FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 58/2, 71–88, LJUBLJANA 2017
RAZISKAVA CEMPRINA (PINUS CEMBRA L.) NA ROBNEM 
VZHODNEM OBMOČJU ALP V SLOVENIJI
RESEARCH ON THE SWISS STONE PINE (PINUS CEMBRA L.) ON 
THE EASTERNMOST EDGE OF THE ALPS IN SLOVENIA
Uroš MAROLT1, Gregor BOŽIČ2, Andreja FERREIRA3, Gorazd MLINŠEK4 & Robert BRUS5
http://dx.doi.org/10.3986/fbg0029
IZVLEČEK
Raziskava cemprina (Pinus cembra L.) na robnem 
vzhodnem območju Alp v Sloveniji
Raziskali smo edini znani domnevno avtohtoni 
nahajališči cemprina (Pinus cembra L.) v Sloveniji: pod 
Krnesom in pri Beli peči, obe v pogorju Smrekovca. Z nap-
ravo GPS smo določili lokacije osebkov cemprina, jih pre-
merili, določili razdaljo do najbližjega sosednjega cemprina, 
ocenili zdravstveno stanje, z metodo izvrtkov določili sta-
rost dveh osebkov in zabeležili znake pomlajevanja. 
Nahajališči cemprinov v pogorju Smrekovca smo prikazali 
na geološki in pedološki karti, lokacije posameznih cem-
prinov pa na ortofoto posnetkih. Pod Krnesom smo 
zabeležili 12 cemprinov, pri Beli peči 4. Cemprini pri Beli 
peči so v povprečju višji in debelejši, verjetno tudi starejši. 
Starost dveh vzorčenih cemprinov pod Krnesom ocenju-
jemo na 76 in 91 let. Povprečni debelinski prirastek pri 
vzorčenem cemprinu na gozdnem robu je 1,97 mm/leto, pri 
osebku v sestoju pa 1,25 mm/leto. Pod Krnesom smo našli 
osebek mladja in na dveh osebkih opazili storže. Lahko gre 
za marginalno populacijo cemprina na njegovem robnem 
rastišču na skrajnem vzhodnem območju Alp v Sloveniji. 
Najpomembnejši argument proti samoniklosti je 
razporeditev 9 osebkov pod Krnesom ob deželni meji in 
frati. Zapisov o saditvi ni. Cemprini v pogorju Smrekovca 
naj tudi v prihodnje obdržijo status dendrološke naravne 
vrednote.
ABSTRACT
Research on the Swiss stone pine (Pinus cembra L.) on the 
easternmost edge of the Alps in Slovenia
This research studied the only two sites where the Swiss 
stone pine (Pinus cembra L.) is considered to be native to 
Slovenia: one below Mount Krnes and one near Mount Bela 
Peč, both of which form part of the Smrekovec massif. The 
exact locations of individual trees were determined using a 
GPS device. The trees were measured and inspected in terms 
of health, and distances were calculated between the closest 
neighbouring trees. In addition, the age of two individuals 
was determined by increment boring and there were signs of 
rejuvenation. The two sites in the Smrekovec massif are in-
dicated on bedrock and soil maps while the locations of in-
dividual Swiss stone pines are presented on ortophoto im-
ages. A total of 12 Swiss stone pines were found to grow 
below Mount Krnes and another 4 near Mount Bela Peč. The 
latter group of stone pines have greater mean diameters and 
heights and are probably older than the Krnes group of stone 
pines. The estimated ages of two trees from below Mount 
Krnes are 76 and 91 years. The individual growing on the 
edge of the forest has a mean annual increment of 1.97 mm, 
while the other one growing inside the forest has a mean an-
nual increment of 1.25 mm. A Swiss stone pine seedling was 
found below Mount Krnes and cones could be observed on 
two individuals. The two sites are potentially home to mar-
ginal populations of the Swiss stone pine on the edge of its 
 1 Univ. dipl. inž. gozd., OŠ Danile Kumar, Gogalova ulica 15, SI-1113 Ljubljana, nadrealisticnipredal@gmail.com
 2 Dr., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno fiziologijo in genetiko, Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, gregor.bozic@
gozdis.si
 3 Dr., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za načrtovanje in monitoring gozdov in krajine, Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, 
andreja.ferreira@gozdis.si
 4 Univ. dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec, Vorančev trg 1, SI-2380 Slovenj Gradec, 
gorazd.mlinsek@zgs.si
 5 Prof. dr., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, SI-1000 
Ljubljana, robert.brus@bf.uni-lj.si
MAROLT, BOŽIČ, FERREIRA, MLINŠEK & BRUS: RAZISKAVA CEMPRINA (PINUS CEMBRA L.) NA ROBNEM VZHODNEM
72 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 58/2 – 2017
natural range in the easternmost part of the Alps in Slove-
nia. The most prominent argument against nativity is the 
distribution of the 9 individuals below Mount Krnes – it fol-
lows a regional border and the edge of a grassland. No plant-
ing records exist. The Swiss stone pines of the Smrekovec 
massif must retain their status as a dendrological site of 
natural interest.
Key words: Swiss stone pine, Pinus cembra L., autoch-
thonity, gene pool conservation, rare species, marginal pop-
ulation, Smrekovec, Slovenia, Alps
Ključne besede: cemprin, Pinus cembra L., avtohtonost, 
ohranjevanje genskega sklada, redka vrsta, marginalna pop-
ulacija, Smrekovec, Slovenija, Alpe
1 UVOD
Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav v Evropi. Za-
radi razgibanosti reliefa in klimatskih značilnosti se na 
majhnem prostoru srečujejo številne rastlinske vrste. 
Med drevesnimi vrstami jih 71 velja za avtohtone slo-
venske vrste (Brus 2012). Mednje pogosto štejemo tudi 
cemprin (Pinus cembra L.). Med samoniklimi sloven-
skimi bori imajo rdeči bor (Pinus sylvestris L.), črni bor 
(Pinus nigra Arnold) in rušje (Pinus mugo Turra) na 
kratkem poganjku po dve iglici, cemprin jih ima po 
pet. 
Cemprin je visokogorska drevesna vrsta, ki se v 
naravi razmnožuje izključno s semeni. V naravnih se-
stojih spolno dozori med 40. in 60. letom, cvetenje in 
semenenje se pojavita vsake dve do tri leta. Možna je 
samooprašitev (Ulber, Gugerli & Božič 2004). Se-
mena dozorijo leto po oprašitvi. Semena so do 1,2 cm 
velika, brez krilca in užitna, podobna pinjolam (Kotar 
& Brus 1999). Storži cemprina so jajčasti in stojijo po-
končno na vejici. Storži zorijo tri leta in se ne odprejo 
na drevesu, temveč odpadejo in razpadejo na tleh. Iz 
zaprtih storžev jih rade luščijo ptice in druge živali 
(glodalci). Za 7 borov, med njimi tudi za cemprin, so 
dokazane mutualistične povezave med drevesom in 
ptico (Nucifraga caryocatactes v Evropi ter Nucifraga 
columbiana v S. Ameriki). Jeseni ptice poberejo zrelo 
in s hranili bogato seme in ga zakopljejo nekaj centi-
metrov pod zemljo, pogosteje na strmih južnih pobo-
čjih. N. caryocatactes vsako leto shrani do 25000 semen 
(Ulber, Gugerli & Božič 2004). 
Cemprin je naravno razširjen v Alpah (Avstrija, 
Italija, Francija, Slovenija, Švica) in na Karpatih (Slova-
ška, Poljska, Romunija, Ukrajina) (Caudullo, Welk 
& San-Miguel-Ayanz 2017). To je na območjih, kjer 
prevladuje bolj ali manj izrazito celinsko podnebje 
(Wraber 1990). Genetske raziskave (Gugerli, Rüegg 
& Vendramin 2009) nakazujejo, da cemprini v Alpah 
izvirajo iz refugija v jugovzhodnih Alpah. V holocenu, 
pred 7200 leti, se je cemprin pojavljal v gozdnih združ-
bah z javorjem (Acer sp.), sivo jelšo (Alnus incana L.) in 
brezo (Betula sp.). Razširjen je bil tudi v pasu 300–500 
m nad današnjo zgornjo mejo in na območjih, kjer je 
danes redek (Genries s sodelavci 2009). 
V preteklosti je bil cemprin mnogo bolj razširjen 
tudi v Sloveniji (Marolt s sodelavci 2016). Kvartarolog 
Srečko Brodar je v Potočki zijalki ob vznožju Olševe na 
kurišču mladokamenodobnih lovcev odkril ostanke 
oglja, ki domnevno veljajo za cemprinove (Wraber 
1990). Ostanke cemprina so našli na kurišču v Ovčji 
jami, cemprinovi so verjetno tudi ostanki oglja v jami 
Divje babe (Culiberg 2004, 2007). Plasti, v katerih so 
jih našli, so iz zadnje, würmske ledene dobe. Razširje-
nost cemprina v tem času in vse do poledenodobnega 
obdobja potrjujejo tudi najdbe cemprinovega peloda v 
poznowürmskih usedlinah na Zadnjih travnikih pod 
Olševo (Kral 1979, Šercelj 1996). Danes obstoječe 
populacije cemprina v Evropi veljajo za ostanke pre-
dledenodobnih.
V Alpah in na Karpatih je pogosto razširjen v obli-
ki majhnih populacij, na rastiščih z bolj kislimi tlemi 
(Ulber, Gugerli & Božič 2004). Takšnih rastišč je v 
slovenskem visokogorju, kjer prevladuje karbonatna 
matična podlaga, zelo malo. Majhni skupini cempri-
nov najdemo le še v alpskem svetu pri Beli peči ter pod 
vrhom Krnesa v pogorju Smrekovca (Kotar & Brus 
1999, Zupančič s sodelavci 2011, Brus, 2012, Marolt 
s sodelavci 2016). Opisi sestojev v Gospodarskem načr-
tu ... (1962), ki predstavljajo rezultate prve polne pre-
merbe sestojev družbenih gozdov Črna - Smrekovec, 
cemprinov pod Krnesom ne omenjajo, medtem ko so 
za območje pri Beli peči zabeleženi bori z lesno zalogo 
6 m3. Domnevamo, da gre za cemprine, saj tam drugih 
borov na terenu nismo opazili. Obe rastišči sta ovre-
dnoteni kot zelo pomembni, predvsem zaradi možne 
avtohtonosti cemprinov v gozdnem okolju (Naravo-
varstvene smernice ..., 2001). Cemprini na obeh naha-
jališčih so opredeljeni kot dendrološka naravna vre-
dnota s predlogom za zavarovanje kot dendrološki 
naravni spomenik. 
MAROLT, BOŽIČ, FERREIRA, MLINŠEK & BRUS: RAZISKAVA CEMPRINA (PINUS CEMBRA L.) NA ROBNEM VZHODNEM
73FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 58/2 – 2017
O cemprinu v Sloveniji ni pomembnih raziskav, 
prav tako ni podatkov o morebitni avtohtonosti (Ma-
rolt 2015). Namen naše raziskave je podrobneje prou-
čiti pojavljanje in stanje cemprinov na njihovih naha-
jališčih v pogorju Smrekovca, ki edini veljata za do-
mnevno avtohtoni v Sloveniji, ter s pomočjo poznava-
nja stanja in presoje vzrokov zanj opredeliti možnosti 
za samoniklost pojavljanja te drevesne vrste v Sloveni-
ji. Ker ima ohranjanje vrstne pestrosti v sodobnem 
gozdarstvu izjemen pomen, smo v prispevku podali 
tudi usmeritve in ukrepe za ohranitev populacije cem-
prina na Smrekovcu.
2 MATERIAL IN METODE
2.1 Opis raziskovalnih objektov
Raziskovalna objekta sta nahajališči cemprina v po-
gorju Smrekovca: pod Krnesom in pri Beli peči. V lite-
raturi ju zasledimo tudi kot nahajališči na pobočjih 
Končnikovega oz. Presečnikovega vrha (Zupančič s 
sodelavci 2011). V raziskavi uporabljamo izraza pod 
Krnesom in pri Beli peči, saj se nam zdi prostorsko 
ustrezneje in geografsko bolj prepoznavno. Obe naha-
jališči sta del gozdnogospodarskega območja (v nada-
ljevanju GGO) Slovenj Gradec, v gozdnogospodarski 
enoti (v nadaljevanju GGE) Črna - Smrekovec. 
Pogorje Smrekovca je najvzhodnejši del masiva Ka-
mniško-Savinjskih Alp. Greben poteka v smeri vzhod-
-zahod in najvišjo točko dosega z vrhom Komen (1684 m) 
zahodno od Krnesa (Gozdnogospodarski načrt …, 
2011). V enoti prevladuje silikatna matična podlaga, na 
kateri so se razvila distrična rjava tla (Gozdnogospo-
darski načrt …, 2012). GGE ima visokogorski značaj z 
močnim antropogenim vplivom v preteklosti, ki se 
kaže v spremenjeni drevesni sestavi. Večina gozdov ima 
poudarjeno varovalno vlogo. To so enomerni do razno-
dobni sestoji s prevladujočo smreko in bukvijo v nižjih 
in vlažnejših legah. V višjih legah se pojavljajo smreka, 
rdeči bor, rušje in evropski macesen. Glavna problema 
območja sta zasmrečenost in zatravljenost preredčenih 
sestojev (Gozdnogospodarski načrt …, 2012). Po po-
datkih Zavoda za gozdove Slovenije (Pregledovalnik 
…, 2014) velja sestoj pri Beli peči za ohranjenega, med-
tem ko je sestoj pod Krnesom opisan kot spremenjen.
Združbi na obeh raziskovalnih objektih sta v goz-
dnogospodarskih načrtih (Gozdnogospodarski načrt 
…, 2012) opredeljeni kot smrekovje z gozdno bekico 
(Luzulo sylvaticae-Piceetum). Zupančič (2015) poja-
snjuje, da je smrekovje z gozdno bekico na Smrekovcu 
primarna združba, saj je na silikatni matični podlagi 
in na nadmorski višini 1500 m smreka konkurenčnejša 
od bukve, ki sicer v Sloveniji gradi gozdno mejo na 
karbonatnih tleh. 
2.2 Metode
V analizo smo zajeli število cemprinov in mere dreves 
(debelinska in višinska struktura obeh znanih skupin) 
na obeh nahajališčih, značilnosti sestojev, v katerih 
cemprin uspeva, njegovo zdravstveno stanje in priso-
tnost dejavnikov ogrožanja, starost cemprinov ter pri-
sotnost znakov morebitne naravne obnove in pomlaje-
vanja cemprina. 
Nahajališča in koordinate posameznih dreves 
cemprina pod Krnesom in pri Beli peči smo določili z 
napravo Garmin GPS map 60 CSx. Natančnost zajema 
koordinat je znašala +/– 6 m. Kartografske prikaze 
smo uredili tako, da so med seboj primerljivi, natanč-
nost prikaza je odvisna od izvornega merila posame-
zne karte. Vse karte smo izdelali s programom ArcMap 
10.3. Uporabili smo koordinatni sistem D48 TM. Z 
merilnim trakom smo v začetku julija 2014 izmerili 
obseg cemprinov v prsni višini na centimeter natanč-
no. Pri večdebelnih drevesih smo izmerili vsako deblo 
posebej na višini 1,3 m in zabeležili njihovo število. 
Obsege smo pretvorili v prsne premere, ki jih upora-
bljamo pri ponazoritvi rezultatov. Višine dreves smo 
merili z višinomerom Suunto 15/20 in merilnim tra-
kom (25 m). Z merilnim trakom (25 m) smo izmerili 
Preglednica 1: Osnovni podatki o raziskovalnih objektih (Pregledovalnik …, 2014)
Table 1: Basic data about the objects studied (Pregledovalnik …, 2014)
Raziskovalni
objekt
Odsek Nadm. višina (m) Nagib (%) Lega Površina sestoja 
(ha)
Lesna zaloga 
(m3/ha)
Pod Krnesom 08255B 1510–1545 20 S, greben 1,35 270
Pri Beli peči 08171B 1360–1518 25 SZ, pobočje 14,87 384
MAROLT, BOŽIČ, FERREIRA, MLINŠEK & BRUS: RAZISKAVA CEMPRINA (PINUS CEMBRA L.) NA ROBNEM VZHODNEM
74 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 58/2 – 2017
razdalje med najbližjima sosednjima cemprinoma na 
0,5 m natančno. Pri večjih razdaljah smo razdaljo ugo-
tovili z metodo parnih korakov. 
Beležili smo poškodbe zaradi abiotskih dejavni-
kov: polomljenost vrhov, večvrhatost, prevrnjenost 
dreves. Poškodovanima osebkoma pod Krnesom, ki ju 
je na gozdnem robu in v sestoju (od septembra 2013 do 
julija 2014) poškodoval moker sneg in/ali žled, smo 
konec novembra 2014 za oceno starosti odvzeli 4 izvrt-
ke premera 5 mm. Vrtali smo s prirastnim svedrom 
Suunto 40 cm, in sicer na višinah 0,2 m, 0,3 m in dva-
krat 1,3 m od tal. Izmerili smo premere na višinah iz-
vrtkov, ocenili socialni položaj vzorčenih dreves po 
Kraftu od 1 do 5 (Röhrig 1990) ter zdravstveno stanje 
in utesnjenost krošnje po Assmanu od 1 do 5 (Kotar 
2005). Izvrtke smo v laboratoriju zalepili v lesene no-
silce, posušili do zračne suhosti in pobrusili. Meritve 
smo opravili na dendrokronološki mizici pod lupo 
Olympus SZ-CTV (SZ 60) z natančnostjo 1/100 mm. 
Pri dveh poškodovanih osebkih smo v mesecu novem-
bru 2014 preverili znake prisotnosti sekundarnih para-
zitov.
Zabeležili smo, katera drevesa imajo storže, in oce-
nili število storžev s preštevanjem s tal. Tla v sestojih, 
večinoma gosto zaraščena, smo natančno preiskali, da 
bi preverili morebitno prisotnost pomladka cemprina. 
Najdeni osebek pomladka smo izmerili in zabeležili 
razdaljo do najbližjega odraslega osebka cemprina. Za-
beležili smo prisotnost nekaterih rastlinskih vrst z do-
ločanjem na terenu ali z nabiranjem primerkov, ki so 
jih določili sodelavci Oddelka za gozdno ekologijo 
Gozdarskega inštituta Slovenije.
Slika 1: Nahajališči cemprina v pogorju Smrekovca glede na kamnine (Osnovna geološka ..., 1967–1998). Pod Krnesom smo 
vzorce kamnin določili za andezit in andezitni tuf (Zupančič, N., 2015)
Figure 1: Swiss stone pine sites in the Smrekovec massif regarding bedrock (Osnovna geološka ..., 1967–1998). The bedrock 
samples were determined as andesite and andesite tuff below the Krnes (Zupančič, N., 2015)
MAROLT, BOŽIČ, FERREIRA, MLINŠEK & BRUS: RAZISKAVA CEMPRINA (PINUS CEMBRA L.) NA ROBNEM VZHODNEM
75FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 58/2 – 2017
3.1 Prostorska razporeditev dreves cemprina na 
nahajališčih pod Krnesom in pri Beli peči
Pod Krnesom se cemprini nahajajo vzhodno od vrha 
Krnesa, ob frati. Razvidni sta dve skupini ob gozdnem 
robu. V skupini sedmih osebkov na vzhodu sta dve 
drevesi s storži in osebek mladja. Drugo skupino tvori-
jo trije osebki, od katerih je eden prevrnjen. V sestoju 
na severnem pobočju sta še dva posamična cemprina, 
od katerih je eden polomljen in odmrl. Osebek mladja 
je od najbližjega odraslega osebka oddaljen 6 m. 
Nahajališče pri Beli peči je gozdno, najbližje ne-
gozdne površine so oddaljene okrog 400 m. Cemprini 
rastejo v dveh skupinah po dva. Debelejša osebka ra-
steta skupaj (št. 13, 14), tanjša skupaj (Preglednica 2). 
Cemprini so od ceste oddaljeni približno 250 m in od 
lovske koče približno 300 m (Slika 5).
Razdalje med osebki cemprina na obeh raziskoval-
nih objektih so prikazane na slikah 4 in 6, in sicer od 
zahoda proti vzhodu (pod Krnesom) oz. od jugozaho-
da proti severovzhodu (pri Beli peči). Razdalja med 
najbolj zahodnim cemprinom in njemu najbližjim 
cemprinom v smeri vzhod pod Krnesom znaša 43 m 
itd. Pod Krnesom se najbolj zahodni drevesi in osebek 
mladja nahajajo severno pod grebenom, drugi cempri-
ni so na grebenu. Razdalje so zelo neenakomerne. Po-
nekod lahko govorimo o šopih 2 ali 3 dreves (npr. raz-
dalje med 3 osebki 0,5–4 m oz. 1–4 m). 
3.2 Dendrometrične značilnosti cemprinov
Rezultati rekognosciranja cemprinov na proučevanih 
lokacijah Smrekovca z napravo GPS, značilnosti posa-
Slika 2: Nahajališči cemprina glede na vrsto tal (Pedološka karta ..., 2007)
Figure 2: Swiss stone pine sites regarding soil (Pedološka karta ..., 2007)
3 REZULTATI
MAROLT, BOŽIČ, FERREIRA, MLINŠEK & BRUS: RAZISKAVA CEMPRINA (PINUS CEMBRA L.) NA ROBNEM VZHODNEM
76 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 58/2 – 2017
Slika 4: Shematski prikaz razdalj med cemprini pod Krnesom od Z proti V (m); osebek mladja je prikazan s pomanjšanim 
simbolom, črta ponazarja linijo grebena
Figure 4: Scheme of the distances between Swiss stone pines below the Krnes from W to E (m); small simbol presents the seed-
ling, line indicates the ridge
Slika 3: Lokacije cemprinov pod Krnesom (Digitalni ortofoto …, 2016)
Figure 3: Locations of Swiss stone pines below the Krnes (Digitalni ortofoto …, 2016)
meznih dreves in njihovi dendrometrični podatki so 
prikazani v Preglednici 2. Nadmorske višine so dolo-
čene z ročno napravo GPS, zato lahko prihaja do od-
stopanj. Ujemajo se s podatki o nadmorskih višinah 
sestojev v gozdnogospodarskih načrtih (Gozdnogo-
spodarski načrt …, 2012).
MAROLT, BOŽIČ, FERREIRA, MLINŠEK & BRUS: RAZISKAVA CEMPRINA (PINUS CEMBRA L.) NA ROBNEM VZHODNEM
77FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 58/2 – 2017
Slika 5: Lokacije cemprinov pri Beli peči (Digitalni ortofoto …, 2016)
Figure 5: Locations of Swiss stone pines near the Bela Peč (Digitalni ortofoto …, 2016)
Slika 6: Shematski prikaz razdalj med cemprini pri Beli peči od JZ proti SV (m)
Figure 6: Scheme of the distances between Swiss stone pines near the Bela Peč from SW to NE (m)
Preglednica 2: Lokacije cemprinov s koordinatami GPS in nadmorskimi višinami na proučevanih lokacijah v pogorju 
Smrekovca in njihove dendrometrične značilnosti 
Table 2: Locations of Swiss stone pines with GPS coordinates and heights above sea level on the sites studied in the 
Smrekovec massif and their dendrometrical characteristics
Nahajališče Zap. 
št.
GKY GKX Nadmorska 
višina (m)
Prsni 
obseg 
debla (cm)
Prsni 
premer 
(cm)
Višina 
(m)
Opombe
1 5490387 5141906 1525 79 25,1 10,5 najvišji cemprin v sestoju na rastišču pod Krnesom
2 5490381 5141904 1517 82 26,1 8,0 več kot 10 storžev
3 5490379 5141904 1505 0,21 osebek mladja
4 5490380 5141898 1518 4547
14,3
15,0 3,5 2 debli, odlomljen vrh (prib. 2,5 m)
MAROLT, BOŽIČ, FERREIRA, MLINŠEK & BRUS: RAZISKAVA CEMPRINA (PINUS CEMBRA L.) NA ROBNEM VZHODNEM
78 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 58/2 – 2017
po
d 
K
rn
es
om
5 5490372 5141899 1516
116
68
44
36,9
21,6
14,0 9,0
3 debla, obseg enotnega debla 0,5 m od 
tal znaša 170 cm, najdebelejši cemprin 
v sestoju na rastišču pod Krnesom, do 
10 storžev
6 5490368 5141898 1509 7234
22,9
10,8 7,5 2 debli 
7 5490367 5141904 1511 18 5,7 3,0
8 5490287 5141894 1534 49 15,6 9,0
9 5490283 5141896 1533 32 10,2 6,0 1 deblo, 3 suhi odganjki
10 5490275 5141889 1460 76 24,4 9,0 prevrnjen
11 5490248 5141993 1465 40 12,7 4,5 polomljen vrh 
12 5490211 5141922 1487 55 16,5 8,5 polomljen na višini 4 m; upoštevamo celotno višino osebka pred poškodbo 
pr
i B
el
i p
eč
i 13 5484623 5142896 1470 161 51,2 18,5 dva vrha, najdebelejši in najvišji cemprin na rastišču pri Beli peči
14 5484620 5142891 1468 114 36,3 18,0
15 5484596 5142862 1470 70 22,3 9,5 odlomljen vrh
16 5484601 5142859 1464 80 25,5 14,0
Sliki 7 in 8: Cemprini na nahajališčih pod Krnesom (levo) in pri Beli peči na Smrekovcu (desno) (Foto: G. Božič, 4. 9. 2013)
Pictures 7 and 8: Swiss stone pines at sites below Mount Krnes (left) and near Mount Bela Peč in the Smrekovec massif (right) 
(Photo: G. Božič, 4. 9. 2013)
Cemprini pri Beli peči so višji in debelejši. Povpre-
čen prsni premer cemprinov pri Beli peči je 33,8 cm, 
pod Krnesom pa 19,3 cm. Za podatek o prsnem preme-
ru pri večdebelnih drevesih smo upoštevali prsni pre-
mer najdebelejšega debla. Povprečna višina cemprinov 
pri Beli peči je 16 m, pod Krnesom pa 7 m, in porazde-
litev drevesnih višin pod Krnesom je bliže normalni. 
Pomladka in visokih dreves je malo, medtem ko pri 
Beli peči pomladka sploh ni in je več visokih dreves. 
Najvišji cemprin je visok 18,5 m in je hkrati tudi najde-
belejši, njegov prsni premer znaša 51 cm. 
V sestoju pod Krnesom ni opazen trend večje viši-
ne pri večjem prsnem premeru. Najvišji cemprin pod 
Krnesom je visok 10,5 m in ni najdebelejši cemprin v 
sestoju. Cemprini pod Krnesom so tanjši (polovica jih 
ima prsni premer pod 17,5 cm; mediana kot srednja 
vrednost). Do razlik lahko prihaja tudi zato, ker so v 
sestoju osebki s poškodovanimi vrhovi in smo izmerili 
MAROLT, BOŽIČ, FERREIRA, MLINŠEK & BRUS: RAZISKAVA CEMPRINA (PINUS CEMBRA L.) NA ROBNEM VZHODNEM
79FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 58/2 – 2017
manjše višine, npr. pri cemprinih št. 4 (tudi poškodo-
van v sezoni 2013/2014) in št. 11 (Preglednica 2). 
Kar 36,4 % vseh odraslih osebkov cemprinov pod 
Krnesom dosega v višino od 8,5 m do 9 m s premeri 
debel na prsni višini od 15,6 do 36,9 cm, medtem ko je 
na nahajališču pri Beli peči tako visok en osebek s prs-
nim premerom 22,3 cm in odlomljenim vrhom. Oseb-
ki na gozdnem robu ob frati imajo v povprečju večje 
prsne premere (18,6 cm) kot osebka, ki se nahajata v 
gozdnem sestoju pod Krnesom (15,1 cm). Oba cempri-
na v sestoju (št. 11 in 12) imata polomljena vrhova.
3.4 Zdravstveno stanje
Med poškodbe cemprinov smo uvrstili polomljen vrh, 
večvrhatost in prevrnjenost. Poškodbe so najverjetneje 
posledica abiotskih dejavnikov (snegolom, žledolom, 
vetrolom). Delež poškodovanih dreves pri Beli peči je 
Slika 9: Višina in prsni premer cemprinov na nahajališčih pod Krnesom in pri Beli peči 
Figure 9: Swiss stone pines’ height and breast diameter at sites below Krnes and near Bela Peč
50 %, pod Krnesom pa 36 %, pri čemer velja opozoriti, 
da so bili tu kar trije osebki poškodovani pozimi 
2013/2014, ko je Slovenijo močno prizadel žled. 
Na polomljenem cemprinu se je poleti 2014 pojavil 
veliki macesnov lubadar (Ips cembrae). Gre za sekun-
darnega parazita, ki napada oslabljeno in poškodova-
Slika 10: Poškodovanost cemprinov zaradi abiotskih 
dejavnikov na območju Smrekovca
Figure 10: Swiss stone pines injuries caused by abiotic 
factors in the Smrekovec massif
MAROLT, BOŽIČ, FERREIRA, MLINŠEK & BRUS: RAZISKAVA CEMPRINA (PINUS CEMBRA L.) NA ROBNEM VZHODNEM
80 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 58/2 – 2017
no drevje (Jurc 2014). Analize vzorcev polomljenega 
cemprina so pokazale, da je na njem prisoten tudi mali 
smrekov ličar (Hylurgops palliatus), prav tako sekun-
darni parazit (De Groot 2015).
Slika 11: Prevrnjeni cemprin (št. 10) pod Krnesom, 2. 7. 2014 (Foto: U. Marolt)
Figure 11: Overthrown Swiss stone pine tree (no. 10) below Krnes, 2. 7. 2014 (Photo: U. Marolt)
Sliki 12 in 13: Polomljen cemprin (št. 12) pod Krnesom, 2. 7. 2014 (levo) in vzdolžni zvezdasti rovni sistem vrste velikega mac-
esnovega lubadarja (Ips cembrae) na njem, 30. 10. 2014 (desno) (Foto: U. Marolt)
Figures 12 and 13: Broken Swiss stone pine (no. 12) below the Krnes, 2. 7. 2014 (left) and longitudinal star-like gallery system of 
the large larch bark beetle (Ips cembrae) on the same tree, 30. 10. 2014 (right) (Photo: U. Marolt)
MAROLT, BOŽIČ, FERREIRA, MLINŠEK & BRUS: RAZISKAVA CEMPRINA (PINUS CEMBRA L.) NA ROBNEM VZHODNEM
81FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 58/2 – 2017
3.5 Starost dreves
Preglednica 3: Starost dveh poškodovanih cemprinov pod Krnesom
Table 3: Age of the two injured Swiss stone pines below the Krnes
Zap. št. Socialni 
položaj
Utesnjenost 
krošnje
Premer debla na višini 
0,2 oz. 0,3 m (cm)
Prsni premer 
(cm)
Št. branik na 
višini 1,3 m
Povprečni debelinski 
prirastek (mm/leto)
Ocenjena starost 
(let)
10 4 2 29, 2 (0,2) 24,4 62 1,97 76
12 4 3 22,3 (0,3) 16,5 66 1,25 91
Na višini 1,3 m smo zabeležili 62 oz. 66 branik, pri 
čemer pri prvem osebku, ki je starejši od 62 let, zaradi 
nesimetrične oblike debla nismo uspeli zadeti stržena. 
Drevesi se v prsnih premerih razlikujeta za 7,9 cm, pri 
čemer je debelejše drevo raslo na gozdnem robu v bolj-
ših svetlobnih razmerah (manjša utesnjenost krošnje). 
Osebek s 66 branikami v višini prsnega premera je vi-
šino 1,3 m dosegel leta 1947. Cemprini do višine prsne-
ga premera rastejo do 30 let (Ulber, Gugerli & Božič 
2004), kar pomeni, da je osebek lahko precej starejši. 
Starost obeh osebkov na višini debla 0,2 m oz. 0,3 m 
smo določili s pomočjo povprečnih letnih debelinskih 
prirastkov, ki smo ju izračunali na prsnih višinah. 
Osebek, ki je uspeval na gozdnem robu, je imel večji 
povprečni debelinski prirastek (1,97 mm/leto) kot ose-
bek v sestoju (1,25 mm/leto); upoštevamo priraščanje 
polmera drevesa. Izračunana starost osebka na goz-
dnem robu na višini debla 0,2 m je 74 let, osebka v se-
stoju na višini debla 0,3 m pa 84 let. Ob predpostavki, 
da je drevo enakomerno priraščalo tudi od vznika do 
višine 0,2 m oz. 0,3 m, je osebek, ki smo ga vzorčili na 
gozdnem robu, še 2 leti starejši, osebek, ki smo ga vzor-
čili v sestoju, pa 7 let. Ocenjena starost dveh vzorčenih 
cemprinov pod Krnesom je 76 let (drevo na gozdnem 
robu) in 91 let (drevo v sestoju).
Sliki 14 in 15: Osebek mladja cemprina pod Krnesom (Foto: U. Marolt)
Figures 14 and 15: Swiss stone pine seedling below the Krnes (Photo: U. Marolt)
MAROLT, BOŽIČ, FERREIRA, MLINŠEK & BRUS: RAZISKAVA CEMPRINA (PINUS CEMBRA L.) NA ROBNEM VZHODNEM
82 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 58/2 – 2017
3.6 Pomlajevanje
Storže smo poleti 2014 opazili na dveh drevesih pod 
Krnesom. En osebek je imel več kot 10 storžev, na goz-
dnem pobočju 6 m severno pod njim smo našli tudi 
edini osebek mladja. Drugi osebek (najdebelejši, s 
tremi debli) je imel do 10 storžev. Drevesi sta med seboj 
oddaljeni 10 m. Jeseni 2014 nismo več opazili storžev. 
Verjetno so jih odnesle ptice. Na območju je zabeleže-
na prisotnost krekovta (Nucifraga caryocatactes) 
(Mljač 2014), ki ima zelo pomembno vlogo pri razšir-
janju semen cemprina (Marolt s sodelavci 2016). Pri 
Beli peči znakov pomlajevanja nismo opazili.
3.7 Druge rastlinske vrste na preučevanih 
rastiščih cemprina
Pod Krnesom smo v podrasti zabeležili borovnico (Va-
ccinium myrtillus) in gozdno šašulico (Calamagrostis 
arundinacea), ki prevladujeta po pokrovnosti. Pojavlja 
se gozdna bekica (Luzula sylvatica ssp. sylvatica), zna-
čilnica združbe Luzulo sylvaticae-Piceetum. Prisotni so 
še brusnica (Vaccinium vitis-idaea), alpski planinšček 
(Homogyne alpina) in zajčja deteljica (Oxalis acetosel-
la), od praprotnic glistovnica (Dryopteris sp.) in lisičjak 
(Lycopodium sp.) ter mah Polytrichum sp. V grmovni 
plasti se pojavlja siva jelša (Alnus incana (L.) Moench). 
V drevesni plasti prevladuje smreka (Picea abies (L.) 
Karst.). Opazili smo eno bukev (Fagus sylvatica L.) in 
eno jerebiko (Sorbus aucuparia L.).
Pri Beli peči je v drevesni plasti več bukve kot pod 
Krnesom, a prevladuje smreka. Primešana je še nava-
dna jelka (Abies alba Mill). V podrasti na vršnem delu 
prevladujeta borovnica in šašulica (Calamagrostis sp.), 
na strmem pobočju podrasti skorajda ni. Zasledili smo 
gozdno bekico, zajčjo deteljico, alpskega planinščka in 
glistovnico.
Vrstna pestrost je na obeh nahajališčih zelo majh-
na. Pod Krnesom in na manj strmih mestih pri Beli 
peči je pokrovnost podrasti 100 %, na strmejših in 
skalnatih tleh pri Beli peči podrasti skoraj ni.
4 RAZPRAVA
Kotar & Brus (1999) opozarjata, da ne moremo zane-
sljivo ugotoviti, ali je cemprin v Sloveniji samonikla 
vrsta. V Sloveniji je gozdna meja zaradi vpliva človeka 
(paša) znižana za 100–200 m, ravno v tem pasu ob 
zgornji gozdni meji bi lahko samoniklo uspeval cem-
prin. Kot domnevno avtohtoni nahajališči navajata 
preučevani rastišči v pogorju Smrekovca in pri tem 
omenjata 13 cemprinov pod Krnesom s prsnimi pre-
meri od 2 do 25 cm in 6 cemprinov pri Beli peči s pr-
snimi premeri od 4 do 43 cm, ki bi lahko bili potomci 
samoniklih osebkov. Njuni podatki izvirajo iz ustnega 
vira lokalnih gozdarjev iz druge polovice devetdesetih 
let prejšnjega stoletja. Stanje se je v tem času morda 
spremenilo, lahko je razlika tudi v načinu štetja (več-
debelna drevesa).
V naši raziskavi smo na obeh znanih rastiščih za-
beležili skupaj 16 osebkov cemprina, 12 pod Krnesom 
in 4 pri Beli peči. Cemprini pod Krnesom so visoki od 
3 m do 10,5 m, v povprečju 7 m (osebek mladja v pri-
kazu dendrometričnih podatkov ni upoštevan) s pre-
meri debel na prsni višini od 5,7 cm do 36,9 cm, v pov-
prečju 19,3 cm. Cemprini pri Beli peči dosegajo v viši-
no od 9,5 m do 18,5 m, v povprečju 15 m s premeri 
debel na prsni višini od 22,3 cm do 51,2 cm, v povpre-
čju 33,8 cm. Raznolika debelinska struktura nakazuje, 
da so drevesa različno stara. V primeru saditve bi pri-
čakovali bolj homogeno debelinsko strukturo. Izrazita 
je razlika med osebki obeh nahajališč v višini in prsnih 
premerih. Pri Beli peči so cemprini v povprečju višji in 
debelejši, zato domnevamo, da so v povprečju tudi sta-
rejši. Za dokaz bi bilo treba poseči po metodi izvrtkov, 
ki je destruktivna in nezaželena. 
V prid avtohtonosti cemprina v Sloveniji govori 
dejstvo, da so cemprini pod Krnesom zmožni repro-
dukcije. Imajo storže in kalivo seme, kar dokazuje 
najdba pomladka. Pomlajevanje lahko kaže na daljšo 
prisotnost vrste v prostoru. Razmere za kaljenje in rast 
so zelo otežene, saj prevladuje gosta podrast z borovni-
co in travami. Lahko domnevamo, da bi bili tudi sajeni 
cemprini zmožni reprodukcije. Travnate površine ob 
robu sestoja pod Krnesom se imenujejo Jedlovške frate. 
Izraz frata pomeni poseko, krčevino (Slovar slovenske-
ga …, 2014). Pričakovali bi, da bo cemprin uspeval na 
travniku, saj je pionirska in svetloljubna vrsta. Vendar 
travišče kosijo in morda s tem preprečujejo uspevanje 
cemprina.
Ocene starosti kažejo, da obstajajo razlike v staro-
sti med osebki na gozdnem robu in v sestoju pod Krne-
som. Kljub podobni drevesni višini (8,5 m in 9 m) ter 
podobni starosti obeh vzorčenih dreves na višini debla 
1,3 m (66 in 62 let), je bilo drevo z manjšim prsnim 
premerom (16,5 cm), ki je uspevalo v sestoju s smreko, 
15 let starejše od drevesa z večjim prsnim premerom 
(24,4 cm), ki je uspevalo na robu gozda. Ocenjeni sta-
MAROLT, BOŽIČ, FERREIRA, MLINŠEK & BRUS: RAZISKAVA CEMPRINA (PINUS CEMBRA L.) NA ROBNEM VZHODNEM
83FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 58/2 – 2017
rosti obeh analiziranih dreves sta 91 let in 76 let. V 
prvih opisnih listih za območje Smrekovca (Gospodar-
ski načrt …, 1962) cemprini niso omenjeni, čeprav bi 
glede na ugotovljeno starost tam že morali rasti. Lahko 
so jih spregledali ali niso dosegali merskega praga. V 
primeru saditve bi morda lahko našli zapise v kroni-
kah za obdobje pred prvo polno premerbo (npr. grof 
Thurn; 1867–1915), vendar arhivi niso urejeni.
V bližini raziskovalnih objektov, na nadmorski vi-
šini 1060 m, je bil posajen cemprin na Pudgarskem. 
Nahajal se je pred nekdanjo logarnico, zdaj kmečkim 
poslopjem, in dosegel največje dimenzije med cempri-
ni na Smrekovcu. Po besedah domačinov je večkrat 
obrodil (Mlinšek, 2013). Podatka, kdaj so ga posadili, 
nimamo. Cemprin je bil že leta 2012 in 2013 zelo slabo 
vitalen, leta 2014 se je posušil in so ga v jeseni posekali. 
Na višini debla 2 m od tal smo ob poseku našteli 75 
branik. Njegova starost ne odstopa veliko od starosti 
cemprinov pod Krnesom, kar pomeni, da cemprini 
pod Krnesom niso potomci tistega na Pudgarskem. 
Lahko bi bili sajeni v istem času oz. iz istih nasadov. Z 
genetskimi analizami bi lahko preverili, ali obstajajo 
med cemprini pod Krnesom in osebkom s Pudgarske-
ga sorodstvene povezave.
Presenetljiva je razporeditev osebkov pod Krne-
som. Ti se nahajajo v liniji, ki poteka po grebenu ter po 
meji med gozdnim in kmetijskim zemljiščem oz. frato. 
Hkrati je to meja med GGO Slovenj Gradec in GGO 
Nazarje ter deželna meja med Koroško in Štajersko. Na 
drevesa cemprina je bila nekoč pritrjena žična ograja. 
Čas (2013) je dejal, da so bore tradicionalno sadili ob 
pašnikih zaradi značilnosti koreninskega sistema, saj 
utrjujejo tla in preprečujejo erozijo. Linijska razporedi-
tev bi lahko bila posledica saditve. A od 11 odraslih 
osebkov se najzahodnejša 2 ne nahajata na grebenu, 
temveč na strmem severnem pobočju približno 50 m 
pod grebenom. Na severni strani, 6 m od grebena in 
pod osebkom s storži, je tudi osebek mladja, kar kaže 
na to, da bi se na tak način lahko zasejali tudi omenjeni 
drevesi pod grebenom. V primeru saditve bi po drugi 
strani morda pričakovali enakomernejše razdalje med 
osebki. Verjetno dreves ne bi posadili tako na gosto, kot 
so ponekod (razdalje do 4 m), saj gre za svetloljubno 
vrsto. Do linijske razporeditve bi lahko prišlo tudi po 
naravni poti, npr. pri vzniku večjega števila mladic ob 
odmrlem cemprinu (Zupančič 2015). Tradicionalna 
košnja frate južno na grebenu bi lahko omogočala ugo-
dne svetlobne razmere za vrste ob gozdnem robu. Seme 
cemprina bi morda lahko tja sistematično zanesli ptiči, 
saj so snežne razmere ugodnejše kot na severni strani. 
Cemprini se nahajajo v skupinah, kar je značilno za ra-
znašanje semen s ptiči. Linhart & Tomback (1985) 
ugotavljata, da mnogokrat pride do pojava večdebelnih 
borov, ker ptiči odlagajo skupine semen. Debla v šopu 
se v tem primeru genetsko razlikujejo med seboj, saj 
zrastejo iz različnih semen. Dejavnost ptic tako močno 
Sliki 16 in 17: Košnja frate, ob kateri uspevajo cemprini pod Krnesom (levo) in sledovi žične ograje na cemprinu pod Krnesom, 
ob deželni meji med Koroško in Štajersko (desno) (Foto: U. Marolt)
Figures 16 and 17: Mowing grassland along the Swiss stone pine site below the Krnes (left) and traces of wire fence on the Swiss 
stone pine below the Krnes at the regional border between Koroška and Štajerska (right) (Photo: U. Marolt)
MAROLT, BOŽIČ, FERREIRA, MLINŠEK & BRUS: RAZISKAVA CEMPRINA (PINUS CEMBRA L.) NA ROBNEM VZHODNEM
84 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 58/2 – 2017
vpliva na porazdelitev dreves v populaciji in na sam 
videz drevesa. Smotrno bi bilo preučiti sorodnost med 
posameznimi debli cemprinov pod Krnesom, saj imata 
dva osebka po dve debli in en osebek tri. Če bi bila 
debla genetsko različna, bi to lahko nakazovalo avtoh-
tonost cemprina pod Krnesom. Ptice krekovti (Nuci-
fraga caryocatactes) jeseni poberejo zrelo in s hranili 
bogato seme cemprina ter ga zakopljejo nekaj centime-
trov pod zemljo. Ta skrivališča predstavljajo zaloge 
hrane pozimi in spomladi. Če bi semena cemprina pri-
nesle in zakopale ptice, bi pričakovali, da bi bili prime-
šani tudi drugje v pogorju, ne le na dveh lokacijah.
Nekateri cemprini pod Krnesom bi morda lahko 
bili potomci cemprinov pri Beli peči, saj sta nahajališči 
med seboj oddaljeni približno 5 km, krekovt pa prena-
ša seme do 15 km daleč (Ulber, Gugerli & Božič 
2004). Ker o nahajališču pri Beli peči ne vemo veliko, 
domnevamo, da se odgovor o morebitni avtohtonosti 
cemprina pri nas skriva prav na tej lokaciji in v genet-
ski povezanosti osebkov z obeh lokacij. Raziskati je 
treba tudi genetsko sorodnost z najbližjimi avtohtoni-
mi cemprini, ki se nahajajo na severni, avstrijski strani 
Pece. Od rastišč v pogorju Smrekovca so oddaljeni pri-
bližno 8 (Bela peč) oz. 13 km (Krnes). Med rastiščem 
cemprina pod Peco in rastiščema na Smrekovcu je ve-
lika razlika v sestavi rastlinske združbe. Vrstna pe-
strost je na Smrekovcu izrazito manjša, nekatere ra-
stlinske vrste so rastiščema skupne (Marolt 2015).
Velika poškodovanost cemprinov na območju Kr-
nesa in Bele peči zaradi abiotskih dejavnikov lahko 
nakazuje, da gre za robno naravno populacijo cempri-
na ali pa so uporabili rastiščnim razmeram neprilago-
jen gozdni reprodukcijski material v primeru saditve. 
Cemprini na Smrekovcu so na vzhodni meji Alp in bi 
kot robna populacija lahko bili fitogeografsko ogrože-
ni (Zupančič 2015). Zavrnemo lahko argument v prid 
avtohtonosti, da sta rastišči težko oz. manj dostopni 
(Kotar & Brus 1999, Zupančič s sodelavci 2011), saj 
se v razdalji do 300 m na obeh lokacijah nahajata lo-
vski koči, do katerih vodita cesti. 
Če strnemo, v prid avtohtonosti cemprina kažejo 
naslednje ugotovitve:
- bližina naravnih nahajališč cemprina pod Peco;
- nekdanje samoniklo pojavljanje cemprina v Slo-
veniji;
- primerna geološka podlaga in tla v pogorju Smre-
kovca, rastišči sta tudi vegetacijsko in klimatsko 
primerni;
- zmožnost naravnega pomlajevanja;
- številne poškodbe drevja lahko kažejo na otežene 
razmere, značilne za robno rastišče;
- možna nasemenitev s ptiči (cemprini se pojavlja-
jo v skupinah, večdebelnost, krekovt je prisoten);
- skupinska razporeditev ob gozdnem robu, kjer so 
ugodnejše razmere za rast kot v sestoju;
- različna starost vzorčenih osebkov cemprina (76 
in 91 let);
- ni znanih zapisov o saditvi.
Proti avtohtonosti kažejo naslednje ugotovitve:
- linijska razporeditev 9 od 12 osebkov pod Krne-
som, linija poteka po grebenu ob deželni meji in 
kmetijski površini, na cemprine je bila namešče-
na žična ograja, osebki, ki izstopajo iz linije, so se 
morda zasejali s prvotno sajenih dreves;
- prisotnost cemprina na samo dveh nahajališčih, 
ki se rastiščno ne razlikujeta od okoliških, in 
majhna številčnost obeh populacij;
- odsotnost številčnejšega pomladka, ki bi kazal na 
omogočanje kontinuiranega vzdrževanja popu-
lacije;
- majhna verjetnost, da bi ptiči semena koncentri-
rano zanesli samo na dve razmeroma omejeni 
nahajališči;
- v bližini, na Pudgarskem, je bil cemprin posajen, 
njegova starost ne odstopa veliko od ugotovljenih 
starosti dveh dreves pod Krnesom;
- številne poškodbe cemprinov lahko kažejo na 
uporabo neprilagojenega gozdnega reprodukcij-
skega materiala v primeru saditve.
Z najdbo pomladka smo pokazali, da se cemprin v 
Sloveniji lahko naravno pomlajuje, a vprašanje je, ali en 
osebek mladja pomeni, da se populacija naravno obna-
vlja. Za vzdrževanje populacije počasi rastoče in malo-
številne vrste, kot je cemprin, bi to morda z vidika dalj-
šega časovnega obdobja in glede na problem zarasti 
zadoščalo. Pomanjkanje pomladka je sicer značilno za 
številne sestoje cemprina v Evropi, kar kratkoročno 
vodi v izgubo genskih informacij, dolgoročno pa v izu-
mrtje populacije (Ulber, Gugerli & Božič 2004). Naj-
denemu osebku mladja je treba zagotoviti ograjo, ki bi 
ga zaščitila pred objedanjem divjadi. Z nadaljnjim 
ukrepanjem bi osebku mladja lahko zagotovili boljše 
razmere za rast. Predlagamo odstranitev konkurentov 
(borovnica, trave, smreka) v neposredni bližini osebka 
s čiščenjem in redčenjem. Ker nekatera drevesa obrodi-
jo, je treba zagotoviti tla, primerna za klitje. Tla so gosto 
porasla s podrastjo, zato bi bilo smiselno zaplate podra-
sti odstraniti. To lahko najprej storimo v obliki manjših 
raziskovalnih ploskev, npr. velikosti 1 m2. V primeru, 
da bi se cemprin na njih uspešneje pomlajeval, bi lahko 
število zaplat ali velikost posamezne zaplate povečali. 
Zaplate bi bilo najbolje osnovati v semenskih letih.
Kotar & Brus (1999) predlagata, da bi poskusili s 
saditvijo cemprina na območjih, kjer se je pojavljal kot 
samonikla vrsta, kar vključuje tudi območje Smrekov-
ca. Vnesena drevesa bi služila kot osnova pri naravnem 
MAROLT, BOŽIČ, FERREIRA, MLINŠEK & BRUS: RAZISKAVA CEMPRINA (PINUS CEMBRA L.) NA ROBNEM VZHODNEM
85FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 58/2 – 2017
vračanju gozdne meje na nekdanjo nadmorsko višino. 
Menimo, da je bistvena zaščita gozdnega genskega 
vira, zato bi v primeru saditve morali uporabiti ustre-
zen gozdni reprodukcijski material. Če bi se izkazalo, 
da so cemprini na Smrekovcu avtohtoni, je treba za za-
ščito njihovega genofonda osnovati živi arhiv oz. ex 
situ gensko banko s cepljenjem smrekovškega cempri-
na na podlago drugih borov.
5 ZAKLJUČKI
V Sloveniji sta dve domnevno avtohtoni nahajališči 
cemprina, obe v pogorju Smrekovca: pod Krnesom in 
pri Beli peči. Skupno število živečih cemprinov je 15. 
Pod Krnesom jih je 11 (od teh eno prevrnjeno, a živo), 
pri Beli peči so 4, torej govorimo o dveh skupinah cem-
prina in ne o sestojih cemprina. 
V preučevanih gozdnih sestojih v drevesni plasti 
prevladuje smreka, pri Beli peči sta primešana bukev 
in jelka. Združbi obeh nahajališč sta opredeljeni kot 
smrekovje z gozdno bekico (Luzulo sylvaticae-Picee-
tum), a je treba opraviti še fitocenološke analize. Cem-
prini pri Beli peči so v povprečju višji, debelejši in 
lahko tudi starejši. Starost cemprinov pod Krnesom, ki 
smo jima odvzeli izvrtke, je 76 in 91 let oz. na višini 
debla 1,3 m 62 in 66 let.
Na dveh osebkih cemprina pod Krnesom smo 
opazili storže, našli smo tudi osebek mladja. Treba je 
zagotoviti tla, primerna za klitje, in sicer z odstranitvi-
jo zarasti (trave in borovnica). To lahko najprej stori-
mo v obliki manjših raziskovalnih ploskev – zaplat. V 
primeru, da bi se cemprin na njih uspešneje pomlaje-
val, bi lahko število ploskev ali velikost posamezne 
ploskve povečali. Predlagamo odstranitev konkuren-
tov cemprinom z utesnjenimi krošnjami in zavarova-
nje osebka mladja z ograjo.
Primerjava rezultatov s podatki v aktualnih Nara-
vovarstvenih smernicah (2001) o nahajališču pod Kr-
nesom je pokazala, da vsebujejo smernice pomanjklji-
ve oz. netočne podatke. Treba jih je dopolniti z novimi 
podatki o številu dreves in obsegu najdebelejšega oseb-
ka ter dodati podatek, da drevje obrodi in da je seme 
kalivo, kar dokazuje osebek mladja. 
Vprašanja, ali je cemprin v Sloveniji samonikla ali 
vnesena drevesna vrsta, nismo ne potrdili, ne ovrgli. 
Vprašanje ostaja za zdaj brez jasnega odgovora, saj na-
šteti argumenti govorijo v prid tako ene kot druge mo-
žnosti. Najpomembnejši argument proti samoniklosti 
cemprina pod Krnesom je lahko razporeditev 9 oseb-
kov ob deželni meji in frati. O cemprinih pri Beli peči 
imamo premalo podatkov. Morda predstavljajo cem-
prini na Smrekovcu avtohtono robno populacijo na 
skrajnem vzhodnem robu Alp. 
Treba je opraviti dodatne raziskave (fitocenološke, 
genetske, dendrokronološke, pedološke in palinolo-
ške), ki bi lahko pomagale pojasniti izvor cemprina. 
Seveda obstaja možnost, da tudi s pomočjo naštetih 
raziskav ne bo mogoče dobiti povsem zanesljivega od-
govora o izvoru cemprina v Sloveniji.
Ne glede na avtohtonost moramo cemprine ohra-
njati in s tem zagotavljati večjo vrstno pestrost, kar je 
samo po sebi vrednota. Cemprini v pogorju Smrekov-
ca naj tudi v prihodnje obdržijo status dendrološke na-
ravne vrednote. Če bi se izkazalo, da so vendarle av-
tohtoni, jih je nujno treba zavarovati kot dendrološki 
naravni spomenik. Območje bi lahko uvrstili v gozdni 
genski rezervat.
6 SUMMARY
The Swiss stone pine (Pinus cembra L.) in Slovenia is 
classified as an autochthonous tree species. The only 
two Swiss stone pine sites in Slovenia can be found in 
the Smrekovec massif: below Mount Krnes and near 
Mount Bela Peč. The two groups are considered to 
occur natively, with heterogeneous diameter structure 
and difficult access to the sites confirming this state-
ment (Zupančič et al. 2011). The two sites are poten-
tially home to marginal populations of the Swiss stone 
pine on the edge of its natural range in the easternmost 
part of the Alps in Slovenia.
In our study we documented the state of both 
groups of Swiss stone pines. The exact locations of in-
dividual trees were determined using a GPS device. 
The trees were measured and inspected in terms of 
health, and distances were calculated between the clos-
est neighbouring trees. In addition, the age of two in-
dividuals was determined by increment boring and 
there were signs of rejuvenation. The two sites and the 
locations of individual Swiss stone pines in the Smrek-
ovec massif are indicated on bedrock and soil maps 
while the locations of individual Swiss stone pines are 
MAROLT, BOŽIČ, FERREIRA, MLINŠEK & BRUS: RAZISKAVA CEMPRINA (PINUS CEMBRA L.) NA ROBNEM VZHODNEM
86 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 58/2 – 2017
presented on ortophoto images. A total of 12 Swiss 
stone pines were found to grow below Mount Krnes 
and another 4 near Mount Bela Peč. The latter group of 
stone pines have greater mean diameters and heights 
and are probably older than the Krnes group of stone 
pines. The estimated ages of two trees from below 
Mount Krnes are 76 and 91 years. The individual 
growing on the edge of the forest has a mean annual 
increment of 1.97 mm, while the other one growing 
inside the forest has a mean annual increment of 1.25 
mm. The individuals sampled below Mount Krnes are 
injured and will probably die. A Swiss stone pine seed-
ling was found below Mount Krnes and cones could be 
observed on two individuals. Germinating and grow-
ing conditions are aggravated by dense undergrowth 
of bilberries and grasses. We propose their removal on 
a few patches in order to study the presence of Swiss 
stone pine seedlings.
Based on the collected data we can neither con-
firm nor deny the autochthonism of the Swiss stone 
pine in the Smrekovec massif. The conclusions in sup-
port of autochthonism are: autochthonous sites of the 
Swiss stone pine under Mount Peca in Austria are 
nearby and in reach of the nutcracker (Nucifraga cari-
ocatactes); previous autochthonous appearance of the 
Swiss stone pine in Slovenia (Marolt et al. 2016); suit-
able bedrock and soil, the sites are also suitable in 
terms of vegetation and climate; ability of natural reju-
venation; numerous tree injuries could indicate diffi-
cult conditions typical for the edge of the natural range 
of the species; possible seed dispersal by birds (trees 
form groups, multiple trunks, the nutcracker is pres-
ent); group formations could be observed on the edge 
of the forest where growing conditions are better than 
in the stand; heterogeneous ages of the two sampled 
individuals; there are no planting records. The conclu-
sions against autochthonism are: distribution of nine 
individuals out of twelve below Mount Krnes in a line 
on the ridge along the regional border and agricultural 
area; presence of the Swiss stone pine on only two loca-
tions with similar vegetation compared to the sur-
rounding forest and a small number of trees in both 
populations; absence of more seedlings that would 
show continual maintenance of population; small 
probability that birds would bring seeds in a concen-
trated way to only two relatively limited locations; the 
Swiss stone pine was planted at nearby Pudgarsko and 
its age does not differ much from the estimated ages of 
the two individuals below Mount Krnes; numerous in-
juries of Swiss stone pines could be a result of an unim-
proved forest reproductive material used in case of 
planting; access to the sites is not difficult since there 
are a lodge and a road only 300 m away.
The question of whether the Swiss stone pine is 
autochthonous to Slovenia or an introduced tree spe-
cies does not yet have a clear answer since there are 
arguments in favour of both possibilities. Additional 
studies are required (phytochenological, genetic, den-
drochronological, pedological and palynological) to 
help us explain the origin of the Swiss stone pine. Al-
though the problem of autochthonism has not been 
completely solved, we must preserve the Swiss stone 
pine and thus assure greater variety of species, which is 
a valuable goal in itself. The Swiss stone pines of the 
Smrekovec massif must retain their status as a dendro-
logical site of natural interest. If it transpires that they 
are in fact autochthonous, they must be protected as a 
dendrological natural monument. 
ZAHVALA – ACKNOWLEDGEMENTS
Prispevek je nastal v okviru ciljnega raziskovalnega 
projekta V4-1616, ki ga financirata Javna agencija za 
raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za kmeti-
jstvo, gozdarstvo in prehrano, ter programskih skupin 
P4-0107 in P4-0059, in z uporabo podatkov, prido-
bljenih v okviru javne gozdarske službe. Zahvaljujemo 
se zaposlenim na Zavodu za gozdove Slovenije, OE 
Slovenj Gradec in KE Črna na Koroškem. Hvala vsem 
sodelujočim z Gozdarskega inštituta Slovenije, 
Biotehniške fakultete, Naravoslovnotehniške fakultete 
in Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki so 
prispevali znanje s svojih področij, da smo lahko čim 
bolj natančno predstavili stanje cemprina v pogorju 
Smrekovca. K temu so pripomogli: dr. Metka Cu-
liberg, dr. Miran Čas, Milan Golob, dr. Maarten De 
Groot, prof. dr. Dušan Jurc, prof. dr. Maja Jurc, prof. 
dr. Hojka Kraigher, Robert Kranjc, prof. dr. Tom 
Levanič, dr. Aleksander Marinšek, Marija Rožen, 
prof. dr. Nina Zupančič in akademik dr. Mitja 
Zupančič. Hvala vodstvu centralne enote Zavoda za 
gozdove Slovenije za posredovanje njihovih kartograf-
skih podatkov. 
MAROLT, BOŽIČ, FERREIRA, MLINŠEK & BRUS: RAZISKAVA CEMPRINA (PINUS CEMBRA L.) NA ROBNEM VZHODNEM
87FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 58/2 – 2017
LITERATURA – REFERENCES
Brus, R., 2012: Drevesne vrste na Slovenskem. Druga dopolnjena izdaja. Ljubljana.
Caudullo G., E. Welk & J. San-Miguel-Ayanz, 2017: Chorological maps for the main European woody species. 
Data in Brief 12: 662-666, DOI: 10.1016/j.dib.2017.05.007.
Culiberg, M., 2004: Charcoal and pollen analyses of sediments from Potočka Zijalka (Slovenia). V: Pacher, M. (ur.), 
V. Pohar, (ur.) & G. Rabeder (ur.): Potočka Zijalka: palaeontological and archaeological results of the campaigns 
1997–2000. Mitteilungen der Kommission für Quartärforschung der Österreichischen Akademie der Wissen-
schaften (Wien) 13: 43–45.
Culiberg, M., 2007: Paleobotanične raziskave v Divjih babah I. V: Turk I. (ur.): Divje babe I.: paleolitsko najdišče 
mlajšega pleistocena v Sloveniji. Del 1 – Geologija in paleontologija. Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Založba 
ZRC (Ljubljana): 167–184.
Čas, M., 2013: Bori ob kmetijskih površinah. Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno ekologijo . Ljubljana 
(osebni vir, september, 2013).
De Groot, M., 2015: Entomološke raziskave vzorcev cemprina. Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za varstvo 
gozdov, Ljubljana (osebni vir, januar 2015).
DIGITALNI ortofoto načrti 025, 2016. Geodetska uprava republike Slovenije. Ljubljana.
Genries, A., L. Mercier, M. Lavoie, S. D. Muller, O. Radakovitch & C. Carcaillet, 2009: The effect of fire 
frequency on local cembra pine populations. Ecology, 90, 2: 476–486.
GOSPODARSKI načrt enote družbenih gozdov Črna - Smrekovec 1962–1971, 1962. Zavod za gozdove Slovenije, 
Območna enota Slovenj Gradec. Slovenj Gradec.
GOZDNOGOSPODARSKI načrt gozdnogospodarskega območja Slovenj Gradec 2011–2020, 2011. Zavod za gozdove 
Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec. Slovenj Gradec.
GOZDNOGOSPODARSKI načrt gozdnogospodarske enote Črna - Smrekovec 2012–2020, 2012. Zavod za gozdove 
Slovenije, območna enota Slovenj Gradec. Slovenj Gradec.
Gugerli F., M. Rüegg & G. G. Vendramin, 2009: Gradual decline in genetic diversity in Swiss stone pine popula-
tions (Pinus cembra) across Switzerland suggests postglacial re-colonization into the Alps from a common eastern 
glacial refugium. Botanica Helvetica 119: 13–22, DOI: 10.1007/s00035-009-0052-6.
Jurc, M., 2014: Ips cembrae. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive 
gozdne vire, Ljubljana (osebni vir, november 2014).
Kotar, M. & R. Brus, 1999: Naše drevesne vrste. Slovenska matica. Ljubljana.
Kotar, M., 2005. Zgradba, rast in donos gozda na ekoloških in fizioloških osnovah. Zveza gozdarskih društev 
Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije. Ljubljana.
Kral, F., 1979: Spät- und postglaziale Waldgeschichte der Alpen auf Grund der bisherigen Pollenanalysen. Osstere-
ich Agrarverlag. Wien.
Linhart, Y. B. & D. F. Tomback, 1985: Seed dispersal by nutcrackers causes multi-trunk growth form in pines. Oe-
cologia, 67: 107–110.
Marolt, U., 2015: Razširjenost cemprina (Pinus cembra L.) in ogroženost njegovega genofonda v Sloveniji. Univerza 
v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire (Diplomska naloga, 50 
str.). Ljubljana.
Marolt, U., G. Božič, A. Ferreira & R. Brus, 2016: Današnja razširjenost in stanje cemprina (Pinus cembra L.) v 
Sloveniji. Gozdarski vestnik (Ljubljana) 74 (4): 171–184.
Mlinšek, G., 2013: Cemprini na Smrekovcu. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec. Slovenj 
Gradec (osebni vir, september 2013).
Mljač, L., 2014: Dodatek za varovana območja (v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti izvedbe planov in 
posegov v naravo na varovana območja) za šestsedežnico Kladje in nove smučarske proge. Inštitut za ekološke 
raziskave. Velenje.
NARAVOVARSTVENE smernice za območje občine Črna na Koroškem, 2001. Zavod za varstvo naravne in kul-
turne dediščine Maribor. Maribor.
OSNOVNA geološka karta 1:100000, 1967–1998. Geološki zavod Slovenije. Ljubljana [CD].
PEDOLOŠKA karta Slovenije 1:25000, 2007. Center za pedologijo in varstvo okolja. Ljubljana [CD].
PREGLEDOVALNIK podatkov o gozdovih, 2014. Zavod za gozdove Slovenije. Ljubljana. http://prostor.zgs.gov.si/
pregledovalnik/ (15. avgust 2014).
MAROLT, BOŽIČ, FERREIRA, MLINŠEK & BRUS: RAZISKAVA CEMPRINA (PINUS CEMBRA L.) NA ROBNEM VZHODNEM
88 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 58/2 – 2017
Röhrig, E., 1990: Waldbau auf ökologischer Grundlage: Neubearbeitung. Verlag Paul Parey, Hamburg, Berlin. 
SLOVAR slovenskega knjižnega jezika. 2014. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Ljubljana. 
http://www.fran.si/ (20. februar 2015).
Šercelj, A., 1996: Začetki in razvoj gozdov v Sloveniji. Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za 
naravoslovne vede. Dela (Opera) 35, Ljubljana.
Ulber, M., F. Gugerli & G. Božič, 2004: Technical guideliness for genetic conservation and use for Swiss stone pine 
(Pinus cembra). International Plant Genetic Resources Institute. Rome. http://www.bioversityinternational.
org/uploads/tx_news/Swiss_stone_pine__Pinus_cembra__92 8.pdf (30. september 2013).
Wraber, T., 1990: Sto znamenitih rastlin na Slovenskem. Prešernova družba. Ljubljana.
Zupančič, M., M, Westergren, A. Kotnik & G. Božič, 2011: Tehnične smernice za ohranjanje in rabo genskih 
virov: črni bor, sredozemski bori: alepski bor, pinija in obmorski bor, ter petigličasti bori: cemprin, molika, zeleni 
bor (Pinus nigra, P. halepensis, P. pinea, P. pinaster, P. cembra, P. peuce, P. strobus). Gozdarski vestnik (Lju-
bljana) 69 (2): 107–114.
Zupančič, M., 2015: Cemprin v združbi smrekovja z gozdno bekico. Znanstveno raziskovalni center SAZU, 
Biološki Inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU. Ljubljana (osebni vir, 18. marec 2015).
Zupančič, N., 2015: Določitev vzorcev kamnin. Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta. Ljubljana 
(osebni vir, 5. marec 2015).