25 številka.
V Trstu, v sredo 29. marca 1893.
,.E D I N O S T"
'»hwjrt dvakrat na teden. vsako srodc in
»obflt.i ol> 8. uri zjutraj.
„Edinost" stane :
S« T.m leto gl. «.—; izven Avst. 9.— gl. tu polu lota „ 9.—: , M 4.50 t M fletrt leta . 1.50: , , 2.25 „ Z „Novičarjem" vred:
7.0, YRO 1 to gld. 7.— „ pol lota B 8.50
četrt
1.75
PoiumiMie Atovillce sij ,<iot>iv<ijo v iiro-iajalr.icah tobaka . ^"•T^tft po & no?..
&cri:i in v, AJiovićial \>o o „Novinar"
Tečaj XVIU.
Oglasi in oznanila rt^nne po 8 vrstica t petitu ; z« nailcv« z debeli frkami se plačuje prostor, kolikor bi ga
obneslo navadnih Trsti«. Poslana, javne zahvale, osmrtnic« itd ho raru ne po pogodbi.
riftlal
2 no?.
v Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
Vsi dopisi se poAiljajo nredniitvu Piazza Caserma it. 2. Vsako pisno mor« biti frankovano ker nofrankovara se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in inserate pre> j«* in a upravništvo P iazr.a Caserma it. 9 Odprte reklamacije o proste poštnin«.
.V »dlnoat 1. mo4«
Pozor tržaški mestni in okoličanski yo1m!
V listi tržaških mestnih volilcev, sestavljeni od slavnega magistrata za bodoče mestne volitve, izpuščeni so mnogi volilci in to posebno naše narodnosti, ker se je držal magistrat njemu ugajaj očega krivega načela, da so volilci le oni, kateri imajo v Trstu domovinsko pravico. Mi pa opozarjamo, da so po državnih zakonih volilci v vse občinske zastope, toraj tudi v tržaški mestni zbor, vsi oni, kateri plačujejo sploh kak davek od posestva, kupčije, obrti in od kakoršnih si bodi dohodkov, to so posebno oni, ki so privatnih službah in ki plačujejo dohodninski davek, ako stanujejo v tržaški občini. Volilec je torej vsak, ako plačuje tudi najmanjši iavek.
Ker poteče z dnem 2. aprila t. 1. doba za reklamacije (ugovore) za one, kateri so izpuščeni proti omenjenem načelu zakona iz volilnih list, prosimo vse
PODLISTEK.
Božič na Angleškem.
(Iz "W. Irvinga „knjigo Črtic" preložil V.)
III. Božični dan.
(Dalje.)
Župnik naru je napravi] jako učeno prepoved o božičnih navadah in slovesnostih, ter da moramo božične praznike smatrati no samo kot praznike hvaležnosti, marveč tudi kot praznike veselja. Istinitost svojega mnenja skušal je podpreti z naj-zgodnjirni cerkvenimi navadami in utrditi jih z veljavo Thoophila iz Cesarejo, svetega Ciprijana, Krisostoma, Avguština in mnogih drugih svetnikov in cerkvenih očetov, iz katerih je navel celo množico mest. Jaz nisem mogel popolnoma uridoti, da bi bilo treba uporabljati tako mogočno vojsko pripomočkov, kadar se kaj trdi, čemur očividno nihče ni hotel ugovarjati. Kmalu pa sem uvidel, da je imel poštenjak veliko dozdevnih nasprotnikov ; kajti VBled svojih preiskav o božiči bo jo ves izgubil v razprtijah ruzk laikov prevratno dobe, ko so puritanci tako hudo napadli cerkvene slovesnosti in je parlament z javnim razglasom ubogi stari božič pregnal iz dežele.
naše davkoplačevalce, ki ne vedo, ako so vpisani v volilnih listah, da se javijo najkasneje do T. ure zvečer 3i. tega meseca v tiskarni Dolenčevi, kjer dobe vse potrebne informacije in podpišejo od političnega društva „Edinost" pripravljene reklamacije, katere se ulože brez vsacega troška za re-klamante.Vsakdo naj prinese sč sabo davčne knjižice, oziroma davčne plačilne naloge.
Ako vrše vsi svojo rodoljubno dolžnost, je upanje, da se naš slovenski element pokaže v Trstu in okolici kakor važen, do sedaj po lastni krivdi neuvaževan faktor.
Toraj na delo!
Pred volitvami.
Naš mestni zastop je zajedno tudi deželni zbor za mesto tržaško in njega okolico. V oni dobi, ko se mestni zastop konstituira kot deželni zbor, je važnost njegova še velika veča, ker postane zakonodaj na oblast, to je, ima pravico sklepati deželne postave, koje potem vlada predlaga Njegovemu Veličanstvu v potr-jenje. Taki zakonski načrti, o katerih je razpravljati deželnemu zboru, morejo priti ali~od vlade, ali deželnega odbora (pri nas municipalne delegacije) ali pa od posamičnih poslancev. Sklepi deželnega zbora so
Čestiti župnik živel je le v preteklosti ter je le malo vedel o sedanjosti.
Samemu zase živečemu mej črvivimi zvezki, v tihoti male svoje starofrankovske učne sobe, zdelo so se mu listine starih časov dnevni časniki, čas prevrata pa je imel za novejšo zgodovino. Pozabil je, da sta minila skoro dva veka od krutega preganjanja ubogega mesnega piroga po vsej deželi, ko bo je rozinova juha smatrala za „prazno papeževanje" in roastbeef za ne-krščansko jed, in da se je božič z veselim dvorom kralja Karla ob obnovljenji kraljestva slavno povrnil. Razgrel se je v svojem hudem prepiru z množico dozdevnih sovražnikov, s katerimi se je imel boriti ; končal pa je s tem, da je svojim poslušalcem slovesno in ginljivo zabičil, naj so drže od pradedov izročenih jim običajev ter naj bodo v ta veseli praznik cer-kveni, veseli in dobre voljo.
Nisem še dostikrat slišat propovedi, ki bi bila očividno neposredno učinkovala; kajti ko Bem ostavil cerkev, videla se mi je občina brez izjemo prešinjena veselega duha, katerega jim je župnik tako živo polagal na srce. Starejši ljudje so so v gručah zbirali na pokopališči, pozdravljajo ho iu roko si stiskajo; otroci letali so sem ter tja, kričali Jul ! Jul ! ter ponavljali
seveda še veliko veče važnosti nego sklepi mestnega zastopa. Zato smo naglašali že opetovano, da so volitve v mestni zastop tržaški važnejše nego v kateri si bodi občinski zastop v dr*avi, ravno zato, ker odločajo ne lo o sestavi mestnega sveta — to je : korporaciji, ki se ima baviti z upravo občinskega premoženja in skrbeti za razne potrebščine občine, v gmotnem in duševnem pogledu ampak tudi o sestavi deželnega zbora, to je one oblasti, ki ima sklepati postave.
Za danes se nam vidi umestno, omenjati nekaterih zakonskih načrtov, o katerih bode skoro gotovo sklepati prihodnjemu deželnemu zboru tržaškemu. To so zelo važne zadeve, ki posezajo živo v javno življenje, osobito gledć na okolico. Že misel na tu razprave morala bi vspod-buditi naSe okoličane, da bi se ob teh volitvah pokazali može, skrbeče za svoj lastni blagor. Dosedaj dogodilo se je čestokrat, da so tu pa tam okoličani glasovali za nasprotne italijanske kandidate le radi kake milostno obljubljene s v o -i 1 n i o e ali pa kakega — bika. Ti okoličani so bili podobni gospodarju, ki lovi po svojem dvorišču vrabce, mej tem ko mu zlobni ljudje odvajajo iz hleva — kravo in voli. Za malenkosti so prodajali svoje glasove, a niso pomislili, da so s tem žrtvovali velike svoje koristi. Celo za bokal vina so prodajali po nekod po okolici svoje glasove, a zaslepljenci niso pomislili, da te bokale morajo plačati le oni sami. Ali kaj plačati P t Stoterno morajo povrniti gosp6di, ki je dajala za vino ob volitvah! No, pustimo to, vsaj nam bode še večkrat govoriti o tej žalostni prikazni.
Mej zakonskimi načrti, o kojih bode skoro gotovo ohravnavati prihodnjemu deželnemu zboru tržaškemu, so nastopni :
Šolski zakon. Ta zadeva se nam vidi velepomembna iz dvojnega razloga : prvič zato, ker je Trst z njega okolico
jedina pokrajina v državi, ki še nima svojega šolskega zakona, in drugič zato, ker je zgodovina borbe za tak zakon s vladne strani najbolji dokaz za našo trditev, da je vladni upliv mej kolovodji tržaškimi na zelo nizki stopinji, tako, da nismo nikakor pretiravali, ko smo rekli, da sta po nesrečni politiki, tirani na Primorskem, zgubljala tla vlada sama in državna misel. Vlada je namreč že dvakrat predložila deželnemu zboru po njej sami izdelani načrt šolskega zakona, delovala je z vsem svojim aparatom in storila sploh vse, kar bi moglo zagotoviti vsprejem tega načrta; ali vsikdar je stvar padla v vodo. V minolem zasedanji so sicer tudi slovonski zastopniki pripomogli k temu, da se ni vsprejel vladni načrt, ali imeli so v to zelo tehtne razloge. — Vsakemu je jasno, koliko važnosti je šolstvo za vsak narod. V šoli se v/gaja bodoči zarod, šola in le šola odločuje, kam in kako se nagne bodoči rod v verskem, narodnem in gospodarskem pogledu. Kaj Čuda, da imajo avstrijsko narodnosti v hudih borbah sedanjih v prvi vrsti pred očmi — šolo. Ako pa občutijo to potrebo vse n&rodnosti brez razlike — tudi najrazvitejše, — koliko bolj jo moram o občutiti mi siromašni Slovenci, imejoči zavest, da nam nobena stvar ne more zagotoviti narodnega obstanka, nego krepka narodna zavest, spojena z možatostjo in značajnost j o. Ali kje najti — in potem : kako ohraniti ti lastnosti mej narodom, ako nam že šola v nežnih srcih mori kali, iz kojih bi se mogli razviti ti plemeniti čutstvi P Zato je nam Slovencem v obče, osobito pa po obmejnih pokrajinah, paziti neprestano in bistrim očesom na — šolo — posebno pa na tiste, ki imajo šolo ▼ rokah : učitelje in njih nadzornike. Vladni načrt zakona za nadzorovanje šol nikakor ni bil tak, da bi mogel razpršiti bojazen našo glede na bodočnost, ampak je bil celo tak, da se slovenski po-
nekaj neobdelanih stihov, o katerih je župnik, pridruživši se nam, trdil, da so ostanek iz prastarega časa. Vaščani so snemali klobuke, ko je squire šel mimo, želili mu z vsemi znamenji prisrčnosti in odkritosti vesele praznike, on pa jih je povabil v dvorano, kjer dobo kaj josti, da jim ne bode mraz. Ćul sem več siromakov blagoslavljati ga, kar mo je uvorilo, da vredni stari gospod pri vseh zabavah svojih ni pozabil prave božične kreposti rado-darnosti.
Ko smo 31 i domov, videlo so mu je, da mu srce kipi dobrotnih in veselih ču-stov. Oredočim preko višino udarjali so nam zdaj na uho glasovi selskega voselja ; squire je obstal za nekaj trenotkov ter se oziral z obrazom, polnim neizrekljivo dobrote. Lepota tega dneva sama je že mogla vzbujati ljubezen do človeštva. Navzlic mi zlomu jutru dobilo jo solnco na broz-oblačni poti svoji toliko moči, da jo v vseh južnih bregih raztopilo tenko sneženo odejo ter odkrilo živo zelenje, katero celo sredi zime krasi angleško pokrajino. Velike proge smijočega zelenja razlikovale so se rezko od svetle belote senčnih pobočij in globolij. Vsak zavarovan kos zomlje, v katerega so mo upirali polni solnčni žarki, dajal je potok mrzle in čiste vode, ki je blestela
skozi kaplajočo travo ter izhlapljala lahne sopare, množeč tenko meglo, ki je visela nevisoko nad zemljskim površjem. Ta zmaga gorkoto in zelenja nad mrzlim gospodstvom zime imela je na sebi v istini nekaj razvesoljujočega ; bila je to, kakor je opomnil squire, podoba božične gostoljubnosti, prodirajoče skozi mrzlotno slovesnost in sebičnost in dvigajoče ter tajajoče sleherno srce. Z veseljem jo kazal na znamenja dobrega kosila, katero je oznanjal dim, dvigajoč se iz prijetnih na-jemniških hiš in nizkih, h slamo kritih koč. „Jako rad vidim", dejal je, „da ta dan praznujejo bogatini in siromaki; veliko je Človeku do tega, da ima vsaj jeden dan v lotu, ko je uverjen, daje dobro došol, kamor pride, in svet nahaja, tako rekoč, povsod odprt."
Squiro je daljo tožil ob obžalovanja vrednem propadanji iger in zabav, katere so bile sicer v tem letnem času v nižjih stanovih priljubljene in od višjih obdrža-vane, takrat, ko so se staro dvorane, gradovi in graščine odpirale, ko bc jo dan zaznal ; ko so bile mize pokrite z osoljenim, divjim svinjskim in govejim mesom ter penečim se pivom ; ko jo harfa in pesem glasila so celi dan, ko so bili bogatini in reveži jednako dobrodošli in so
•lanci nikakor niso mogli ogreti zanj. Zato amo jim pa še danes hvaležni, da so se takrat postavili na stran nasprotnikov tega načrta — na čemur se moramo zahvaliti prizadevanjem goap. poslanca N a b e r-goja — in tudi pripomogli se svojimi glasovi, da je res padel ta načrt. Reči smemo mirno vestjo, da še nikdar niso bili nadi zastopniki v deželnem zboru tržaškem v tako lepem soglasju z vsem slovenskim življem tržaškim, nego takrat, ko so glede na vladni načrt šolskega zakona rekli svoj : ne! Ta zakon za nadzorovanje šol bi bil zelo nevaren za tržaške Slovence. Le pomislimo malo! Prvo, in skoraj bi rekli, odločilno besedo bi imeli šolski sveti, kateri bi se osnovali po vsej okolici in bi bili slični krajnim šolskim svetom, kakoršni obstoje po druzih pokrajinah. Z ozirom na važno besedo, kojo bi imeli ti šolski sveti, je velike važnosti vprašanje: kako bi so sestavljali ti šolski sveti? Odgovor, katerega nam daje vladni načrt zakona, pa je tak, d a ga nikakor no moremo biti veseli mi Slovenoi. Ti krajni šolski sveti bi se sestavljali : iz župnika, učitelja-voditelja in iz dveh po občini izvoljenih zastopnikov. Na prvi pogled je jasno, da bi bili ti šolski sveti popolnoma v rokah laške gospode. Dva zastopuika bi si izvolili gospoda, učitelj-voditelj je odvisen od njih tako, da ne bi mogel dosti koristiti naši •tvari, tudi če je sicer značajen in pošten. Če je značajen, smo rekli: ali mnogi učitelji okoličauski niso, žal, značajni, kolikor •e tiče ljubezni do svojega rodu. Ostane nam torej jedini župnik ! A še vpliv župnikov postane iluzoričeu tam, kjtr ima mestni magistrat patronat nad cerkvijo.
Iz tega malega je jasno, da nam ni bilo ničesar dobrega pričakovati od vladnega načrta za nadzorovanje sol in le dosledno in rodoljubno je bilo se strani naših zastopnikov, da jim je bil ljubši dosedanji provizorij, nego da bi sami pripomogli v to, da cadobe postavno veljavo določila, katera bi izročila v roke nasprotnikov šolo našo, mladino našo, nado našo in bodočnost našo.
A ta zadeva pride gotovo s o p e t v razpravo v prihodnjem deželuem zboru in poslancem našim bode dolžnost, zastopati najodločneje koristi voliloev svojih ter zastopati jedino pravo načelo: da ljudska šola ostani v rokah naroda, da bodi taka, da se bodo v njej gojili najskrb-neje versko čutstvo — ta glavna podlaga blaginji človeštva —, ljubezen do domovine in udanost do o e-sarja. Ker pa nam tega ni pričakovati ■e strani naših narodnih nasprotnikov,
lahko prihajali v vas te se razveseljevali. .Stare naše igre in krajinski običaji", dejal je, „so mnogo pripomogli, da se je v našem seljaku vzbujala ljubezen do domovine, in plemstvo, ki jih je čuvalo, pro-vzročevalo je, da je svojo gospddo čislal in ljubil. Delale so čase veselejše in boljše, in v resnici morem reči z jednim starih pesnikov naših :
Natančnost stroga in prevzetnost tistih, Ki so sovražni igram bili takim, Pregnala tudi staro je poštenost.
„Narod*, nadaljeval je, „postal je drugačen ; preprosti, dobrosrčni naš kmetski stan smo malone izgubili. Odtrgal se je od višjih krogov in kaže se skoro, da misli, da je njegova korist ločena od koristi onih. Postal je prepameten, počenja čitati časnike, prisluškava gostilniškim po litikom ter govori o preustrojitvi. Jaz mislim, dobro sredstvo, ohraniti ga v teh trdih časih pri dobri volji, bilo bi to, ako bi plemstvo in višji stanovi več časa prebili na svojih posestvih, bolj zahajali mej kmetski narod ter zopet uvodli vesele stare angleške navade."
(Dalje prib.)
moramo pa mi skrbeti za to, da pošljemo' v zbornico može, kateri bodo umeli vspešno upirati so nakanam nasprotne stranke, katerih glas zadobi veljavo tudi tam, kjer so imeli do-sedaj gluha nšesa za vse naše pritožbe — v vladnih krogih.
(Konec prih.)
Javne razmere na Primorskem.
Interpelacija posl. Spinčiča in tovarišev, podana v seji poslanske zbornice dne 22. marca t. 1. na ministra-predsednika in vo~ ditelja ministerstva notranjih zadev.
V poslednjem desetletju čuti je bilo tudi tu v zbornici mnogo pritožeb radi nepravičnega, nezakonitega, dii, tudi nepa-trijotiškega postopanja izvestnih organov proti Hrvatom in Slovencem v Primorski.
Dolgo se ni hotelo verjeti temu, kar se je govorilo tu. Še le potem, ko je ve liko število državnih poslancev došlo v Trst povodom, ko so neko ladijo spustili v morje, in so ti poslanci opazili marsikaj, so verjeli in odpravili iz Trsta tistega, kojega so smatrali glavnim pospešiteljem politike, tirane v Primorski.
S tem se pa, žalibog, razmere na Primorskem ne le niso zboljšale, ampak še poslabšale, tako, da moramo misliti, ali da pri osrednji državni upravi odobru-jejo politiko, tirano na Primorskem že nad jedno desetletje, ali pa da stoji na čelu Primorske mož, kateri ne pošteva namenov osrednje uprave državne ter zavaja poslednjo.
Že imenovanje njegovo namestnikom ni dalo upati, da se zboljšajo odnošaji. Mož je bil v minulem desetletji namestnik prejSnjega cesarskega 'namestnika, bil je spiritus movens vsega tistega regima (vladanja), kateri se je obsodil in na katerem utegne več krivdo imeti tisti, ki ga je vodil večinoma, nego tisti, ki mu je dal ime. Morda niso na krivem oni, ki trde, da je omenjeni prekrižal marsikaki dobri namen tedanjega namestnika.
Akoravno pripadati kaki dve tretjini prebivalstva Primorske hrvatskemu in slovenskemu narodu, vender tamošnji namestnik ne pozna ni hrvatskega ni slovenskega jezika ter sn no more sporazumeti ni s Hrvati ni s Slovenci, ampak jih sil' govoriti žnjim italijanski — kakor se je dogodilo v minolem letu na Krku, ko niso uiti namestnik, uiti okrajni glavar, niti eksponovaui komisar razumeli deputacij hrvatskih občin tega otoka, dokler so govorile hrvatski in dokler jih niso prisilili govoriti italijanski —, tako, da se s tem dela v roke tistih, ki ■ e pri svojem zuhtevanju, da Primorska pripadi kraljestvu Italijanskemu, sklicujejo tudi na uradni jezik primorskih oblasti.
Razn<! volitve, vršivee se v vseh treh pokrajinah Primorske pod njegovim na-mestniškim poslovanjem, osvetljujejo nam njegovo mišljenje in njegovo postopanje.
Knr besnel je po volitvi državnega poslanca v zapadnem volilnem okraju Istre, vršivsi so dne 4. marca 1891, pri kateri se je postopalo — kakor je pripoznal le-gitimacijoki odsek dne 1. junija 1891. — „nezakonito, da, često proti jasnemu besedilu zakona", in naravnost „svojevoljno", a ni besnel proti tistim, ki so zagrešili nezakonitosti, prijavljene mu brzojavno, ampak proti tistim, katerim na škodo so se vršile, namreč proti Hrvatom, katerim je zažugal že takrat v pričo oseb, ki to lahko po-trde kadar treba. Oseba, ki vživa ugled v vladnih krogih, zatrjevala je opetovano, da je namestnik pri dopolnilni volitvi, kojo je bilo vršiti takrat, deloval z vsemi sredstvi proti Hrvatom. Listi, vzdrževani ali podpirani po vladi („L' Adria", „II Mat-tino", „Triester Zeitung"), pisali so pred to volitvijo — ki se jo vršila v oktobru leta 1891 —, da priatoja zmaga Italijanom,
nastopali so dan na dan za Italijane in proti Hrvatom in se naravnost radovali na vspehih prvotnih volitev, izpavših ugodno za Italijane, ne meneč se za sredstva, s katerimi se je to doseglo. Cel6 po izreku nekega c. k. politiškega uradnika v Istri j e tržaška vlada storil« vse, da zmaga italijanski kandidat nad hrvatskim. Mej Italijani, osobito v nekem politiškem okraju, razglasilo se je, da okrajna glavarstvo in n a -mestništvo stojita na strani Italijanov ter da imajo poslednji pri prvotnih volitvah prosto roko, da smejo storiti vse, kar hočejo, da le pri ko-nečni volitvi postopajo zakonito
Cel6 pred nekaterimi Hrvati izjavil se je namestnik, da bi dal prednost italijanskemu kandidatu pred hrvatskim, in je to resnično dokazal v poslednjem trenotku. Ko so se namreč dovršile prvotne volitve in je bila večina volilnih mož hrvatske ali slovenske stranke, uničil je — na osebno prošnjo odličnih Italijanov z dne 26. oktobra, da se uniči ali volitev v Kanfanaru ali pa v Sanvičentu — poslednjo volitev in zaukazal na predvečer glavne volitve, dne 29. oktobra, novo prvotno volitev vzlic opomnjam s hrvatske strani, da takemu postopanju mora slediti ie tretja volitev in novo razburjenje moj prebivalstvom, cel6 z nasprotno opomnjo, daje to njemu vsejedno; in je a tem dokazal vsakomur — ne gledč na vbo drugo, osobito na okolnost, da se niso uničile prvotne volitve v Vrsaru Poreču (dne 26. oktobra) in v Pomjanu, izvršene na nečuveno nezakonit način, pri katerih so bili proglašeni kot voljeni sami italijanski volilni možje —, d a se je postavil na njih stran in jim s tem ponudil še zadnjo priliko, iziti, če le mogoče, kot „zmagovalci" is volilnega boja, kajti dotični glasovi bili so odločilni*
Pri tej priliki je tudi trdil, da hrvatska in slovenska stranka provokuje in razsaja in jej zažugal v obče, kakor tudi po-aamičnikotn osobito s kaznimi, proganjanji in nasilstvi. In znano je, da se je tudi res tako godilo potem, kar dokazuje deloma govor dra. Laginje z dne 16. februvarja t. 1., dasi tudi ta ni povedal vsega niti z daleko.
Pristranost vladnih organov glede na občinske volitve v Oprtlju in Višnjanu razvidna je iz interpelacije poslancev Spinčiča, Daparja in tovarišev s dne 2). marca 1893, pri tem pa ni pozabiti, da je c. k namestnistvo saiuo razpustilo občinski za-stop ter postavilo upravni odsek peterih članov.
Kakega moža je c. k. namestnistvo v Trstu postavilo komisarjem za začasno vodstvo občinskih poslov v Pomjanu — po tolikih predidših prevratih v tej občini —, to pričajo že opisane pritožbe prebivalstva proti poslednjemu; o tem se je pa menda prepričal tudi c. k. okrajni glavar koperski povodom volitev, vrsivših se v mesecu novembru, in se dokaže še bolj, ko se pojasni njegovo osemmesečno poslovanje.
Vredno je omenjati, kar je odgovoril namestnik neki deputaciji občinarjev, katera se je v onem času pritoževala pri njem radi nepostavnih odnošajev v njih občini: „nonst&tenircoi preti, p e r c h & i preti ve menerk in o a t-tiva strada; dixeghe pur ohe godettomi" (te besede je tako napisal član deputacije in so jih podpisali tudi drugi trije; pomenijo pa: „Ne držite z duhovni, kajti zvodili vas bodo na slaba pota; le povejte jim, da sem jaz to rekel"!) Kako so se vedli pri tej volitvi po c. k. vladi podpirani časnikih, priča mej drugim št. 2559 z dne 30. oktobra 1892 lista „II Mattino", v kateri neki dopis iz Kopra imenuje Slovane „naše sovražnike", ki so zapisali na svoje raztrgane cunje (canevaccio) besedo „nadmoč in nered", prav tako, kakor njih predniki Uskoki.
(Dalje prih.)
Politični pregied.
Notranja dežel«
Vrata državnega zbora so se zaprla začasno, gospOda poslanci pa so se razšli, da mej dragimi svojci prebijejo te svete praznike. Kot možje, kot očetje so pač po vsej pravici veselo prihiteli k domačemu ognjišču, ali kot poslanci, kot zastopniki naroda se izvestno niso z veselim srcem vrnili v domovino. Ravnokar pretrgano zborovanje poslanske zbornice prepričalo nas je znova, da smo še zelo daleč od tistega srečnega trenotka, ko zavlada v državi naši jednaka pravica za vse. Narobe: po dogodkih iz poslednjega časa soditi, smo se celč oddaljili od tega trenotka, kajti vidimo, da narašča upliv uprav tiste klike, ki je napisala na svojo zastavo krivico in nasilstvo: krivico za vse ne-nemške narode, zlasti pa slovanske; nasilstvo pa zato, ker se krivica brez nasilstva vzdržati ne da. Iz poslednjega časa zabeležiti je osobito dva dogodka, ki jako dobro osvetljujeta sedanje položenje: znamenita naredba predsednika najvišjemu sodišču dra. Stre-mayrja, v kateri se imenujejo vsi nenemški jeziki tuji jeziki; in pa volitev novega predsednika poslanski zbornici v osebi strastnega Nemca, baron Chlumetz-kega. Take naredbe in take volitve dobivamo mi avstrijski Slovani za piruhe! Ali tolažimo se: prebili smo že marsikaj, in tako prebijemo tudi, ako Bog da, Stremayerje, Chluraetz-kije in — naše domače prepire!
Iz poslednje seje poslanske zbornice bilo bi še pripomniti, da sta poslanca dr. Pat-t a i in bar. M o r s e v interpelovala zaradi znamenja sv. križa v šolah. Interpelantje trdijo, da vzlic ukazu ministrovemu do deželnega šolskega sveta nižjeavstrijskega, da morajo namreč otroci pri molitvi delati križ in glasno izgovarjati dotične besede — vender po nekaterih šolah dunajskih nič ne molijo, ampak poj o.
0 shodu deželnih glavarjev ua Dunaji poroča „N. F. Pr." od 25. t. m., da so baje kranjski dež. poslanci jeli delati na to, da bi pomladanska sesija dežel, zbora izostala, ker ni toliko posla in predlog naraslo, da bi vsa ddba se popol-nila ž njimi, na drugi strani bi se pa deželi prihranili dotični stroški. Vso tvarino pa bi deželni zbor, ker je dež. proračun bil že vspre-jet v minuli sesiji — obdeloval stoprav v jesenski sesiji. — Ker ni bilo o tem koraku do sedaj v Ljubljani še nič čuti, sino radovedni, kaj je resnice na vsem tem, in če ni to le spletka znanih gospodov — za kulisami ! —
Deželni zbori. Deželni zbor češki in štirski se snideta 6. aprila, tirolski 12., gališki 24., vsi drugi pa 20. aprila, izvzemSi seveda tržaškega, ker je razpuščen. Gori omenjena vest „N. f. P." torej ni resnična, kar snio doznali še le pred zaključkom lista.
Vnanje države.
Srbska kraljica Natalija došla je dne 25. t. m. v Carigrad. V imenu sultana jo je pozdravil general A.hmed Paša, Poslednji jo je odlikoval s tem, da jo je povabil, naj bi bila gost sultanov, kar pa je Natalija odklonila. Natalija in sultan sta se obiskala drug drugega; sultan je podelil Nataliji veliki kordon Šefakotovega reda v bri-Ijantih. Danes je baje odišla iz Carigrada v Krim. Kralj Aleksander je brzojavno zahvalil sultana na časti, skazani njega materi.
Iz Sofije poročajo, da bode generalni konzul nemški protestoval proti smrtni obsodbi onega Ilija Georgova, kojega so obdolžili sodelovanja pri atentatu ua kneza bolgarskega in Stambulova.
Dne 25. t. m. dogodil se je v Kimu atentat — ali kali ? — na kralja italijanskega. Ko se je peljal v „Villa Bor-ghese" k neki slavnosti, vrgel je neki Luigi Bernardi v voz zavitek iz papirja, napolnjen zemljo. Oficijozni glasi italijanski opisujejo stvar i ako, kakor da je Bernardi človek, ki je zblaznel vsled verskega fanatizma. Namen jim je očivideu: hoteli bi zopet hujskati proti sv. stolici.
Mejnarodna konferenca soci-j al is to v je sklenila, da bode letošnji kongres socijalistov v Cirihu (v Švici) od 6. do 13. avgusta.
Sedanje homatije na Francoskem vspodbudile so pretendenta grofa Pariškega, da je izdal okrožnico do vseh predsednikov uionarhiških odborov, v kateri poživlja monarhiste, vsprejeti vsakoršno koristno zvezo, samo da se pouči Francoska, da le monarhija more dati deželi trdno, stalno in spoštovano vlado. Gospod grof se ne boji ni-kakega truda, samo da povzdigne zopet domovino. Francosk senat je izvolil Challemel-Lacourja svojim predsednikom.
Različne vesti.
Našim naročnikom! Ob svršetku prvega četrtletja poživljamo naše naročnike, da pravočasno ponove BVojo naročbo, odnosno da takoj poravnajo svojo naročnino. Stare zamudnike, posebno pa tiste, ki so se ob uovem letu odpove dali listu, ne da bi bili storili svojo dolžnost, izročili smo odvetniku. Mi smo svarili dovelj; do-tičniki naj zapišejo posledice, ki jih zadenejo, le na rovaš svoje zanikernosti!
Imenovanja. Namestnik primorski je imenoval pri računarskom oddelku namest-niškem: oficijala Henrika Viličiča revidentom, asistenta Vincenoa L e h -nor j a oficijalom in praktikanta Petra ČenČurja azistentom.
Mestne volitve. — Kakor čujemo reklamira se od konservativne strani jako marljivo in to posebno v prvem in tretjem razredu. Dolžnost je torej naša, da se ganemo i mi, da v odločilnem trenotku lahko nastopimo z vplivom, ki nam grć po našem številu in po zakonu. Ne zadostuje namreč, da naglašamo: toliko nas je v Trstu; moramo tudi posluževati se vseh zakonitih sredstev, da bode naše število tudi k»j veljalo! Ne izgovarjajmo se s tem, da ne moremo ničesa, ker smo v maajšini. To ni res, položaj naš je ugoden, bolj kakor mislimo, ker nas prava konservativna stranka, oziroma vlada, ne morejo pogrešati, ako ne sebi v škodo. Pogumno toraj in samosvestno !
Volilcem za tržaški mestni In deželni zbor V pojasnilo! — Od večih volilcev prihajajo pritožbe, da bo izpuščeni iz volilnih list radi tega, ker so tu pa tam prejeli brezplačuo kako zdravilo, zdravstveno pomoč ali pa ker so bili sprejeti kedaj prej v bolnišnico. Zakon, oziroma mestni štatut tržaški nima nikjer take določbe, da bi bil izključen kakor volilec vsak, kdor je kedaj užival kako tako malo podporo, nego zakon določuje, da so izključeni od take pravioe le oni, ki uživajo (torej še ob času volitve) preskrblje-vanje kakor ubožci, toraj redno podporo. Posamične male podpore, in to še v prejšnjih časih, ne odvzamejo volilne pravice. Ker je treba to prašanje enkrat rešiti pri najvišem sodišču, poživljamo dotičniku, da se prijavijo pri zaupnikih, postavljenih v to v posameznih okrajih, ali pa v Dolenčevi tiskarni, kjer podpišejo od političnega društva „Edinost" pripravljene reklamacije.
Čujemo tudi, da se nekateri, ki niso sprejeti mej volice, boje podpisati reklamacije, ker mislijo, da se jim davek zviša, ako postauojo volilci. Ta nazor, provzročen morda nalašč od takih, ki bi radi videli, da ee Slovenci ne udeležč volitev, je napačen.
Magistrat, ki sestavlja volilne liste, nima v rokah odmerjenja davka, nego davek odmerja državna davčna oblast. Sploh pa jo davek podlaga volilne pravioe, ne pa narobe. Davek se ne plačuje od volilne pravice, nego od posesti, dohodkov, obrti itd. — Toraj, podpisujte brez strahu jedni in drugi reklamacije, kakor ste pozvani na čelu lista !
Tržaški mestni svet imel je v ponedeljek zvečer svojo sejo. Po preČitanju zapisnika prejšnje seje naprosil je svetovalec C o m b i župana, naj bi posredoval pri trgovinskem ministerstvu za neposredno železniško zvezo z Italijo preko Bivij-De-
v i n a, tako, da vlakom ne bi trebalo dotikati se postaje Nabrežinske. Oosp. župan je odgovoril na to, da je že storil potrebne korake v ta namen, in sicer dogovorno s predsednikom trgovinske zbornice in da je pripravljen ponoviti te korake. — Svetovalec dr. M o r p u r g o je interpeloval radi po trgovinskem ministerstvu sklicane enkete v zadevi javnih skladišč in pa radi konference, sklicane po pomorski oblasti v zadevi razširjenja pomolov (riv). Udeležnik teh posvetovanj, dr. D o m p i e r i, je podal potem potrebna pojasnila in posebno povdarjal sproženo vprašanje, ali naj bi se zasul veliki kanal mej rudečim mostom in cerkvijo sv. Antona. Rekel je, da so bili odposlanci v zelo težavnem položenji, tako, da si sami niao upali izreči sodbe, ampak so prepustili to mestnemu zboru. Za sedaj so na-glašali le to, da, ako bi se obdržal „rudeči most,, bi ga morali primerno razširiti; tla pa, pridobljena po zasutju, morala bi ostati last občine. Po daljši razpravi so vsprejeli po dr. Morpurgu nasvetovani dnevni red, izražajoč prošnjo, da naj bi tudi na novih pomolih finančni stražniki opravljali službo carinarskega nadzorstva in da ne bi se postavljale mitnice; dosedanji tako imenovani „novi most* naj bi ostal, tudi če bi se sezidal kak drugi novi most; prost izgled na morje naj bi se ne kratil in načrti za morebitne nove zgradbo naj bi se predložili mestnemu svetu v presojo. — Na dotično interpelacijo dra. Morpurgo povedal je župan, da bode zdravišče za kronične bolezni na zemljišču Ascoli stalo 7000 gld. več, nego je bilo preračunjeno, leseni paviljoni pa se dovrše še le v spomladi leta 1894. — Zatem so sklenili, razpisati natečaj za začasno nameščenje kateheta na mestnih ljudskih šolah. — Računski zaključek mestne plinarne za leto 1892 kaže čisti prihod 270.983 gld. 43 kr. — Volitev novo upravnega sveta plinarni bo je prepustila novemu občinskemu za-stopu. Ob 97«. uri aaključil je župan sejo.
Politično društvo „Associazione Pro-gressista" imelo je v nedeljo svoj občni zbor. „II Piccolo" jadikuje tem povodom, da ima to društvo veliko premalo članov in tudi znesek v blagajni — 343 gld. — ni Bog ve kaj, z ozirom na obilico bogatašev, koje imajo „progresisti" v svoji sredi. Kot četrta točka bile so na dnevnem redu predstoječe volitve. Zbor je pooblastil prihodnji odbor, da se konstituira kot volilni odbor in se po potrebi pomnoži z drugimi udi in neudi. Predsednikom društvu bil je potem izvoljen ž i d dr. M o i a e Luzzatto. Prezreti ne smemo, da je goBpod župan P i 11 o r i počastil zborovanje se svojo navzočnostjo. Nam tudi prav I
Novi tarif južne železnice. Dosedaj je bil pri južni železnici veljaven tarif z dne 1. julija 1890, sedaj pa stopi v veljavo novi tarif. Ker je izišel ta tarif ravnokar, nismo imeli še prilike, da bi ga pregledali natanjčno, vendar so nas že pri naglem pregledovanju zbodle v oči nekatere prouiembe. Na pr. : Po prejšnjem tarifu so bile različne prevožne cene za kuhinjske sol in sol za živino (serija X, odnosno XII.) Po tem tarifu je bilo plačati za prevoz 100 kilogramov kuhinjske Boli: iz Trsta do Postojne (82 kilom.) 38 kr,; do Ljubljane (145 kilom.) 52 kr.; do Zidanega mostu (209 kilom.) 66 kr.; in do Celja (234 kilom.) 66 kr. Za isto množino soli za živino: do Postojne 26 kr., do Ljubljano 34 kr., do Zidanega mostu 46 kr., in do Celja 46 kr. — V novem tarifu pa ne najdemo nikake razlike mej kuhinjsko soljo in soljo za živino, ampak je določena razlika le glede na množine pod 5000 kilog. in nad 5000 kilog. Ker se pa moj Slovenci le redkokedaj prigodi, da bi kdo naročil nad 5000 kilog. soli, zanimati nas morajo le vozne ceno za množine pod 5000. To cene pa so za vsakih 100 kilog. (brez razlike mej kuhinjsko in soljo za živino) : do Postojne 45 kr. (poprej 38),
do Ljubljane 721/» kr. (poprej 52), do Zidanega mosta 98 kr. (poprej 66) in do Celja 1 gld. 11 kr. (poprej 66.)
Torej ta je lepa! V parlamentu zahtevajo vedno naši poslanci, da držav« zniža cene soli, pri južni železnici vidimo pa ravno narobe: ona še povikšuje cene po svojih voznih tarifih in ne jemlje ni-kacega ozira na Živinorejo. Razlika mej novim in starim tarifom je zares velika!
Pojmo dalje! Kakor znano so proda iz Ljubljane v Trst prav veliko kislega zelja. Do sedaj se je plačalo po seriji VI. iz Ljubljane do Trsta za 100 kilog. 42 kr., in do Roke (139 kilom.) 40 kr.
—	Sedaj pa velja za množine pod 5000 kilog. (in le s takimi množinami moramo računati v prvi vrsti) za vsacih 100 kilog. 72# kr. (poprej 42) in do Reke 78 kr. (poprej 40 kr.)
Če pomislimo — kar jo znano vsakemu trgovcu — kako mogočno vplivajo prevozne cene blaga, se moramo pač obžalovati novi tarif. Pri soli še to ni mogoče v toliki meri glede na ceno, ker je poslednja stalna vsled monopola, ali pri zelju je to vse drugače : tu utegnejo imeti naši trgovci škodo.
Kakor rečeno : le v naglici mogli smo pregledati novi tarif južne železnice, ali prepričali amo se takoj, da slovenske pokrajine ne morejo biti zadovoljne žnjim. Kaj pravite k temu vi obo-ževatelji te železnice, mej katerimi seveda ne pogrešamo slovenskega poslanca
—	K 1 una P!
Za družbo sv. Cirila In Metoda so nabrali prijatelji pokojnen u Jerebu 47 gl. 60 kr., mesto da polože venec na njegovo krsto. — Gosp. J. B. daroval 1 gld. — Dva dominikanca 40 kr.
Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti so nabrali prijatelji „pri Pepotu1* pod KokuŠom v Bazovici 7 gld. 41 kr. — Gospića J. K. v B. je darovala za nepričakovano voščilo 50 novč. — Klub bioikliBtov „Tržaškega Sokola" v družbi openskih bioiklistov „Trž. Sokola" pri Mi-čelu na Opčinah 10 gld. 50 kr.
„Klub biciklistov- Tržaškega Sokola ustanovil se je v Trstu z naslednjim odborom : g. Miroslav Pretnar podpredsednik, g. Ljubo mir Negroni tajnik, g. Anton Muha blagajnik, g. Nikefor Stepančičing. Dragutin M a y e r odbornika. Mesto klubnega učitelja prevzel je g. Anton Bezjak. — Veseli nas ta napredek pri našem „Sokolu" in želeli bi, da bicikliŠkemu klubu pristopijo vsi člani „Sokola", katerim razmere to pripuščajo. A tudi vsi drugi se poživljajo, da pristopijo bicikliŠkemu klubu, odnosno „Sokolu". Ta poziv velja osobito tistim prijateljem tega sporta, ki so bili ali so morda še člani kacega italijanskega kluba.
Zdraviško društvo tržaško. Nocoj
bode v veliki borzni dvorani predaval kot gost gospod dr. G. L. A 1 i v i e r o iz Mervi na Laškem o „zmožnosti izobraževanja otrok, zaostalih v svojem duševnem razvoju". Imenovani gospod je sam lastnik zavoda, v katerem se vzgajajo taki otrooi.
Novi denar. S prvim aprilom t. 1. prične se z izdavanjem novega denarja, in sicer pride na vrsto najprej bronasti drobiž po vinarji in dva vinarja; dosedanji krajcarji in polovičarji pa ostanejo še v prometu ter se bodo z novim denarjem vred še nadalje izdavali. Š t i-r a k i se bodo od 1. aprila t. 1. naprej pri cesarskih blagajnah pač prejemali, pa ne več izdavali ter tako spravili iz prometa*
V Budimpešti je umrl znani general konjico grof Edelsheim-Gyula{-Gyulaf se je rodil dno 6. maja leta 1826.
Nagloma je umrl veleposestnik Jurij pl. Ritter-Zahony. Zadela ga je kap.
Ponesrečila se je v ponedeljek zjutraj v Ljubljani neka služkinja. Padla je, snazeč okna čitalničnih sob v II. nadstropju na tlak, in so jo poškodovano prenesli v dež. bolnico.
Narodna čitaln ca v Dekanih, vabi na veselico s plesom, katero priredi v ponedeljek dne 3. aprila 1893. Začetek točno ob 5. uri popol. Vstopnina k veselici za osebo 20 kr., k plesu za osebo 40 kr. Sedeži po 10 kr. Vspored : 1. D. Jenko Naprej, svira godba. 2. Pozdrav. 3. Haydn: Cesarska himna, svira godba. 4. Volarič: Kviško bratje! poje moški zbor, (novo). 5. Petrella : Roinanza iz opere Marco Vis-conti, svira godba. 6. Govor. — Govori g. I. Burdian. 7. Volarič: Pogovor z d o-ujouj, meš. zbor (novo). 8. Jenko: Što čutiš, izvršuje godba. 9. Ipavec: Domovini, moški zbor z bariton in tenor-samo-spevom. 10. Ricci : Cavatina iz opere Sca-ramucia, izvršuje godba. 11. Julij pl. KI.: Kateri bo P veseloigra v dveh dejanjih. 12. Ilajdrih: Ilcrcegovska, izvršuje godba. 13. Volarič : Rožici, poje mešani zbor (novo). (4. I, pl. Zaje: U boj! izvršuje godba. 15. Srečkanje na 5 dobitkov. 16. Wod-razska : Češka polka, svira godba. 17. Ples. Pri besedi in plesu svira dekansko god-beno društvo „Istra". K obilni udeložbi uljudno vabi	Odbor.
S Prošeka se nam piše: V nedeljo dno 26. t. m. bil sem na Prosoku, da obi-seem stare mi prijatelje. Kakor po navadi iinei sem se tudi takrat jako dobro, ali vendur nekaj mi ni ugajalo, — in to je
—	cerkveno petje. Tacega kvakanja nisem slišal še v nobeni cerkvi, kakor ua Prosoku v nedeljo. Premilo petje je pobožne bogamolilce tako < čaralo, da jo več njih začelo gledati na kor, kakor da bi hoteli reči: molčite! Popoludne pri blagoslovu peli so cerkveni pevci miserero, katerega jo pred 2 leti toli precizno pelo pevsko društvo „Ilajdrih", da sem kar oBtrmol. Zdaj pa mesto Misororo bil je m i s o r e r e. Med cerkvenimi pevci jo tudi nekaj odpadnikov pevskega društva Ilajdrih. Kdo je kriv slabemu petju P Ime naj ostane skrito, moža pa si lahko vsak misli. Dokler je pevsko društvo „Hajdrih" gospodarilo na koru, zvabilo je za praznike innogo ljudi tudi iz bližnjih vasi na Prosok, zdaj pa cerkveni pevci niti samih Prose-čanov ne zvabijo.	Tržačan.
Iz Ajdovščine se nam piše: V Vipavskem Križu je tamošnji župni organist, g. nadučitelj, popustil orgijanje zato, ker mu je ondašnje županstvo naznanilo, da sa naprej naj si sam pobira po vaseh svojo urgljarsko plačo od vsake h. št. po 30 kr. Organist ni hotel sprejeti te pogodbe rekoč, da on se noče in ne more pečati s posamičnimi občinarji, ampak le z občino sploh, ter da naj mu slednja izplačuje še nadalje orgljarsko plačo 100 gld., kakor je to do sedaj izvrševala skozi 9 let, potem sprejme zopet orgijanje v župni ct-rkvi.
—	(Dostavek uredništva. Meue-nje naše je, da to ne bi nikakor pospeševalo ugled učitelja mej ljudstvom, ako bi moral sam pobirati po vasi tiste krajcarje.)
Zblazneli pri brivcu- Izdelovalec dežnikov Štefan Lazarini iz Sovazee v Italiji prišel jo predvčeranjim predpoludne k nekemu brivcu v ulici Capitelli. A komaj je bil na pol obrit, se je lepo zahvalil na prijaznosti brivčevi ter odšel iz brivnioe. Potem je šel k nekemu drugemu brivcu proseč ga, da mu ohrije še drugo polovico. Denarja sicer nima — je rekel — ali zastaviti hoče svojo glavo. Brivec je spoznal takoj, da ima opraviti z norcem ter ga lepo sprovol v — bolnico, kjer ga bodo opazovali.
Samomor. 18-letna služkinja Emilija Madritzki, bivajoča v ulici Solitario št. 8., se je zastrupila z karbolno kislino. Vzlio hitri zdravniški pomoči umrla jo vender po preteku jedno ure. Vzrok : — nesrečna ljubezen !
Napad V stanovanju. Težaka Ivana
Štrukelja napadlo jo več hudohue.žev v njega lastnem stanovanju kamenjem ter ga težko ranilo. Policija je že zasačila vseh pet napadalcev, koji izvedo pred sodiščem, da ni smeti napadati ljudij v njih lastnem stanovanju. Ranjeni Štrukelj je že 62 let star.
Književnost.
„Slovanski Srrf", H. št. ima naslednjo ▼ sebino : 1. Slovanski narodi Avstro-Oger-ske vstajajo k opoziciji. 2. O „tujih* jezikih pri najvišem sodišču. 3. Zadeva Spinčiceva. 4. Liturgija rimske cerkve (Dalje). 5. Prijatelju (pesem.) 0. Iz poezij Lermontova: Coin, (San je). Izvirnik, prevod s cirilico in latinico. 7. CsepTfc P (Posem.) 8. Biserja i alemovi. 9. Hrvatskoj hvala. (Pi'shui). 10. Kraljeva mudrost. (Povestica). -Thiri, n CTem>. (Povest Turgenjcva s tolmačem). 11. Umetni i obrtni trud ruskih žensk. 12. Ruske drobtinice. 13. Vskrs. (Pesem.) 14. Ogled po slovanskem svetu. 15. Zmes. 16. Književnost. 17. Književni oglasi na zavitku.
Zahvala.
Podpisana se usoja v imenu vseh sorodnikov zahvaliti se vsem prijateljem in znancem, kateri so se blagohotno vdeležili pogreba našega nepozabnega očeta, oziroma soproga
JAKOBA FURLANA.
Man če pri Vipavi, 25. marca 1893.
Žalujoča rodbina Furlan.
Antonijeta Drenik, l^T
se priporoča tržaški slovenski gospodi za VBako-vrMna dela. spadajoča v stroko šivilje, po najnovejši parižki in duuajski modi. Zagotovlja točno poftrežbo v popolno sadovoljnost in po nizkih cenah.	36 — 52
Gostilna „Alla Citta di Vienna",
Piazza Caserma št. 2. (zraven Tiskarne Dolenc) prodaja najboljša kraška in isterskoga vina I. kakovosti in grnško pivo. Izborna kuhinja, sprejem-lje naročila tudi za kosila in večorje. Imenovana vina morejo dobiti tudi družine na dom, in sicer ne izpod 28 litrov, po nastopni coni: Teran iz Aubera po 42 kr. in najboljša iBterska vina po 28 kr. liter. — Za obila naročila se priporoča 2G—2	Anton Broredani.
Društvena krčma
Rojanskega posojilnega in konsum-nega društva, poprej Pertotova, pri-poroča »e najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domaČa oko« ličanska vina.	Gl.
Gostilna „Stoka", ^TeZl«.;
poleg kavarne „Fabris", priporoča Be Slovencem ▼ mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl.
Franca Potočnika gostilna
„Andemo do Franz" v ulici Ironeo se priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo	Cl.
Martin K|*¥p Piazza S. Giovanni, ćt. 1 ITI u I IIII l\l	trgovina z mnogovrstnim
lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Cl.
Kavarni ,Commercio' in Je-
HpQm' v	■»Caserma1', glavni shnja-
UCOOU lišči tržaških Slovencov vseh stanov. Na razpolago Časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežbu. — Za obilen obisk so priporoča Anton Šorli, kavarnar.	Cl.
Pivarna Lavrciieič
priporocuje svoja izborna isterska vina čustitim družinam po najniži ceni 28 kr. litor v stanovanje poBtiivljon ; naročila pod 28 litrov se ne sprojnicjo. — Ćastitim gostom se priporoča tudi izvrstno pivo in izbirna kuhinja ter dobra isterskn knpljioa.
Mlekarna Frana Gržine
na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunneria št. h (Piazza Pontorosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (l'rišna) smetana.
Prodajalnica i zaloga jestvin
„Bojunskoga posojilnegn in konsumnoga društva", vpisnno zadrugo z omejenim porošivom v ulici Belvedore št. 3., bogato založena z jedilnim blagom razne vrsto in po nizkih cenah bo priporoča kupovalcem v Trstu in iz dežele.	Gl - 104
Anton Počkaj,
na voglu ulice (ihega in Cecllia, toči izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne neinško-alovetiske poštne tiskanicc.	Cl
A Ha citta di Graz"ViaGep
pa št. 18
poleg kavorne „Universo" priporoča ae Slovencem v mostu i u na deželi, — Točijo so izvrstna vina, in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polunoči. Z odličnim spoštovanjem Cl	JAKOB KUMA It
E. Šverljuga,
tUon št. 1, pripiH'oia se slav. obvinstvu za blagohotno obiskovanje.	Cl.
brivec v vi a Sta-
Razglas.
Castitim obiskovalcem somr.jev na Rakeku naznanja podpisano podžupan-stvo, da bode, radi velikonočnih praznikov, živinski in kramarski semenj na Rakeku mesto 2. t. m. velikonočni torek dne 4. aprila *. I. Upati je za go-tovo, da bode prihodnji živinski semenj, še veliko boljše obiskovan, nego zadnji dne 30. januvarja t. 1., na katerega je bilo prignane nad 16 sto jako lepe goveje živine, ter v primeri s tem številom tudi dosti prodane.
Podžupanstvo na Rakeku,
dne 28. marca 1893.
Nič yeč kašlja!
Itn Iz nm m k. I petornUkl prah
ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, Dobiva ho v odlikovani lekarni. 24—10*
PRAXMARER ,Ai due Mori" Trst, veliki trg.
Poštne pofiiljatve izvršujej.o se neutegoma.
P* n*
Usojam si naznanjati odjemnikom v bivši trgovini z manifakturnim blagom Ivana Miliča, da sem te dni zopet odprl bogato zalogo manifakturnega blaga v Via Nuova št. 27. Cene nizke.
Spoštovanjem :
M. Milič.
Dobro vino
prodaja se v Žminju
in sicer pri naših čestitih kmetih 2500 do 3000 hektolitrov po 1X-14 gold. Žminjsko vino je nn dobrem glasu.	2
Natančneja pojasnila daje g. N. Butković,1 obč. tajnik v Žminju (Istra.)
. zme-š&n^sz&msiz	saKsasat
DROGERIJA
na debelo in drobno
G. B. ANGELI
104-62 TRST	la-12
Corso, Piazza deli a Legna št., 1. Odlikovana tovarna čopičev.
Velika zaloga oljnatih barv, lantni izdelek. Lnk za kočijo, z Angleškega, iz Francije Nemčije iid. Velika zaloga tinih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lenk za parkete in pode.
MINERALNE VODE
iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj-* Hko žveplo za žvepljanje trt.
1 OTE IS ■ ■ 11 lih III MIM MII I II i iPLLUUaiJJ
Petronio & Madalena
16
(naslednika A. Pipana) na oglu Via Torrente in
Ponte della Fabra, priporočata svojo trgovino z moko in raznimi domačimi pridelki, zlasti pa svoje bogato zalogo kolonijalnoga blaga. Cene ao neverjetno nizke, postrežba vestna in nagla.
Josip Kocjančič,
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižcin in raznovrstnimi domačimi in vnunjiini pridelki. Cl.
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Muscheka, v ulici Sorgente (Via Torrente »t. 30) toči izvrstna vina in prirejujo jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v cono. Cl.
B. Modic in Grebene, n8Vl!.«!*
in Via Nuova, opozarjata zasebnike krčmnrje in 6. duhovščino na svojo zalogo porculanskoga, ste klenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl.
EPILEPSIJA
(božjast)
ozdravljiva brez povrnitve, tisući morejo dokazati ta Čudežni vspeh znan-ntva. —
Natančna poročila h povratno marko je poSiljati:	18-18
„Office Sanitas" Pariš
30. Faubourg Montmartre.
Razglas.
Vse v zapuščini ranjkega gospoda Antona Jeršana na Uncu (Maunitz) spadajoča posestva: poslopje, vrti, njive, seno-žeti, pašniki in se srenjskimi pravicami se bodo na javni, prostovoljni sodnijski dražbi razprodajala,
in se je ta dražba od c. kr. okrajnega sodišča v Logatcu z odlokom z dne 9. sušca 1893. št. 2146 na
dan 11. aprila 1.1.
in sledeče dni v zapustnikovi hiši na Uncu (Maunitz) hšt. 10 blizo železniške postaje Rakek odredila.
Prodajalo se bodo večinoma na kose po parcelah in se bodo draž-beni pogoji od dražbene komisije naznanili, sicer se pa znajo tudi poprej spregledati pri c. kr. okrajnem sodišču in pri vdovi gospej Alojziji J e r š a n v zapustnikovi hiši na Uncu.	2—1
Krasne uzorce zasebnikom pošilja zastonj in franko.
Bogat« knjige a uzorci, kakorSnih Se ni bilo, za krojače nefrankovano. Jaz ne popuščam za 2'/, ali 3"/, goldinarjev pri metru, ne dajem daril krojačem, kakor to dela konkorenca na račun /adnjo roke, ampak imam le trdne 1& Čiste cene, tako, da mora kupiti vsak zasebnik dobro in oeno. Prosim torej zahtevati le moje knjige z uzorci. Svarim tudi pred pitoni konkurence, ponujajočej dvakrat toliko popuatka.
SNOVIJ ZA OBLEKE.
Peruvien in dosking za častito duhovičlno, pred pisane snovi za liniforme o. kr. uradnikov, tudi za veterane, ognjeeasoe, telovadce, livreje, ■ukna za biljarde is Igralne mize, preproge za vozove, loden nepremičen za loveke suknje, inovij la prati, potne ogrtače od gld. 4-14 itd. — Kdor hoče kupiti vredno, polteno, trajno, Čisto Volneno sukneno blago, ne pa dober kup ounje, ki so komaj toliko vredna, kolikor se plača krojaču, obrne naj se do
IVANA STIKAROFSKY v BRNU
24—13 (v tem Manchestru Avstrije) 24—6 Največja zaloga fabrlikega sukna, v vrednosti
V, milijona gld. Da pojasnim velikost in zmožnost izjavljam, da moja roka združuje največe izvažanje sukna V Evropi, izdelovanje kamgarnov, potrebščin za krojače in veliko knjigoveznico le za lastne namene1 Da se prepriča o vsem tem, prosim slavno občinstvo, da si, kadar mu prilika nanese, ogloda velikanske prostore mojih proda-jalnio, kjer ima posla 150 ljudij.
Pošilja se le po poštnem povzetju.
Dopisuje v nemžkom, martjarskem, češkem, poljskem, italijanskem, francoskem in angleškem jeziku.
Podpisana ima v zalogi najrasnnvrat-nejSe trpežno krasno blago za ban-dera, baldahine, razno-barvene plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje in sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Blagovolite so torej ozirati, prečast. gospodje, pn naročilih na vdovo-rojnkinjoter no podpirajte tujih tvrdk društev ali potujočih agentov. — izdelujem ročno in pošteno po najniži ceni lian-dera in drago obleko. Zagotavljajo torej hitro in najpoštenejSo postrežbo in najnižjo ceno, hvaležna bode podpisana za najmanjša naročila. - Najodličnnjšim spoštovanjem se priporoča	10 — 4
Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke v Ljubljani, Gledališke ulice št. 4.
BIJ
iij mppani
urar, Corso štv. 39. 32—104
Prodaja in popravlja upe.
Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza"
Vla Torrente it. 15. (poleg obokov Chiosza nnjonrednija lega v Trstu.) Prostori .o odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2 ur popolunoči. Izvrstna namizna in de-Bertna vina, izborna kuhinja, Dreherjevo pivo po nizkih cenah. Jauičim za točno in vestno postrežbo ter se priporočam blaj^ovoljnej naklonjenosti slav-nego občinstva.	ponižni
104» 58	p, Favero.
Grlena bol kašalj, hreputavioa, promuklost, nazefel zadavica, rora. zapala ustijuh itd.
mogu so u kratko vriemo izliečiti rabljenjem NADARENIH
Prendinijevih sladkišah
(PASTIGL1E PRENDINI) 31 godina Rajnega uspjeha što Jih gotovi Prendinl, lučbar i IJekarnar u Trstu
Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjenih kasljnc norih, navadne jutranje hroputavice i grlenih zapalah nestaju kao za čudo uzimanjem ovih sladkišah.
Opazka. Valja Be paziti od varalieah, koji je ponačinjaju. Zato treba uvjok zahtjevati Pren-dinijove sladkiše (Pastiglio Prendini) to gledati, da bude na omotu kutijice (škaiule) moj podpis. Svaki komad tih sladkišah ima utisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini-.
Člena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom.
Prodaju se u Prendinijevoj ljekarni u Trstu
(Farmarcia Prendini in Iriosto) i u glavnijih ljekarnah svieta.
24 —52
J. PSERHOFERJA,
lekarna v Beču, Singerstrasse broj 15.
z u m
goldenen R eichsapfel.
Kri čistil ne krogljice, rivaŠoree3voUnlver2a,ne kr0B,Jice' znano donm8e
Jedna škatljica z lo kroglicami stane 21 kr., jeden zavitek Šestih Akatljic 1 gld. 5 kr., pri nefrankov&ni pošiljatvi po povzetju 1 gld. 10 kl'.
Ako se denar naprej pošlje, ni treba plačati porto, in stane : 1 zavitek krogljic 1 gld. 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 8 zavitki 8 gld. Hft kr.; 4 zavitki 4 gld. 40 kr.. 5 zavitkov 5 gld 20 kr.. 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kot joden zavitek bo ne pošilja).
Prosimo, da s«» i/redno zahteva	5-12
„i. Pserhoferjeve kričistilne krogljice44
in paziti je, da ima pokrov vsake ftkatljioe isti podpis J. Pserliofer v rdečih pismenih, katerega je videti na navodilu za porabo.
Balzam za ozebline j. Pserhoferja 1 posodca 40 kr., prosto poštnino tlo kr. Trpotčev sok, 1 steklenica 50 kr.
Amerikansko mazilo za trganje i posodica i gid. 20 kr.
Prah proti potenju nog, Skatljioa 50 kr., poštnino prosto 75 kr. Balzam za i^olt anee, I steklenica 40 kr., poštnino prosto 05 ki.
Zivljenska esenca steklenica 22 kr
Angležki balzam, steklenim 50 kr.
Fijakerski prsni prašek, i škatljim 85 kr., poštnino prosto 60 kr Tanokininska pomada j. Pserhoferja, pospošujo rast las, Skatljioa 2 gld. Univerzalni plašter Prof- Steudela, posodica BO kr.. poštnino prosto 75 kr.
rinnm^alno /v-i^liln<i	Hnllricha, domače sredstvo proti posledi-
U1UVU1/jclllltl ^l&lllllcl feUl cftm Hlllbo prebave, 1 zavitek 1 gld.
Razvon imonovanih izdelkov dobivajo so šo druge tu- in inozemsko farmaeeutično specijalitete, ki bo bilo po vsili avstrijskih časopisih oznanjene ; in se nn zahtevanje točno in v ceno proskriiljajo tudi predmeti, kojili ni v zalogi.
Razpošiljanja po pošti vrše so točno, a treba je denar poprej doposlati; večja naročila tudi po poštnem povzetju. SjSST" Pri dopešiljatvi denarja po poštnej nakaznici, stane porto dosti manj kakor pO povzetju.	12-12
Lastnik pol. društvo „Edinost".
Izdajatelj iti odgovorni urednik Maks CotiČ.
Tiskarna Dolonr v Trstu.