leviathan. Cherbourg; Volendam. P-->u!o»rne in Rotterdam: Corte Verde, Genoa. R; ch.imheau. Havre.
14.	aprila:
Martha Washnigton. Trst.
15.	aprila:
Berengaria, Cherbourg: De Orr.sse, Havre; America. Cherbourg in Bfe-men.
16.	aprila:
Cleveland. Boulogne in Hamburg; Pittsbursh. Ch«rrt» .urff in Antverp; Cotumbus Cherbourg in Bremen. 18. ac*ila:
Olympic Cherbourg: Frr.ncp. Havre; George Washington, Cherbourg in Bremen: Orbita. Cherbourg.
21. aprila:
Belgenlcnd, Cherbourg In Antwerp.
22. aprila:
MauretaniU, C't "bourg; Havre.
Suffren.
25. aprila:
Paris. Havre; Homeric. Cherbourg; Orduna Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg in Bremen.
28. aprila:
Lapland Cherbourg In Antwerp* Lnet^ow. Bremen.
20. ap.-i'a:
Aquitania. Cherbourg.
30. parila:
Ohio, Cherbourg in Hamburg: Albert Ballin. Boulogne in Hamburg.
2. maja:
Majestic, Cherbourg; Leviathan. Ch'i bourg. 16. maja:
Paris, Havre. — S tem parnikom bo spremljal potnike uradnik tvioke Frank Sakser State Bar.k.
KARTE ZA TJA IN NAZAJ PO ZNIŽANIH CENAH
UNlMJHMliHES
HARrik
m
>III jtiix
;an
1
haPAG
fZDRAMITE SE!—
Zaslužite dnevno $25.00 s prodajo naše importirane ročno poslikane posode. 17 kosov čajne posode ali 14 kosov posode za kavo. Vzorčni seti $6.00.—KUIPSTILL BROS.. Muskegon Heights. Mich.
. agoniji. Bolnik jo spal naprej svo je omotično spanje. Od časa do
ve bolezni mu je zaročenka po-' j-
žrtvovalno stresrla
- Zinovskv pa je bil slabejra zdravja. Trpel je na pljučni tu-
berkuloža. ki se je počasi razvila ^ je ])f>]lV)	pr,a. so se
^ raka na pljučih. Dvakrat so g* dvignila kakor da hočejo za.
morali operirati. Ves čas nietro-'- +•	,
i	.» c ieti zraka se za pot na oni svet.
minska je dolgo razmišljala o kakor moro hi ^vljenja in o njegovi vred-storrti le ženska, ki je zmožna no- ^ Kontno ie pograbila za sa-seburne ljubezni.	jmokres, ki je ley/A ,kh1 zglavjem
Strašna bolezeji ]>a ni hotela od-' Zinovskega ter s solznimi oemi nehati. Nasprotno. poslabševala porinila cev v usta umirajočega se je, in Aia.}a meseca lanskega 'bolnika ter sprožila petelina. Vo-leta je prišel Zinov«ky v Pariz.; tel pok je ža donel v sobi in I'm in-kjer se je naselil v liospicu pro- ska je kot blazna planila iz sta-fesorja Roussvja. Zdravnik ga je'miee ter klieala ljudi na pomoč, skušal lečitu z radijerii. T'minska medtem ko jo Zinovskemu lila ni mogla s .svojim zaročencem na rdeča kri na svežo posteljno pori-tujo. Pogodba z gledališčem jo je lo. Strel ni povzročil takojšnje zadrževala v Varšavi. Toda že po smrti. Zaročenec je izdihnil šele par tedivh ločitve jo prelomila ponoči, no da bi prišel prej k za-kontrakt. pokvard'Ia svojo bodoč- vesti.
nost in odhitela v Pariz, za-mo-j Avtopsija njegovega trupla je žem. kateremu je podarila svojo pokazala, da je rak že tako na-sreo in dušo.	, prr-doval. da no bi mogel pokoj-
Našla je zaročenca v brezupnem živeti niti en teden, stanju. Pod zglavjem je skrival. Taka so dejstva, kd so pripra-Zinovskv samokres, s kateirim se vila T'minsko preti poroto. Dvora-je h<»tol ustreliti, če bi obupal nad na. v kateri se je vršila razprava« sabo. Stanislava I*minska je vi- je bila nažbito polna. Pričali .so dela in so doživljala strahovite zdravniki, »trefžaji" prijatelji iri muke svoje življenske sreče, znanci pokojnika in Ahtoženlte. Stregla jo Janu kakor samaritaTi Znamenit pariški branitelj He-ntj* ka im zdravnik -z mslftžhenci je ob- Robert je zagovarjal igralko. Ptr
impalzivnosti, a ste brez dvoma prt v tako xlopi kot stari Pantaion v čudoval njeno potrpežljivost in'dočil je porotnikom situacijo
Nervozne in melanholične ženske!
I'iTnag-.ijt« si, prenehajte trpeti, nabavite si danes zdravljenje I^axvibuma. slavnega zdravila zoper žt-nsk.- bolezni. Tisočeri ga upnrablju jo. tisočeri blagoslavljajo ilan. ko so eitali in slišali o tem. .\li veste, da vsako bolestno čiščenje pusti \ idno znamenje na vašem o-btazu i:i posta vi Zakaj bi postali p--a-časno st-.riv Krfo .«e brip^i za staro uvelo žensko četudi je po letih mlada? Xih-0e. Ženske bolezni je treba ozdraviti, če ne, boste imt-li s pogrebnikom p<«la. Če vas mučijo nervoznost. slabost, bolečine. glavobol, onvotiea. vzemite Lax-vi burn um, 111 biagoslavljadi boste dan. ko ste čitali ta oglas. Laxviburnum vsebuje sestavine, ki «0 neobhodno potrebne ženskemu ustroju. Če je vaše čiščenje težavno, neredno ali Oe ga je prehlad zakasnil, si nabavite zdravilo, ki ga morete dobiti za svoj denar. Naročite zdravljenje Laxviburna jutri in opazili boste njega učinke na vaše t<HoT Stane* samo $10.48. kar je vsekakor malo v primeri z njegovimi blagodejnimi uspehi Cenena zdravila ne morejo vsebovati dragoeenih in potrebnih sestavin. Če jih kupujete, vam ne bodo nič- koristila celo škodijo vam lahko. Laxviburnum prodaja samo Lameco Laboratory. 535 Lameco Bldg., Box 963. Pittsburgh. Pa. Zavarovanje zavojčka ioe posebej. Po COD. ne pošljamo. (Ne bojte se pisati, kajti vsa sporočila so zaupna. W-3.)
—Adv't.
Iz New Yorka d o LJUBLJANE
in nazaj
in amer. vojni davek. Izborna prilika se vam nudi, »'a obiščete staro domovino v 3. razredu za tja in naznj po znižani izletniški ceni. Naši potnik* se vozijo iz rj.imburra s posebnimi vlaki nu njihov cilj v družbi spremljevalcev.
Tukaj nastanjeni tujci se lahko vrnejo tekom enega leta ne ila bi bili (Jbdvrženi kvotnim predpisom.	Zajamčite si prostore zgodaj.
Parnik WESTPHALIA. odpUije 1C' marca ob 10. dopoldne.
j- Za povratna dovtljcnj.i in dr upre po -j drobr.osti vprašajte lokal, agenta ali I
UNITED AMERICAN LINES
! 35 - 39 BROADWAY NEW YORK
Slovensko Amer. Koledar za leto 1925
snno že skoro razprodali Y kratkem času smo ga prodali več tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le še par sto izvodov zalogi. Cena s poštnino vred 40 CENTOV. Oni naši zastopniki, ki Se niso naročili koledarjev, naj se po žarijo, da ne bo prepozno. SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St.. N. T. C.
Pozor čitatel ji.
- Opozorite trgovce in o tatstike, pri katerih kupujete Ali naročate in ste s njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo ▼ listu "Glas Karoda". 8 tem boste
Uprava "Glas Haroda*
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor Je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, da je na tančno poučen o potnih listih, prt ljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih za m o rem« dati vsled naSe dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi v III. razredu.
Glasom nove naselniške postave
ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1S24, zamurejo tudi nedrja vi jan i dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi dalj: tozadevna dovoljenja izdaja gene rahli naselniSki komisar v Washington, D. c. ProSnjo za tako do voljenje se lahko napravi tudi ^ New Torku pred od potovanjem, ter •e pošlje prosilcu v stari kraj gla Bom nanovejSe odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Kdor želi dobiti sorodnika al svojca iz starega kraja, naj nam prej piSe za pojasnila. Iz Jugosla vije bo prlpuščenih. v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev.
Ameriški državljani pa ramorej dobiti sem žene in otroke do 18. le ta brez, da bi bili šteti v kvoto. T rojene osebe se tndi ne Štejejo kvoto. Stariši in otroci od 18. d« 21. leta ameriških državljanov p Imajo prednost v kvoti. PiSite ■ pojasnila.
Prodajamo vozne liste za vse pro ge; tudi preko Trsta zamorejo Ju« goslovani sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank
iS Cortlandt St., Hew York
VELIKI IZLET v| JUGOSLAVIJO
s parrukcm
u
BERENGARIA"
(Z2.71C tcrvl PREKO CHERBOURGA. FRANCIJA
Odpluje is NEW Y05KA v sredo, 27. maja.
jrc »SLOVANI: Ak<> n;unvr.ivate nI.is!.-iti sj .Knla.li :iii p..j. ti	, vir ...
priilr rž.iiv izl.tnil. m. ki p. t ..jejo s purnil: >m • i.l::.: i;>.
ifopp-.l S. M. VI" KOVIC' riu' lii-št».;:t iic« yit!xk«-L.i ur;ul t. »... < »•:.<,•. povedal izletniUi- v Ljubljano i ti.*.-prt-j ser ln> skrbel r.i v^š.. j^rtlj ig..>. T«itnl5kr- vi?.Hjf pif slf ilo*. - ■ : ■ Jtitf-ji itd., ter vam i Mnng;il v v.—ti s! t-
r-ajili.
vs.\ r..\ilal.in . tvivwdil:t. >•■ «!*:.rni- (V te r.A naSesa -i- 1 Renta v kraju ali i a pišite mi:
CUNARD IJNE
25 BROADWAY
NEW YORK
Cosulich Line
Znižane cene.
DO TRSTA—REKE—DUBROVNIKA Tretji razred tja $35. Tja in nazaj $162 Drii^i razred $135. Tja in nazaj $253 EDINA ČRTA DO JUGOSLAVIJE. PRESIDENTS WILSON — 24. r.-arca
(VELIKONOČNO O Dl' L.1* T.J E r MARTHA WASHINGTON 14. aprila I.cnn potovanje. Kr;itka pot 7. ■?■• !«-zni#-o PHELPS BROS. &. CO., 2 West, N. Y
Kje jt* -TOŽE KOŠMERL. «I- ma iz Loškega potoka pri Ribnici. Če ktlo izirifrd rojakov kaj ve o iijt-m. naj mi poroč«i ali naj se sam oglasi. — Frank Laurich, P. 0., Klein, Mont.
(Gx 2—7)
Victor Lisjak Piano Co
5630 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND. OHIO
Ali ste ze slišali nore role z besedami:
Spavaj, spa v n j AJilka moja Oifranska sirota- RtH,"iIa«ini dih: Hej Slovani" Sveta, noč; Kolo in Valček za. gospe.
Cena vsaki s potšnino vred £0c. Z naročilom se more poslati denar.
BO JAKI, NAROČAJTE SE NA •GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Prav vsakdo—
-v
kdor kaj iiče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
M A TJ OGLASI
▼ "Glas Naroda"

»-.IS MASTER' VOICE	t
tt«t L: S.P»tC!\ marnT.	Httrt. No
Prave glasne ViCTKOLE »d $22i do $300.00. Slovenske, hrvatske, n« škc Victor plošče, kakor tudi najfc še Slovenske, nemške, hrvatske! ameriške PIANO ROUS od 60e $1.00 dobite vedno pri
_ IVAN PAJK
24 Main Street, Conemangh, PiSite nam po cenike.
{