hrastnik - tnbovlje - zagonje - litija - radeče 3 8 3 8 5 7 1 40 1998 TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje Številka 13, letnik 22, 30. 06. 2011, cena: 1,50 EUR fj L '[ 7 AKCIJA! ■ ' % Za čiste zobe in zdrave dlesni poskrbimo mi. Smo edini v Zasavju. Tel.: 03/56 55 027 |S tem kuponom imate 20% popust I Prvi mladinski 'asdmht. o • . .O* <* * imETAlKO: BRIGITA BUCARs-p. ‘-ti Proizvodnja in montaža krovsko-klepaßkih izdelkov f rnrfM IST ZA “'Ä-meta'iko? STREHE Igsm: 041 314 531 |gsm: 051 603 579 tel.: 03 57 71 495 faks: 03 57 71 499., [m(t Pranger ( fe/.: 03/5419-715 I Poiščite več informacij na WWW.fSh.Si tu Öl Marketing: ©4}® ©©8 ©©8 Uvodnik Morate prebrati: V Zasavju sre Larnco ponosni ZanimivosTi v počasTirev OBčinsiceca pnazniita InovaroRji Zasavja 2010 Pnaznovame icnajevneca pnazniica Munše-KoLovnaT omnujA KNj&tUCA CZUč 8 14 sT se zgodi, da Zasavc zakasni. I Vsi zvesti bralci, prosim vas, da nam oprostite. Na delu je bila višja sila. V Trbovljah smo v tem času pridobili kar nekaj novih, prepotrebnih pridobitev. Stadion Rudar se blesti v novi razsvetljavi, Mladinski center pa se lahko pohvali z novim hotelom. Tako je zdaj poskrbljeno za goste, ki bi utegnili obiskati Trbovlje. Tudi nekaj na naovo prevlečenih cest imamo. V Hrastniku so se pričele prireditve ob njihovem občinskem prazniku in bodo trajale še ves julij. 0 teh bomo poročali v naslednji številki. 32 Ler DUFS Trbovljg Prostor za mLaoe v SReoišču Trbovcu 16 18 Odpraznovali smo dan državnosti, ob tem pa moramo poudariti, da se je prebivalstvo, zdaj že 20. let samostojne Slovenije, v povprečju postaralo in postalo revnejše. Razlike med naj bogatejši mi in najrevnejšimi so se povečale in prav nič dobro ne kaže. Ali se zares približujemo Grčiji, Portugalski.... PRanceR Osrednja zasavska slovesnost je bila na Kumu, kjer so se zbrali vsi pomembni akterji izpred 20. let in slavnostno obeležili obletnico. VečeR na vasi 23 Začele so se počitnice in šolarji so do 1. septembra prosti, da si naberejo moči za naslednje šolsko leto. Društva prijateljev mladine v Zasavju pripravljajo počitniške programe in oddihe za vse šolarčke in prav je, da jih izkoristijo. Vine 24 Špecu za Manjo Golgc 26 Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 22 734, Faks: 03 56 32 734 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533,040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Polletna naročnina od številke 1 do 13 je 18,36 EUR. Naročnina za drugo polletje je 21,00 EUR. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. V tej številki vam predstavljamo pred špeglom Majo Goleč, tudi Zasavčev zlati prstan smo podelili. Ponosni nosilec je od zdaj Marko Povše. Trboveljski plavalci nizajo uspehe, čeprav za treninge v zimskem času niso imeli ravno najboljših pogojev. Podeljena so bila priznanja zasavskim inovatorjem za leto 2010, o čemer poročamo v tej številki. KS Mlinše - Kolovrat je praznovala krajevni praznik, kar so označili za »dan, ko so Kandrše praznovale same sebe«. In...če greste na počitnice, se prav lepo imejte in ne pozabite na Zasavca. Urednica Marta Bil na ( Naslednja številka ZASAVCA izide 14. 07. 2011 ) ' Naslovnica: Plesalci iz Zagorje odplesali svoje sanje Slika: Dragica Kotnik V____________________________ "N J žiojjenjti/i /jit/ft/uei n a/n /a že/o, /a/o s/no o resnici /iefirece/i//ioe orecutosfi. Ž/T.' //(jers 08.06.2011 Irena Kramar, Velika štanga 15, Šmartno pri Litiji -hči Lana Štrus Daša Špitalar, Sveta Planina 3, Trbovlje - hči Eva Seme 09.06.2011 Melita Kramžar, Podkraj 34 B, Hrastnik - hči Nika 10.06.2011 Sara Tunjič, Čeče-del 67, Hrastnik - sin Tai Ropret 12.06.2011 Petra Vrbovšek, Novi Log 19 d, Hrastnik - hči Tia Ivanjko Melita Zupančič, Rakovlje 4, Braslovče - hči Enja Tamše 13.06.2011 Karmen Ivanovič, Novi Log 19 c, Hrastnik - sin Anej Neda Konec, Mestni trg 14, Slovenske Konjice - hči Ula Pozeb Ermina Pačavar, Šuštarjeva 13, Trbovlje - sin Kenan Jašarevič Maruška Cerar Bebar, Kolovrat 17 B, Izlake, Zagorje - sin Miha Cerar 14.06.2011 Mojca Lebar, Trg Pohorskega bataljona 8, Kisovec, Zagorje - sin Žan Lenič 15.06.2011 Maja Draksler, C. I.maja, Hrastnik - hči Lara Laznik Katjč; Jošt, Ribnik 22, Trbovlje - hči Tia Pevc 17.06.2011 Irena Brunček, Plesko 8, Hrastnik - sin Lan Nina Cestnik, Novi dom 48, Trbovlje - sin Tit Tarlač Tina Jager, Latkova vas 111, Prebold - sin Jonas Aleksandra Resman, Kol. I.maja 16, Trbovlje - hči Melania Pestotnik Silva Mesojedec, Branik 55 a, Nova Gorica - sin Jaš 21.06.2011 Natalija Pirnauer, Breg pri Litiji 19, Litija - hči Tjaša Zajc 24. 06.2011 Velida Kadrič, Prečna pot 19, Zagorje - hči Amila Martina Cirar, Briše 14, Izlake, Zagorje - sin Žiga Sešlar Iskrene čestitke! Kdo smo in kaj nam se dogaja -popotnica Zamujamo ja, pa ravno prav. Tako bomo nekomu laže zaželeli srečno pot na novih poteh, novih življenjskih ciljih in načrtih. Odhajajo z neskončno dolgimi koraki zazrti v daljave in nove usodne dneve, med nove ljudi, nove prijatelje, nove obveznosti. A nekoč, ko mnogo let bo že prešlo, ko vse daleč bo za nami, ko minili bodo dnevi razigrani, kot da sploh jih ni bilo, ko sprehodi bodo utrudili nas, ko april ne bo cvetel in ko lepi koder olavih las nad očesom vam bo osivel. -boš spoznal, da spet vreden novega življenja ie ta košček mladih let: kot da v srcu ie povest zrasla nova, polna zvezd, vsa brezskrbna in rumenozlata, ki io mnogokrat živiš, še neštetokrat živiš. (Miroslav Antič) Za vse, ki odhajajo! StaR Pridružitg se žensicemu odboru SDS ZacoRie ob Savi Istanovna konferenca ženskega odbora SDS Zagorje ob vJSavi je bila v sredo, 1. junija, ko so članice SDS Zagorje ustanovile ženski odbor. Za predsednico je bila izvoljena Nataša Mahne z vsemi glasovi ZA, prav tako je bil izvoljen izvršilni odbor, katerega članice so postale: Alojzija Kralj, Barbara Polc, Olga Vrtačnik, Mojca Gošte, Julija Bolte, Anita Ocepek in Fani Troha. Gostje na ustanovni konferenci so bile: predsednica ŽO Hrastnik, Malči Hribar in predsednica ŽO Litija, Erika Murko. Ustanovna konferenca je potekala v energičnem in sproščenem vzdušju. Konstitutivna seja ženskega odbora SDS Zagorje ob Savi je bila v sredo, 8. 6. 2011 s pričetkom ob 19. uri. Predsednica ŽO SDS Zagorje ob Savi Nataša Mahne Varna ravnanja pri približevanju in prečkanju nivojskih križanj ceste čez železniško progo \ /sejni dvorani Občine Trbovlje bo v sredo, dne 29.06.2011 ob V 1 8.00 uri v organizaciji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Trbovlje in ZŠAM Trbovlje potekalo poučno predavanje o nivojskih prehodih (železniških prehodih). Poudarek bo predvsem na pravilnih ravnanjih pri približevanju in prečkanju nivojskih prehodov, predstavljena bodo tudi posamezna zakonska določila, v zvezi z pristojnostmi, nadzorom in urejanjem in vzdrževanjem nivojskih prehodov, predavanje pa bo podkrepljeno z realnimi primeri, s katerimi se pri svojem delu srečuje predavatelj. Ker so nivojski prehodi eno najbolj kritičnih mest, s katerimi se srečujemo udeleženci v cestnem prometu želimo s sloganom »Ustavite se. Vlak se ne more” in organiziranjem strokovnih predavanj v sodelovanju z Agencijo za varnost v prometu vplivati na ravnanja voz- V____________________________________________________________________ nikov in drugih udeležencev v cestnem prometu ter zmanjšati število prometnih nesreč na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo. Predavanje bo izvedel mag. Vojko Radkovič, ki bo slušateljem skušal podati tudi vse odgovore na zastavljena vprašanja in nejasnosti. Zavedajmo se, da je vsako življenje dragoceno, iz vsake nesreče je treba izvleči zaključke in spoznanja, jih uporabiti, da bomo lahko zavarovali in podučili udeležence v cestnem prometu. Noben problem nam ne sme predstavljati ovire, le s skupnimi močmi, strokovnostjo in odgovornostjo do drugih in posluhom jih bomo razrešili. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Trbovlje ZŠAM Trbovlje Zveza Združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije Agencija za varnost v cestnem prometu ______________________________________________________________2 r MaRjan LampRer ootiaja na novo SLUžseno mesTO 1 Aarjan Lampret se je tesno povezal z ljudmi v Šmartnem in okolici. Njegovo delovanje ni omejeno le na duhovniški /Vlpoklic oz. poslanstvo, saj je človek izrednih dimenzij. Ima izostren občutek za pisanje, petje in igranje. Kot župnik in dekan je pomembno vplival na javno mnenje in se je aktivno odzival na mnoge dogodke in aktivnosti. V njegovi družbi ni nikoli turobno, gotovo bodo njegove značajske iskrivosti deležni tudi obiskovalci druženja in klepeta ob odhodu na novo službeno mesto v četrtek 30. junija 2011 ob 20.00 uri v krajevni knjižnici Šmartno. V J Funšterc Z3 SV V Zasavju sre laHKO ponosni \/soboto, 18. 6. 2011 so člani OZWS Zasavje na Kumu ob V 20. obletnici vojne za samostojno Slovenijo in dnevu državnosti pripravili osrednjo zasavsko slovesnost. Kulturni program je tokrat glasbeno popestril pihalni orkester SVEA, ki je poleg Zdravljice in nekaj koračnic, posebej za slavnostno priložnost pripravil instrumentalno izvedbo pesmi avtorja Marjana Dolinška Kumljanskim veteranom. Rekordno število obiskovalcev je z navdušenjem pozdravilo prihod predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka, ki je bil na Kumu, ob jubilejni obletnici slavnostni govornik. V svojem govoru se je predsednik dotaknil aktualnih dogodkov in izrazil razumevanje zaradi nezadovoljstva s trenutnim dogajanjem v državi. Menil pa je, da je potrebno upoštevati vseh 20 let delovanja samostojne države Slovenije in se spomniti celotnega razvoja v omenjenem obdobju. »Lahko smo zadovoljni s svojo domovino,« je dejal. Izrazil je prepričanje, da se danes živi na slovenskem veliko bolje, veliko bol polno, kot dvajset let nazaj. Svojo trditev je podkrepil s podatkom, da se je življenjska doba na slovenskem dvignila za 6 let. Podatek je pomemben saj potrjuje, da se je dvignila kvaliteta življenja in zdravstveno varstvo. Dejal je, da se Slovenija trenutno uvršča na 30 mesto med najbolj razvitimi državami na svetu ter izrazil mnenje, da bi se v prihodnjih letih morali potruditi in uvrstiti še višje, med 15 najbolj razvitih držav sveta. »To so pomembni dosežki in pomembne pridobitve, ki jih moramo spoštovati, »je menil predsednik RS in misli usmeril tudi v prihodnost. »Da bi bilo življenje na slovenskem še boljše, potrebujemo uspešnejše gospodarstvo. Za doseganje željenih ciljev, pa so potrebne spremembe.« Med drugim je omenil tudi spremembe na področju zakonodaje. »Pravosodje mora postati bolj učinkovito, ko gre za pregon vseh vrst kriminala, še posebej gospodarskega kriminala.« Predsednik RS dr. Danilo Türk ni pozabil omeniti pomena celotnega procesa osamosvojitve. Poudaril je pomen osamosvojitvene vojne in vseh bitk ter žrtev, ki so bile potrebne, da je Slovenija postala samostojna država: »Naša prizadevanje po samostojnosti imajo globoke korenine in neposredno se je v Sloveniji zgodilo marsikaj kar je omogočilo polno mobilizacijo moči našega naroda in to je, v kritičnem trenutku, bila vsa naša volja in vsa naša energija. V 80 letih prejšnjega stoletja so se pri nas razvila številna družbena gibanja, ki so ustvarila izjemno podporo, izjemno ozračje, ozračje človekovih pravic.« Dejal je še, da je na plebiscitu leta 1990 prišlo do kulminacije vsega skupaj, še prej pa na demokratičnih volitvah, ko so državljanke in državljani izrazili svojo željo po demokraciji. »V Zasavju ste lahko ponosni na delovanje TO, saj je vodstvo štaba odločno zavrnilo oddajo orožja. Čestitam vsem, ki so sodelovali v tem pogumnem dejanju in so na ta način omogočili temelje na katerih je potem temeljila naša osamosvojitvena in uspešna obrambna vojna, « je dejal predsednik RS in menil, da so z ustanovitvijo MSNZ in preoblikovanjem delovanja TO že leta 1990 bili podani temelji obrambe , ki so omogočali uspešen boj, ko je bilo to potrebno. Ob svečanostih na Kumu velja omeniti podelitev zlatih priznanj tistim, ki so s svojim delom omogočili uspešno delo OZWS Zasavje v povojnem obdobju. Zlata priznanja so prejeli; Matjaž Piškur in Marjan Dolinšek in Občina Trbovlje. Slovesnosti na Kumu so se udeležili tudi župani; Občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan, Občine Hrastnik Miran Jerič in Občine Trbovlje Vili Treven. Praznovanju ob jubilejni obletnici osamosvojitvene vojne na zasavskem vršacu, je prisostvoval tudi načelnik generalštaba Slovenske vojske generalmajor mag. Alojz Šteiner. Tekst in slika: Anton Šutar OopoveD enenceTSKe KonFenence \/pripravo energetske konference, ki je bila napovedana za V 7. junij 2011, so na občini Trbovlje vložili veliko truda in prizadevanj, zato župan Občine Trbovlje Vili Treven ob odpovedi konference izraža obžalovanje. Gre za enega ključnih projektov, ki je vitalnega pomena za razvoj gospodarstva v regiji, zato si bo župan, tudi kot predsednik Sveta zasavske regije, prizadeval za nadaljevanje usklajenih aktivnosti v začrtani smeri in ustrezen dialog z vsemi akterji, tako z državo kot gospodarstvom LiTua ima raLenr v Ločevanju oopaoKOv \/četrtek, 09. junija 2011 sta družbi Slopak in Danone iz V Ljubljane na novinarski konferenci v Osnovni šoli Litija predstavili rezultate 6-mesečnega pilotskega projekta Ločujem, zemljo varujem. Partnerja sta se zavezala, da bosta v Litiji pomagala izboljšati rezultat ločevanja odpadkov za 20 odstotkov (glede na ločeno zbrane količine v preteklem letu). S pomočjo Vrtca Litija - enota Medvedek, Osnovne šole Gradec, Gimnazije Litija, občine Litija in Komunalno stanovanjskega podjetja Litija so v dobrih šestih mesecih bistveno presegli načrte. Direktorja podjetij Danone Michael Parzefall in Slopak Matej Stražiščar sta se na novinarski konferenci strinjala, da je Litija dobila dobro osnovo v znanju in da je samo od prebivalk in prebivalcev Litije odvisno, kako bodo nadaljevali z ločenim zbiranjem odpadkov. Ves čas projekta so na Komunalno stanovanjskem podjetju Litija spremljali rezultate na ravni mesta Litija. Spremljali so ločevanje papirja, embalaže in stekla - podatke pa sta partnerja ob zaključku primerjala s primerljivimi meseci iz prejšnjih let ter analizirala tudi glede na izvedene aktivnosti. Tako so za november in december, ko je bil prvi del koncentriranih aktivnosti, primerjali med letoma 2010 in 2009. V decembru je bilo zvišanje ločevanja odpadkov že kar 43 odstotkov. V projektu za mesto Litija v januarju niso potekale nobene aktivnosti (potekale so priprave za drugi del), kar je opazno tudi v padcu ločenega zbiranja (primerjava med 2010 in 2011) - le to se je znižalo za 11 odstotkov. Aktivnosti v fe- bruarju, marcu in aprilu pa so se odrazile v povečanju ločeno zbranih vrst odpadkov. Najvišji sta bili povišanji v februarju in aprilu - za 74 oziroma 60 odstotkov. Litija ima talent v ločevanju odpadkov. V anketi je odgovorilo 265 učencev, učenk, učiteljev in učiteljic ter prebivalcev Litije (1,8 odstotka glede na število prebivalcev v Litiji). Kar 70 odstotkov je menilo, da jim projekt pomaga pri boljšem ločevanju odpadkov. Besedilo in slika: ŠkL Pliva eieicTRO črpa Lica v OBČim Linja \/Litiji so ob občinskem prazniku 16. junija 2011 izroči-V li svojemu namenu prvo elektro črpalko v Litiji in 8 v Sloveniji. Je rezultat dobrega sodelovanja med Elektro Ljubljana in Občino Litija in je del Elektrodemonstracij-skega projekta postavitve elektro črpalk v sedmih slovenskih občinah, ki ga Elektro Ljubljana izvaja v sodelovanju s Službo Vlade RS za podnebne spremembe in občinami. Odpiranje prve elektro črpalke v Litiji in osme v državi. Občina Litija je v ta namen zagotovila prostor in poskrbela za priključitev na distribucijsko omrežje medtem, ko je Elektro Ljubljana zagotovil elektro črpalko ter bo skrbel za njeno nemoteno delovanje. Polnjenje bo do konca leta 2012 brezplačno za uporabnike električnih vozil. Nova elektro črpalka, ki sodi v sistem osmih črpalk Elektra Ljubljana se napaja z zeleno energijo, ki je proizvedena iz majhnih hidroelektrarn in sončnih elektrarn. Zato še dodatno predstavlja pomembno pridobitev ne samo za mesto Litija, ampak tudi za prebivalce in obiskovalce mesta. Elektro črpalka omogoča polnjenje dveh vozil.naenkrat. Opremljena je z navadno vtičnico, ki omogoča počasno polnenje in z sedem polno vtičnico, ki omogoča hitro polnjenje. Je daljinsko vodena in omogoča avtorizacijo uporabnika preko SMS sporočila ali preko idenfikacije z RFID kartico. Pred uporabo elektro črpalke se je potrebno predhodno registrirati na www.elektro-crpalke.si. Elektro črpalko je odprl župan občine Litija Franci Rokavec. Besedilo in slika: ŠkL ZanimivosTi v počasrirev oBčinsKeca PRaznuca \/Trbovljah so se v minulem tednu, od 13. 6. 2011 do 19. V 6 2011 dogajale zanimivosti, ki so pritegnile tudi veliko pozornosti lokalne javnosti. Na stadionu NK Rudar je tako, 14. 6. 2011 v okviru programa »Spoznavajmo se s športom«, potekala prireditev »Ciciban in šport«. Predšolski otroci Vrtca Trbovlje, so na umetni zelenici prikazali športne aktivnosti s katerimi se pod vodstvom trenerjev - mentorjev ukvarjajo najmlajši občani Trbovelj. Prikazali so svoje spretnosti v nogometu, rokometu in športnem plezanju. 18. 06. 2011, je v okviru akcije »Veter v laseh - s športom proti drogi«, na Letnem kopališču v Trbovljah potekal turnir v odbojki na mivki mešanih ekip - četvork. V soboto popoldan in vse do nočnih ur, pa je na igrišču NK Rudar Trbovlje potekal bogat nogometni program , v katerem so obiskovalcem svoje znanje v nogometu prikazale vse starostne selekcije NK Rudar. Ob 21 uri, pa so številni obiskovalci bili priča prvi nočni tekmi in odprtju na novo postavljenih žarometov, ki bodo v bodoče tudi v jesenskih dneh, ko so sicer kratki dnevi ovirali nemoteno treniranje vseh selekcij NK Rudar, omogočali kvalitetnejše delo trboveljskih nogometašev. V prvi tekmi pod žarometi sta se pomerili ekipi »Legende trboveljskega nogometa« in »Občine Trbovlje«. V obeh ekipah so se znašla Trboveljčanom, ljubiteljem nogometa, dobro znana imena, zanimanje za tekmo pa sta popestrila še Mišo Brečko, ki je svoje znanje zastavil za Občinarje in Klemen Lavrič, ki je priskočil na pomoč ekipi legend. V Trbovlje je ob prvem vklopu reflektorjev prišel tudi Zdenko Verdenik, ki je v drugi polovici sedemdesetih let prejšnjega stoletja vodil nogometaše NK Rudar, ko so le-ti igrali v II. zvezni jugoslovanski ligi. Ni pa teden od 13. do 19. junija minil zgolj v znamenju športnih prireditev. Pred Delavskim domom v Trbovljah, je potekalo svečano odprtje Mladinskega centra Trbovlje. Poleg zanimivih prireditev, ki so spremljale odprtje MTC-ja, so si obiskovalci lahko ogledali prostore namenjene raznolikim dejavnostim, ki se bodo dogajale v centru, pa tudi barvite in sodobno opremljene sobe, namenjene bivanju popotnikov, ki se bodo ustavljali v Trbovljah in si naše zanimivo mesto z rudarsko preteklostjo želeli spoznati tudi podrobneje.. Tekst in slika: M.A.Š. Prvi Resaians OBČinsiceca PRORačuna v TRBOVuaH ■7. redna seja Občinskega sveta Občine Trbovlje, ki je bila / sklicana v ponedeljek, 20. junija 2011, je minila v znamenju 1. rebalansa občinskega proračuna v letu 2011. V nasprotju z vsesplošno prakso, da rebalansi običajno prinesejo spremembo navzdol, lahko tokrat ugotovimo, da se bo občinska blagajna v primerjavi z začetnim stanjem proračuna obrnila v pozitive. Proračun občine, ki je na začetku leta predvideval prihodke v višini 15.642.233 evro, se je po skrajšanem postopku povečal za 433.393 evra ali za 2,8 odstotka. To pomeni, da so se predvideni prihodki povečali na 16.075.601 evro. Kristjan Dolinšek, vodja oddelka za finance, gospodarstvo in družbene dejavnosti je pojasnil, da se bodo med drugim okrepila finančna sredstva za regresiranje prehrane učencev, regresiranje prevozov učencev, dijakov, študentov in upokojencev, pa tudi za zdravstveno zavarovanje občanov in subvencioniranje stanarin socialno ogroženih družin. Pri tem pa je Kristjan Dolinšek dejal, da je potrebno poenotiti stališča kateri deli javnih pomoči zavezujejo občino k angažiranju in kateri ne. V uvodnem delu seje so svetnice in svetniki razpravljali o po- membnosti nadaljnjega obstoja in razvoja energetike v Trbovljah in Zasavju nasploh. Kritični so bili do dogodkov kakršen se je zgodil pred nedavnim, ko naj bi bila seja o energetiki v Zasavju s prisotnostjo visokih gostov z ministrico za gospodarstvo na čelu, do katere pa zaradi nepričakovanih zapletov ni prišlo. Tomaž Vresk (SNS) je opozoril, da kazanje mišic med posamezniki (Karel Vukovič, Gregor Kita) občini in Zasavju zgolj škoduje. Pri točki, ki se je nanašala na Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Mladinski center Trbovlje, je Metod Kurent (SNS) izrazil zanimanje, kakšno je število zaposlenih v MCT? Pojasnjeno je bilo, da so vključno z direktorico zaposlene 4 osebe. V prvi obravnavi so svetnice in svetniki razpravljali o predlogu Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje IZ 9/5 BOLNICA in predlogu Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje ŠP 9/4 - POD GOZDOM. Oba predloga so svetnice in svetniki dali v 30 dnevno javno razgrnitev. /Vi.A.l Bivaina enoxa VDC ZacoRje ob Savi na pnazniKu češenj, DOBRODOŠLI PROSTOVOLJCI Bivalna enota VDC Zagorje ob Savi na Trboveljski c. 6 v Zagorju \ /sklopu VDC Zagorje ob Savi od 1.4.2009 deluje bivalna V enota. V njej si je dom ustvarilo 13 stanovalcev. 5 zaposlenih v izmenah skrbi zanje pri vsakdanjih opravilih, jim pomaga pri vključevanju v družbo, dvigu kakovosti življenja. Zaradi različnih karakterjev stanovalcev in vseh aktivnostih, ki jih imamo, je pri nas vedno zanimivo. Med tednom se večkrat odpravimo na sprehode po naši okolici, na športno igrišče, lovimo ribe na zagorskem ribniku ali pa si čas krajšamo v bivalni enoti s peko peciva, kruha ali z izdelavo venčkov, cvetličnih aranžmajev in urejanjem celotne okolice našega doma. Stanovalci pod Solkanskim mostom. G. Robi Toroš govori o vinogradništvu. Vikendi so pri nas namenjeni obiskom svojcev, planinskim pohodom, kopanju na kopališčih ali potepanju po različnih krajih v naši prelepi deželi. Tako je bilo tudi v nedeljo, 12.6.2011, ko smo se odpravili na PRAZNIK ČEŠENJ v Goriška brda. Po zajtrku, smo se z 2 kombijema odpravili proti Ajdovščini. Ker smo imeli dovolj časa, smo se po izvozu iz hitre ceste najprej ustavili ob manjšem jezeru, kjer smo se okrepčali in si pretegnili noge, nato pa smo se odpravili proti Solkanu, kjer smo si ogledali Solkanski most, se fotografirali in si privoščili kavico v gostišču. Pot smo nadaljevali do kraja Plešivo v Goriških br-dih, kjer smo si na zelo lepo urejeni turistični kmetiji Toroš, privoščili okusno kosilo in slasten češnjev zavitek. Po kosilu nam je gospodar kmetije g. Robi Toroš razkazal vinsko klet in nas poučil o vinogradništvu. Siti in vsi srečni smo se odpravili naprej v kraj Dobrova, kjer je potekal PRAZNIK ČEŠENJ. Praznik češenj, pomladi, rožic takšnih in drugačnih. Z'Zasavčanke in Zasavce vabimo, \ da nas kdaj obiščejo na Trboveljski cesti 6 v Zagorju, poklepetajo z nami, nam delajo družbo. Veseli bomo vseh prostovoljcev, ki bi bili pripravljeni sodeovati pri aktivnostih za dvig kakovosti življenja naših stanovalcev. Za konkretno sodelovanje pokličete na številko 03 56 69 790 (dopoldne do 14. ure delavniki) ali 05 973 11 77 (popoldanski čas, vikendi) ali se kar osebno oglasite v naši bivalni enoti ali VDC-ju. PROSTOVOLJSTVO JEZA DANAŠNJEGA ČLOVEKA KOŠČEK OSEBNOSTNEGA ČASA uBITh, V NASPROTJU Z GLAVNINO NJEGOVEGA ČASA V »IMETI«.__________J Veeelika, slastna češnjeva pita na Prazniku češenj. Sprehodili smo se po stojnicah z najrazličnejšo ponudbo, si ogledali nastop mažoretk, godb na pihala, razstavo starinskih avtomobilov in motorjev ter sprevod kmečkih vozov z tematiko češenj in Goriških brd. Ob pozni uri smo se vrnili domov dobre volje in polni lepih spominov. Zapisala: Mitja Audič in Špela Režun Ksefti za avc Naj pesem ETV Gošte a denarno nagrado direktor Termoelektrarne Trbovlje Marko Agrež. V kategoriji starejših pesnikov in pesnic se je pesniško najbolj izkazala Mojca Majerle iz Limbuša, kateri je praktično in denarno nagrado izročil Iztok Živko iz TEVEL-a Kisovec. Ostali finalisti so bili Marija Gartner iz Celja, Vesna Berk iz Zagorja, Boštjan Grošelj iz Šentlam-berta in Kristjan Adamlje iz Zagorja. V kulturnem programu, ki ga je povezoval Boštjan Poglajen, so sodelovali člani glasbene skupine iz Litije, violinistka iz Krašnje Anja Kralj in recita-torka Tanja Bašelj. Vsi, ki niste prisostvovali slovesnosti si v Galeriji EVJ lahko ogledate fotografsko razstavo Foto društva Goga. StaR ___________________y / 'S Odprt Razpis za podporo usranavuanju m Razvoju miimo podjotij k lajbolj popularna televizija v Za-I Tsavju, Televizija ETV obstaja v kabelskem sistemu podjetja EVJ Ele-ktroprom že od leta 1994. Nekaj časa je aktivno delovala na področju občine Zagorje ob Savi, vse do združitve s trboveljsko televizijo Kanal 10, v skupno TV Center. Ko je omenjena televizija po nekaj letih prenehala delovati in šla v stečaj, je junija 2003 znova začela delovati televizija ETV. Najprej so njen program lahko spremljali le v občini Zagorje ob Savi, že nekaj let pa je viden tudi v Litiji, Šmartnem pri Litiji, Ivančni Gorici, Trbovljah, Lukovici, Medvodah, Moravčah, v Mirni na Dolenjskem in v sistemu UPC-Telema-ch v Trbovljah. Oddaje ETV predvajajo tudi GTV, MOJ TV, TV Sponka in Media TV in spletni portal zasavje.org Prvi odgovorni urednik je bil Jure Nagode, od oktobra 2004 pa ga je nasledil Igor Gošte. Prvega marca 2008 je televizija ETV postala samostojno podjetje in se preimenovala v ETV mediji in turizem d.o.o, Loke pri Zagorju 22, 1412 Kisovec. Ob 8. obletnici in 18. obletnici predhodnice ETV Izlake se je 8.6. 2011 v Galeriji EVJ odvijala slovesnost, ki se je bila v znamenju desetih finalistov pesniškega natečaja za Naj pesem ETV. V konkurenci 45 mladih pesnikov do 14 let so finalisti bili: Ema Masterl iz Kočevja, Matic Dolinšek z Izlak, Blaž Uranič iz Kisovca, Aglaja Gale-Šparemblek iz Trbovelj in Maja Remškar iz Čemšenika. Naj pesnica ETV v tej kategoriji je bila po oceni osemčlanske komisije Ema Masterl, kateri je, kot tudi ostalim, praktično nagrado predal odgovorni urednik ETV Igor 1 A inistrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 10. junija 2011 objavilo javni razpis za ukrep 312 - podpora /Vlustanavljanju in razvoju mikro podjetij za leto 2011. Do sredstev niso upravičeni podjetniki, ki imajo sedež podjetja v naseljih s statusom mesta. Razpis bo odprt do 12. avgusta 2011. Informacije v zvezi z razpisom lahko v času uradnih ur podjetniki pridobijo tudi na točkah VEM (»Vse na enem mestu«) v Litiji in v Domžalah, ki delujeta v okviru Centra za razvoj Litija. Več informacij o razpisu je na voljo tudi na Poslovnem portalu Srca Slovenije na naslovu: www.srce-slovenije.si/podjetnistvo. Center za razvoj Litija V___________________________________________________________________________________________________________J Dnevi odprtih VRar na KmeruaH v JaBLanišiii Douni \/maju, juniju in juliju bodo na kme-V tijah v Jablaniški dolini potekali dnevi odprtih vrat. Sodelovalo bo pet kmetij, ki bodo obiskovalcem predstavile raznoliko ponudbo pridelkov in izdelkov dopolnilnih dejavnosti. Obiskovalci bodo na kmetijah lahko spoznali pridelavo domače hrane in dobrote tudi pokusili. Vse kmetije bodo odprte med 10. in 18. uro. V Jablaniški dolini bodo vrata odprle naslednje kmetije: • Nedelja, 29. maj 2011 - Domačija PATERNOSTER, Tenetiše 1, 1270 Litija • Nedelja, 12. junij 2011 - Kmetija Pr' JANEZ, Gradišče pri Litiji 14, 1275 Šmartno pri Litiji • Nedelja, 19. junij 2011 - EKO kmetija PR' KOKOL, Gradišče pri Litiji 2, 1275 Šmartno pri Litiji • Sobota, 25. junij 2011 - EKO kmetija BANCERL, Jablaniški potok 1, 1275 Šmartno pri Litiji • Nedelja, 24. julij 2011 - Ekološka domačija VOVK, Gradišče pri Litiji 1, 1275 Šmartno pri Litiji Celoten razpored in opis ponudbe po posameznih kmetijah si lahko ogledate na spletni strani Centra za razvoj Litija (www.razvoi.si). v_____________________________________________________________________y Kšefti Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 nf| GSM: 041 681-584 ali 041 765-113 ELEKTROPROM EVJ ELEKTROPROM d.o.o. Loke pri Zagorju 22 1412 Kisovec www.elektroprom.si uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-234 storitve 03-56-57-150 > elektroinstalacije > strojne instalacije > daljinsko ogrevanje z lesno biomaso > kabelsko komunikacijski sistemi > trgovina EVJ Center > delovni stroji in nizke gradnje > barSedmica lokalna televizija ETV etv.elektroprom.si komerciala 03-56-57-158 studio 03-56-57-177 p L NAROČILNICA ZA ČASOPIS 73 n Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi, Tel.: 03 56 22 734, Fax: 03 56 32 734 f Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek:....................... Telefon:......... Naslov:............................... Davčna številka: Podpis:......... hrastnik - trbovlje - Zagorje - litija - radeče I I i I J Podjetniška Z3 ckV InovaroRJi Zasavja 2010 /"Nd leta 1996 do 2010 se je na razpis Inovatorji Zasavja pri-Vy j a vilo 67 družb in posameznikov. 606 inovatorjev je prijavilo 351 inovacij. Na objavljeni razpis za leto 2010 je prispelo 17 inovacijskih prijav, kjer je sodelovalo 33 inovatorjev. GZ Območna zbornica Zasavje je podelila 3 zlata, 5 srebrnih, 4 bronasta priznanja in 5 diplom, inovatorjem iz šestih družb. Zlato priznanje so dobile tri inovacije, vse poslane iz ETI d.d. Izlake. Proaktiven tržni pristop pri uvedbi novih rešitev zaščite sistemov za obnovljive vire energije na globalni trg so pripravili Aleksandra Povše, Karmen Stavec in Viktor Martinčič. Uporabo integriranega sporožnika v novi aplikaciji KZS 1M-FN sta pripravila Borut in Tadej Drnovšek. Razvoj tehnologije izdelave fotovoltaičnih ekstrudiranih osnov je delo Sama Urbanije, Francija Ocepka, Petra Bregarja, Bojana Baškoviča in Matjaža Drnovška. Srebrna priznanja so podelili za pet inovacij. Avtomatizacija vstavljanja kljukice stikalnega sklopa KZS v brizgalno orodje so izdelali Matjaž Drnovšek, Andrej Mohar, Ivan Arh in Franci Vozelj iz ETI Gum d.o.o. Izlake. Nova oblika nadstrešnice »PLEXI-S15« s pritrjevanjem »FIX-U« so pripravili Branko Hostnik, Srečko Zavrl, Franc Adamčič, Jože Bokal in Matej Prašnikar h: SVEA Lesna industrija Litija, d.d. Razvoj keramičnega upora KRÄH 400W (novi tip) je delo Jureta Raspotnika, Sama Urbanija in Francija Ocepka iz ETI d.d. Izlake. Signalna LED bliskavica SB-XX-Exia sta pripravila Gregor Rink in Matjaž Javoršek iz TEVEL d.o.o., Kisovec. Zmanjšanje izpustov dušikovih oksidov (Nox) s spremembo recepture stekla so pripravili Mateja Koritnik, Marjan Polak in Radovan Krneta iz Steklarne Hrastnik d.d. Bronasta priznanja so dobili inovatorji dveh družb. Razvodne omarice tipa RO-X-Ex in RO-X-Exia sta pripravila Gregor Rink in Matjaž Javoršek, Stroj za vstavljanje elementov-Robotska roka H80332 pa Dejan Vincek in Milan Černelč, vsi iz TEVEL d.o.o., Kisovec. Regulacijo vrtljajev ventilatorjev hladilnih stolpov je delo Romana Turnška, Zamenjava Quetch ventilov na penvmatskem transportu surovin s pnevmatskimi loputami pa je naredil Boštjan Hudi, oba iz Steklarne Hrastnik d.d. Diplome za inovacije so podelili avtorjem petih projektov in družbi ANATIS d.o.o. iz Hrastnika. Stanislav Abram je pripravil Elektronski modul z možnostjo menjave R6 baterij. Srečko Kačič in Stanislav Abram sta izdelala Spremembo orodja za brizganje lončkov elektronskih modulov z iglo za odstranitev dolivka. Stanislav Abram in Peter Tončarevski sta avtorja Stroja za montažo LRD na nosilec vzmeti. Stanislav Abram in Andrej Ham sta naredila Enofazni frekvenčni pretvornik z regulacijo amplitude. Stanislav Abram pa je tudi avtor Povečanja prodaje spletne trgovine s postavitvijo večkratnih tematskih spletnih strani. If JU? f! S r, ; f Upajmo, da bo v Zasavju nastalo še veliko inovacij, ki bodo omogočile postaviti naše kraje spet na zemljevid uspešnega gospodarstva, da bodo ustvarjali pomemben delež v proizvodnji in storitvah naše države. Besedilo: Irena Vozelj, slike: arhiv GZ OZ Zasavje Akcija Naj PRosTovouec d " Lp — Trenutni vrstni red: Nai NVO: 1. Društvo DMSNV - 23 glasov 2. Društvo diabetikov Trbovlje - 12 glasov 3. Literarni prijatelji DUT Trbovlje-10 glasov 4. KORK Čemšenik - 8 5. TD Čemšenik - 7 glasov 6. Eko Krog - 7 glasov 7. Društvo diabetikov Hrastnik - 5 glasov 8. Društvo upokojencev Trbovlje - 4 glasove 9. Društvo prijateljev mladine Trbovlje - 3 glasove 10. Turistično društvo Hrastnik - 2 glasova 11 .Društvo U 3 - 2 glasova 10. Društvo za vrednote NOB Trbovlje - 2 glasova Nai prostovoljci: 1. Leon Janežič, DMSNV - 23 glasov 2. Olga Špajzar, DU Trbovlje - 21 glasov 3. Simona Jarc, KORK Čemšenik - 9 glasov 4. Tine Lenarčič, Literarni prijatelji DUT - 8 glasov 5. Uroš Macerl, Eko krog - 7 glasov 6. Viktor Ramšak Društvo diabetikov Hrastnik - 5 glasov 7. Silva Kovač TD Čemšenik - 4 glasove 8. Vika Bočko , Društvo za vrednote NOB Trbovlje - 4 glasove 9. Slavko Gulič, Literarni prijatelji DUT Trbovlje - 3 glasove 10. Stanislava Radunovič TD Čemšenik - 3 glasove 11. Mojca Greben, TD Hrastnik - 2 glasova 12. Dušan Martinčič TD Čemšenik - 1 glas ,13. Lidija Hutar, DOB SLO, Trbovlje - 1 glas „ Izžrebana .slasovalka: \ Rada Camber, v Trg svobode 3b, 1420 Trbovlje y Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«; prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«. £@?Mrest S§?Mrest Mrcia n»vlodn.h organizacij Ztnovja Mrofo novtodnih organizacij Zmavja GLASOVNICA ZA NAJ PROSTOVOLJCA ZASAVSKE REGIJE 7/2011 Naj prostovoljec oz. prostovoljka zasavske regije je: (Ime, priimek, nevladna organizacija, v kateri deluje) Zanj (o) glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi &&Mrest Mroža navlodmh organizacij Zasavja 3? M rest Mraio ncviodnih cpforuzocij Zoiovjc GLASOVNICA ZA NAJBOLJŠO NEVLADNO ORGANIZACIJO ZASAVSKE REGIJE 7/2011 Najboljša nevladna organizacija zasavske regije je: (Naziv nevladne organizacije, torej društva, ustanove ali zasebnega zavoda) Zanjo glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) J L _ _ _ _ (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi Dan, ko so Kandrše praznovale same sebe Pnaznovanje Knajevneca pnazmica KS MLinše-KoLOVRar Qte kdaj premišljevali, kako dobro sploh Dpoznate svoj kraj? Tisti kraj, ki ga po naključju ali po svoji izbiri kličete za domači kraj, kamor se vsak dan vračate iz svojih služb in šol, kjer preživljate veliko večino svojega časa, kjer ste morda tudi rojeni? Kako dobro ga torej poznate? Veste za njegovo zgodovino? Veste, kdo so ljudje, ki jih vsa dan srečujete in morda nekatere izmed njih tudi pozdravite, čeprav jih poznate le na videz? Vsa ta vprašanja sem si začela zastavljati, ko sem izvedela, da bo naš mali kraj gostil kulturni praznik, pri katerem naj bi majhno vlogo igrala tudi sama. Kandrše, kot jih sama poznam, so sicer moj domači kraj, moje prebivališče že od trenutka, ko so me prinesli iz porodnišnice. Poznam travnike v Kandršah v vseh njihovih letnih časih, gozdove, potoke, hribčke in kakšne skrite kotičke. Toda ljudje, ki jih kličem za svoje sosede in sokrajane, so nekoliko trši oreh za spoznavanje kot travniki ali domači vrt za hišo. Koliko zares vem o njih? In pomembneje, ali me v resnici sploh zanima karkoli vedeti? Dejstvo je, da dandanes ljudje drugače dojemamo svoj kraj kot so ga naši dedki in babice pred leti. Naša krila se odpirajo širše in nas peljejo dlje kot marsikaterega od naših prednikov. Avtomobili nas zlahka zapeljejo vsaj do tistega prvega supermarketa, ki lahko poteši naše potrebe po osnovnih življenjskih potrebščinah in še kam dlje, ko je treba. Nič več ne rabimo biti v tako veliki meri povezani z ljudmi okrog sebe, se zanimati za njihova življenja, za njihove interese in znanja. In če se nam ni treba, se največkrat tudi ne. Vsak ima rad svoj mir, še posebno, če je vprežen v divji tempo kapitalistične družbe, ki zase zahteva večino človekovega časa in energije. Kar hočem s tem dolgim uvodom povedati, je pravzaprav povezano s presenečenji, ki so jih prinesle priprave na omenjeni kulturni praznik. Svoje sokrajane in sosede v takšnih primerih vidiš v povsem drugi luči - niso več zgolj znanci, ki jih pozdraviš in z njimi malce poklepetaš. Naenkrat se izkaže, da imajo vsak svoj talent, bolj ali manj skrit pod vsakdanjim videzom in manirami. Nekateri znajo peti. Nekateri igrati na inštrument. Drugi pišejo čudo- vite pesmi. Tretji se izkažejo z igralskim talentom, ali smislom za komedijo. Četrti zbirajo predmete, ki bi sicer bili davno pozabljeni, vrženi v smeti ali preprosto prepuščeni pregovornemu zobu časa. Peti se ponašajo s talentom za fotografijo in kronološko beležijo razvoj kraja, da se drugi lahko čudimo spremembam, ki jih je le-ta prestajal skozi desetletja. Šesti so rojeni organizatorji, ki si vzamejo čas kljub zahtevam profesionalnega življenja in se nesebično posvetijo razdrobljenim koščkom, ki imajo šele postati zaokrože-nain harmonična celota. Ostali ... pečejo pecivo, ki smo ga veseli ravno tako tako kot lepih glasov in melodij in ga zato zmanjka v nekaj kratkih trenutkih. Kar naenkrat se tako zazdi, da si stopil korak bliže ljudem, da si imel priložnost pokukati skozi vrata njihovih osebnosti, ki so se za to priložnost bolj na široko odprla. Praznovanje krajevnega praznika KS Mlin-še-Kolovrat je 21. maja potekalo pod okriljem sveta KS Mlinše-Kolovrat v sodelovanju z društvi, s PŠ Mlinše in posamezniki v Kandršah. Ni naključje, da smo 24. maj izbrali za praznovanje krajevnega praznika. Ta dan leta 1942 se je Revirska partizanska četa spopadla z okupatorjevo vojsko v Kolovratu. Kmalu za tem, 30. maja, je Revirska četa nad Vidrgo napadla nemško policijo in to je bil začetek odpora proti okupatorju. V dneh praznovanja krajevnega praznika pa se spominjamo tudi vseh prvih večjih aretacij naših krajanov in prvih žrtev. Program, ki so ga ob tej priložnosti pripravili za tisto sobotno popoldne, je bil sestavljen iz vsega že naštetega - bilo je petja, igranja, plesanja, recitacij in tudi kakšen govor se je vmes znašel, da je gledalce spomnil, v čast katerih dogodkov so se navsezadnje zbrali. Prišel je župan naše občine, Matjaž Švagan in gasilci so otvorili asfaltirano dvorišče za svoje manevre. V prostorih PGD Kandrše smo si lahko ogledali razstavo ročnih del in starih predmetov iz področja Kandrš in okolice. In bilo je veliko veselja in navdušenja in druženja. Bil je pravi praznik kraja, ki se sicer ne more pohvaliti s pogostimi podobnimi prireditvami. Morda je bil zato občutek še toliko bolj poseben, in, kdo ve, morda se ima že v prihodnosti zgoditi kaj novega, zanimivega, kaj takega, kar bo znova povezalo ljudi, ki se kličejo sosedje z neko drugo, še močnejšo vezjo. Zapisala: Bojana Bregar Foto: Marija Ribič Društveno Ključ je sožme z LasTmi« zemljišč LD Podkum je uspešno gostila pomemben dogodek za 5 LD na območju doline Sopote. \/lovskem domu v Podkumu je bil v ponedeljek 13. junija V posvet petih lovskih družin (LD), ki delujejo na območju doline Sopote. V okviru mednarodnega leta gozdov so o sožitju med lovci, gozdarji, kmeti in naravo razpravljali LD Podkum, LD Radeče, LD Polšnik, LD Dobovec in LD Dole pri Litiji ter strokovnjaki za omenjena področja, med njimi predsednik LZS Srečko Krope. Navzoči so bili tudi nekateri večji kmetje. Pred začetkom referatov so za ustvarjalno vzdušje s kratkim kulturnim programom poskrbeli člani Lovskega pevskega zbora ZLD Zasavje in Revirski rogisti iz Trbovelj. Živalski in rastlinski svet doline Sopote je predstavil Dušan Klenovšek iz Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN). Pozval je k izogibanju posegom v obrečni prostor, ki vodijo v izginotje tamkajšnjega življa. Hkrati je lovce, gozdarje in ribiče seznanil z odprtostjo ZRSVN-ja za vse informacije, povezane z odkritji kakršnih koli sprememb glede favne in flore. Gospodar Ribiške družine (RD) Radeče Jernej Pikelj je spregovoril o dejavnosti ohranjanja ribjega življa v Sopoti. RD ima v ta namen v njenem porečju gojitvene potoke. Na ribji stalež Udeleženci posveta so zavzeto prisluhnili predavateljem. med drugim negativno vplivajo zanemarjanje mokrišč, neurejene brežine, prekomerno gnojenje obrečnih travnikov. Pikelj je poudaril, da je dolina Sopote v bližini območja Nature 2000, zato se je treba zavedati pomena ustreznega ravnanja z reko in življenjem v njej, saj v zadnjih 10 letih glede tega ni bilo opaziti napredka. Janez Nograšek iz Zavoda za gozdove je obravnaval divjad v dolini Sopote. Tu živi srnjad, jelenjad, damjak, muflon, gams, divji prašič, območje prečka tudi medved. Precej je male divjadi, od ptic sta najbolj markantna planinski orel in sokol selec. Na območju doline so bili uplenjeni kapitalni jeleni; eden izmed njih, uplenjen leta 1973 v revirju LD Podkum, je bil na ogled udeležencem posveta - na razstavi trofej v francoskem Marseillu je prejel srebrno medaljo. Dovolj hrane in zadostno število krmišč za divje prašiče botruje tudi uplenitvam »zlatih« merjascev. Predavatelji s koordinatorjem projekta Jožetom Prahom (prvi z desne) in predsednikom LD Podkum Milanom Reparjem (tretji z desne). Posebno predstavitev so namenili muflonu. Brane Gajič iz LD Radeče je predstavil razloge za razširitev te divjadi, ki se je v dolini Sopote pojavila v 60. letih 20. stoletja in našla idealne pogoje za življenje. Muflon ima tukaj zimovališče, zato LD Radeče, LD Dobovec in LD Podkum - v njihovih revirjih se giblje - skrbijo za stalno zimsko krmljenje. Prvi muflon je bil uplenjen leta 1978 na Dobovcu. Viktor Miklavčič iz Zavoda za gozdove je imel referat na temo škode po divjadi. Opredelil je osnovne pojme in interpretiral zakonodajo. Izpostavil je zlasti odnos med lovci in kmeti, saj so slednji najbolj na udaru divjadi, ki si po liniji najmanjšega odpora išče hrano. Poudaril je, da se škodne primere najlažje preprečuje, njihove posledice pa najlažje odpravlja, če lovci in kmetje načrtno gojijo medsebojno sožitje. Posvet je optimistično zaokrožil Krope, ki je bil navdušen nad idejo za njegov sklic, saj so tako široko zastavljeni dogodki zelo redki. Dejal je, da so danes lovci »odvetniki narave«. Njihova skrb za trajnostni razvoj mora vključevati vse deležnike, s katerimi prihajajo v stik pri uresničevanju svojega poslanstva, začenši z lastniki zemljišč. Besedilo in slike: Boštjan Grošelj 32 L6T DUFS Trbovljc \/Domu upokojencev Fran-V ca Salomona na Tereziji imajo svoj dom upokojenci že dvaintrideset let. Tudi letos so obletnico praznovali v okviru prireditev ob občinskem prazniku. Ob praznovanju so se na družile generacije, od najmlajših otrok iz vrtca do stanovalcev doma, ki preživljajo tretje življenjsko obdobje. Za dobro popoldansko razpoloženje so najprej poskrbeli glasbeniki Delavske godbe Trbovlje. Prisrčen nastop so pripravili otroci iz vrtca Barbara. Nekaj pesmi je zapel domski mešani pevski zbor Škrjančki. Gostovala sta tudi Mešani pevski zbor Gimnazije in ekonomske srednje šole in moški pevski zbor Zarja, pod taktirko Blaža Rojka, Nekaj Zarjanov je predstavilo tradicionalni sprejem novincev med rudarje - skok čez kožo. Kako je bilo v domu nekdaj in danes je povedala direk- torica, Danica Hren. Posebej se je pohvalila z visoko kvaliteto storitev in najnovejšo pridobitvijo, gospodinjsko skupino, ki ima posebej urejene dnevne in spalne prostore tako, da lahko do dvanajst stanovalcev z demenco opravlja, po njihovih zmožnostih, še vsakdanja gospodinjska dela. Bivalni prostori so podobni tistim iz katerih prihajajo stanovalci v dom. Kuhinja je prilagojena vozičkarjem, imajo več kavčev za počitek, televizijo. V dnevnem prostoru izvajajo veliko aktivnosti, da bi stanovalci ohranjali svoje sposobnosti. Ves čas je pri njih prisotna delavka doma, ki jim pomaga. Podžupanja, Tatjana Jevše-var je pohvalila delo zaposlenih v domu, ki ga spremlja že veliko let. Povedala je, da bo Zdravstveni dom imel v domu štiriurno dnevno ambulanto s stalnim zdravnikom. Ob praznovanju so stanovalcem in zaposlenim čestitali tudi predstavniki trboveljskih društev in organizacij z željo, da bi še dolgo dobro delali in da bi bili stanovalci zadovoljni v njihovem domu. Po končanem uradnem delu se je nadaljevalo druženje ob prijetnem klepetu, dobrem prigrizku, pijači in živi glasbi dua Evergreen. Besedilo in slika: Irena Vozelj Društveno A Aed prireditvami ob ob-/Vlčinskem prazniku so v Loški cerkvi v Trbovljah nastopili učenci flavte, kljunaste flavte in kitare katerih mentorici sta Barbara Černe in Ana Kralj. Pridružili so se tudi bivši učenci Glasbene šole Trbovlje Jernej, Martina in Emir, ki nadaljujejo šolanje na konzervatoriju za glasbo in balet ter akademiji za glasbo v Ljubljani. Vsi nastopajoči učenci Tara, Barbara. Janez, Domen, Tjaši, Saša, Katja, Eva. Tilen, Eva so suvereno odigrali skladbe, nekaj skupaj s ko-repetitorkama Urško Meglič Sadiki in Tjašo Šketako. Sam ambient je ob igranju pričaral gledalcem in poslušalcem posebno vzdušje. Besedilo in slika: Irena Vozelj A A Združenje borcev za vrednote NOB Trbo-/Vlvlje je lani, v času vseslovenske akcije čiščenja okolja, organiziralo saditev dveh dreves, rdečih javorjev pred svojimi poslovnimi prostori. Letos so se ponovno odločili, da spet posadijo drevesa prijateljstva. Dva rdeča javorja so 18. maja posadili pri Zasavskem muzeju Trbovlje. Dali so pobudo za zasaditev še dveh rdečih javorjev, pred stavbo na Ulici 1. junija 4, kot darilo občini ob občinskem prazniku. Njihovi pobudi so prisluhnili KS Center, Občina Trbovlje, Komunala Trbovlje, Vrtnarstvo Tašker Sašo in pevci Svoboda Dobrna. Ob saditvi, 8. junija, se je zbralo kar nekaj ljudi, ki so pomagali pri delu, pevci so s petjem pesmi pomagali k dobremu razpoloženju. Tudi tako je mogoče organizirati druženje ljudi, ki delajo v isti stavbi na različnih področjih. Besedilo in slika: Irena Vozelj Otvoritev Mladinskega centra in hotela Trbovlje PßiQsirQiti ii ciiLape v sneDišču iRBOVeLJ A A ladinski center Trbovlje (MCT) /f Ije v petek, 17. junija, otvoril svojo novo stavbo. Nahaja se poleg Delavskega doma Trbovlje, poleg samega sedeža in pisarne MCT-ja bo v stavbi tudi prvi mladinski hotel v Zasavju. V objektu je v šestih sobah na voljo 22 ležišč, skupinska kuhinja z jedilnico, medijska soba, prostor, ki vadbo omogoča različnim glasbenikom, večnamenski prostor, ki bo namenjen predavanjem, koncertom in različnim aktivnostim z mladimi ter kavarna. Direktorica MCT-ja Polona Siter Drnovšek je povedala, da v otvoritvi nove stavbe vidi predvsem priložnost za mlade iz Trbovelj: »Prostor je prvenstveno namenjen mladim, nova stavba pomeni še večje možnosti za boljše delo z mladimi, za programe za mlade in z mladimi, če imajo ideje lahko pridejo sem in poizkusili jih bomo uresničiti. Poleg tega prinaša tudi prenočitvene možnosti, ki omogočajo organizacijo večdnevnih projektov v Zasavju, tako za kulturne ustanove, športna društva, kot poslovneže.« Siter Drnovškova je še dejala, da so letošnja pričakovanja o nočitvah v hotelu že izpolnjena: »Prvo nočitev imamo že rezervirano - v začetku julija bomo v našem hotelu prespali svatje para, ki se bo poročil v Trbovljah.« Otvoritev je pričela Delavska godba Trbovlje, sledila je tolkalska skupina Perkakšns, kasneje so nastopili še pevci komornega zbora, skupini Red dot in Zmelkoow. V /VICT-ju so otvoritev nekaj več kot milijonskega projekta, ki ga je sofinancirala občina Trbovlje, delno pa Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter Ministrstvo za šolstvo in šport, proslavili v dveh dneh. Poleg že omenjenih koncertov si je bilo mogoče ogledati tudi notranjost stavbe, projekcijo filmov ustvarjalcev MCT-ja, gledališko predstavo skupine Bobki, udeležiti medgeneracijskega balinanja, koncerta kantavtorja Adija Smolarja ali intervjuja s športnim novinarjem in komentatorjem Ivom Milovanovičem. Andreja Gradišar j/ončno so pod streho vsa državna prvenstva za leto 2011 In Ixplesald plesnega kluba Urška Zagorje so se fenomenalno izkazali. 27.05.2011 je bil prvi do treh tekmovalnih dni letošnjega državnega prvenstva v modernih tekmovalnih plesih, v katerih se je zvrstilo 1741 plesalcev iz 42 klubov. Ta dan so se v disco dancu pomerili tudi mladi plesalci iz Zagorja in si priplesali skoraj vsa prva mesta v tej plesni zvrsti. Naša najuspešnejša tekmovalca in hkrati tudi najuspešnejša plesalca tega dneva sta bila mladinka Nina Jarman in pionir Luka Kotnik, katera sta domov odnesla vsak po tri zlate medalje in eno srebrno. Trenerki Katarina Maček in Tanja Kucler sta bili iz ure v uro vse bolj ponosni, saj so medalje kar deževale! Solze sreče pri plesalcih, trenerkih in starših so tekle v potokih, saj so čisto vsi otroci, ki plešejo v PK URŠKA ZAGORJE, stali na stopničkah in si zasluženo priborili naziv najboljšega plesnega kluba, s kar osem zlatih, tremi srebrnimi in eno bronasto medaljo. Zaradi vseh uspehov, ki so jih dosegli, so v nedeljo plesali na Gala večeru zmagovalcev na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Sedaj jih čakajo novi izzivi, saj se v septembru odpravljajo v Bochum v Nemčijo na svetovno prvenstvo, kjer bodo na plesišču zastopali Slovenijo. Držimo jim pesti za čimboljše uvrstitve hkrati pa jim še enkrat iz srca čestitamo za fenomenalen uspeh! Rezultati pa so bili sledeči: PIONIRJI Državni prvak solo pionirji: Luka Kotnik, vice prvak v solo disciplini Maks Denis Hriberšek Državna prvaka v parih India Karlatec in Luka Kotnik Državni prvaki pionirji mala skupina: Energy Pionirke solo: Tina Baloh, 6. Mesto, Anja Leskovar 12. mesto MLADINCI Državna prvakinja v solo disciplini: Nina Jerman Državni prvakinji v parih Nina Jerman in Eva Kotnik Državni prvaki mladinci mala skupina: Dive Vice državni prvaki velike skupine: Formula 1 Mladinci solo: Eva Kotnik, 12. Mesto, Neža Gošte, 14. Mesto, Staša Majcen, 23. Mesto Mladinci pari: Anamaria Goltes in Nika Leskovar, 5. Mesto, Ema Kurent in Gaja Ribič, 11. mesto ČLANI Vice prvakinja v solo disciplini Eva Ševerkar Državni prvaki male skupine: MAXI DIVE Državni prvaki velike skupine: KARTE Člani pari: Eva Ševarkar in Tia Pavšek 3. mesto Člani solo: Tania Hriberšek, 7. Mesto, Sara Kovač, 9. Mesto Minuli vikend pa se je v Šenčurju odvijalo državno prvenstvo v Street disciplinah. Plesni klub Urško iz Zagorja sta zastopali dve mali formaciji in en pionirski par. Kljub temu, da so otoci v tej disciplini večinoma začetniki, so rezultati več kot odlični. Pionirja Luka Kotnik in India Karlatec sta pod mentorstvom Uroša Sihurja dosegla 3. mesto s točko NE, NE, NE, Tl ODLOŽ in si s tem zagotovila nastop na svetovnem prvenstvu. Tudi mladinska mala formacija pod istim mentorstvom odhaja na svetovno prvenstvo, saj so s točko KAO FREJ URA in odličnim nastopom osvojili bron ter pričarali nepopisno veselje trenerja in staršev. V najmočnejši konkurenci pa so si članska mala formacija SUPER DIVE s trenerko Renato Alibegovič priplesale finale in na koncu pristale na 6.mestu. Prav vsi - otroci, trenerji in starši so s skupnimi močmi dokazati, kaj zmore timsko delo, saj je bilo letošnje leto resnično najuspešnejše leto plesnega kluba Urška Zagorje. Besedilo in slike: Dragica Kotnik ßo^OAndj P^^OjBj^aZ'Bar a iteua. SjnuiPiai bas. i>zi Z^aco.n-ja, m/ GO w 'H1 li Cesta zmage 65,1410 Zagorje TELEFON: (03) 56 64 186 Valvazorjev trg 8,1270 Litija TELEFON: (01) 89 81 088 in, ^asäMCä Nujno obvestilo! Zaradi objektivnih okoliščin bo naša akcija nekaj časa mirovala, predvidoma do septembra ali oktobra. O možnih spremembah vas bomo pravočasno obvestili. Prosimo za razumevanje. Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las! K U P O H STILSKA PREOBRAZBA Ime:____________________________ Priimek:________________________ Ulica:__________________________ Kraj:___________________________ Telefon:________________________ Qlika ne laže. Oluj kamion z madžarsko registracijo, ravno zavija desno, saj vemo kam. Posnetek je nastal 1.6.2011 ob 8.11 dopoldan, pa smrdelo je. Kdo ve, ali iz kamiona, ali pač iz dimnika francoske cementarne. Zakaj že madžarski tovornjak? Prepričani smo, da ni pripeljal iz Spodnjega Dupleka... Da ne kurijo evropskih smeti? Larifari. Podoben kamion smo zasačili še teden dni kasneje in še enkrat, v naslednjem tednu. Zaradi tega dajemo na pranger francosko cementarno v Trbovljah. MM ImmM 3)@ TryiifeiiSTijcwji vi)§ "7 adnjo nedeljo v maju so se odpravili' Z-člani TD Hrastnik na pohod v okviru akcije Spoznavajmo svoj domač kraj. Kot navadno so bili presenečeni nad skritimi kotički, ki jih doslej še niso poznali. „V Turju sta nam Vojka Grešak, predsednica KS, in Minka Babič, upokojena učiteljica in živa legenda zgodovine kraja, pokazali toliko imenitnih stvari, da brez pretiravanja lahko rečem, da je Turje prava turistična vas,“ je bila navdušena Mojca Greben, predsednica TD Hrastnik. „Na vsakem koraku se tudi vidi, da krajani delajo skupaj in da sprejemajo obiskovalce z odprtimi rokami,“ je še dodala. Z ogledi so sicer začeli že v Črdencu, kjer stoji na ovinku temeljito obnovljena hiša Na cesti VDV brigade 36. Zgradili so jo italijanski mojstri leta 1908, ko so gradili tudi dolsko cerkev sv. Jakoba, naročnik pa je bil Ivan Draksler. Starejši prebivalci Dola se še spominjajo gostinskega vrta za hišo in mogočnih divjih kostanjev ob cesti. Od šestih stojita še dva. Hišo obnavlja zdajšnji lastnik Jani Kraner, pravnuk Ivana Drakslerja. Pohodnike so vse do Turja čakale zasede raznih znancev, predvsem nagrajencev lepo urejenih balkonov in oklice hiš. Že pod Turjem pa sta jih pričakali Vojka in Minka, ki sta jima razkazovali zgodovinske posebnosti kraja. Veliko novega so izvedeli pri cerkvi sv. Štefana, Lesti Babič pa jim je ob cerkvi prebrala svoje spomine na tursko šolo. Posebno poglavje zavzema tudi obisk pri družini Košič, ki je dobila za svojo urejenost kmetije že nagrado TD Hrastnik. Njihovi cvetlični nasadi so nekaj posebnega predvsem zaradi nasadov domačih, tradicionalnih rož in zato, ker znajo staro prepletati z novim. Besedilo: Fanti Moljk Fotografije: Andreja Žibret ^red tremi leti, ko smo praznovali polnoletnost naše I samostojnosti, so v Čemšeniku na pobudo KS Čemšenik prvič organizirali Večer na vasi. Mira Polc - ponosen kot pav Letos je na predvečer 20. rojstnega dneva enako kot pred tremi leti TD Čemšenik zasukalo rokave in s pomočjo ostalih društev in Podružnične šole Ivana Skvarče Čemšenik, pripravilo prijeten predpraznični večer s srečelovom, športnimi igrami in kulturnim programom. Deževni oblaki, ki so se tokom dneva nagrnili nad Čemšeni-kom niso imeli vpliva na tiste najbolj vztrajne, saj je večer, ki je sledil bil vse kaj drugega kot deževen in dolgočasen. Predsednica TDČ Silva Kovač StaR zasavc %/as Vine, se nahaja v Zagorju na V nadmorski višini 463 metrov in ima skrivnostno poreklo. 0 tem govorijo legende, ki so se po ustnem izročilu prenašale iz roda v rod, ugibanja in nekaj zelo verjetnih podatkov, povezanih z zgodovino gradu Gallemberg (Gamberk), ki so zapisani v zagorski župnijski kroniki. Kot verjetno že veste so se plemenitaši iz rodbine Gallov v te kraje doselili z Bavarske v 12. stoletju. Eden od njih naj bi posestvo na Vinskem hribu razdelil med tri sinove, Gregorja, Andreja in Jurija. Od tod priimki Gre- čan, Andrač in Jurček. O izvoru imena vasi Vine pričajo korenine opuščenih vinskih trt in kamenje, zloženo v ograjo pod Lisičjimi jamami na Vinskem vrhu. Prisojno lego so domačini izkoriščali za gojenje vinske trte že pred približno 350 leti. In kaj je bilo z vinogradi? O tem govori zanimiva legenda. V tistih časih še ni bilo zagorske župnije, tako da so se ljudje ob praznikih podajali k maši daleč v prafaro Mengeš. Ta dolga pot se jim je začela upirati, grofovska kri v njih je vzbudila prevzetnost in objestnost. Eden izmed vinskih kmetov je, prepričan, da imajo v Vinah več vina kot vsa mengeška gospoda skupaj, sklenil, da lahko mašujejo kar sami. »Maševal« je ogrnjen v slanino tisti dan zaklanega prašiča. Nebo je poslalo božjo kazen nad prevzetne Vinjane, huda ura je razdejala vinograde, povodenj je zemljo odnesla v dolino. Od takrat v Vinah ne gojijo vinske trte, na vsako belo nedeljo pa imajo mašo zaobljube zaradi greha prednikov, ki so se šli »špehovo mašo«. Cerkev ima od leta 1923 edina v župniji železne zvonove, ker so med I. svetovno vojno bronaste zvonove prelili v topove. Stene in strop so dolgo prekrivale debele plasti beleža, znano pa je bilo, da se pod njimi skrivajo izredno bogate zidne poslikave. Leta 1911 so popravljali močno razpokano notranjost, ni pa znano, kdaj so prebelili in prekrili freske. Na pobudo diakona Pavleta Krnca, ki je povabil v Vine vodjo konservatorskega ateljeja Zavoda za spomeniško varstvo Slovenije akademskega kiparja Franceta Kokalja, so mladi poleti leta 1970 pod njegovim strokovnim vodstvom začeli odkrivati freske. To delo se je nadaljevalo tudi kasneje in freske so leta 1972 in potem še 2006 zasijale v vsej svoji lepoti. StaR Kulturna Nace Simončič - človgk za vse čase V Knjižnici Litija so se lotili projekta, ko so zbirali gradivo in poizvedovali o življenju rojaka Naceta Simončiča. Letos januarja je minilo 10 let od smrti velikega umetnika. Gradivo so predstavili na spominski slovesnosti 8. junija 2011, v avli Občine Litija, prav na rojstni dan Naceta Simončiča. Na slovesnosti so sodelovali pomembni ljudje iz Nacetovega življenja, hči Maruša, sodelavka iz RTV SLO, Irena Struna Arko, prijatelja Matjaž Loboda in Andrej Kurent. Pel je moški pevski zbor Lipa. Prireditev so posvetili občinskemu prazniku, ki ga Litija praznuje 16. junija. Razstava o njegovem življenju in delu je na ogled v Knjižnici Litija. Tu so osebni predmeti Naceta Simončiča, fotografije, marionete in ročne lutke, Radovedni Taček, ki bodo še posebej zanimive za naše najmlajše. Na razstavi sta na ogled tudi filatelistična panoja. Ob rojstnem dnevu Naceta Simončiča so predstavili spominsko ovojnico in žig, več spominskih ovojnic, o znanih osebah in dogodkih v Litiji, pa je uredil Janko Štampfl, med drugim tudi urednik filatelističnega kotička v Dnevniku. Ta kotiček bo zanimiv za vse zbiralce ali ljubitelje filatelije. Vljudno vas vabijo v galerijo Knjižnice Litija, na zanimivo razstavo, ki bo na ogled do 1. julija 2011, v delovnem času knjižnice. UniveRza za TRerie živuemsKo OBDOBje LiTua/ŠmaRTno v jeseni kot društvo Sredi junija je bila v Knjižnici Šmartno zaključna prireditev ob koncu študijskega leta, obenem pa je potekal ustanovni občni zbor Društva univerza za 3ŽO Litija in Šmartno. V prvem delu so mentorji predstavili delovanje skupin, predsednica, Marijela Lebinger je predstavila okvirni program za novo študijsko leto. V drugem delu srečanja so na zboru članov sprejeli sklepe o ustanovitvi društva, temeljnem aktu, o zakonitem zastopniku in organih društva. Univerza je dve leti delovala kot del Knjižnice Litija, od jeseni dalje kot samostojno društvo. Vabljeni k vpisu v novem študijskem letu, vpis bo v septembru 2011! Učenje je lahko tudi zabavno, prepričajte se sami! 15 lgt KUD Art Club Liti ja Društvo KUD Art Club iz Litije deluje aktivno že 15 let. Ob tej obletnici bodo v knjižnici Litija pripravili skupinsko razstavo. Dejavnost kluba je pestra: člani delujejo v likovni, foto ter video- filmski sekciji, ki deluje pod mentorstvom umetniškega in ustanovnega člana Janeza Vrtačnika. Na razstavi se bo predstavil s svojimi video deli, sodelovala bo video sekcija društva. Predstavili bodo tudi likovna ustvarjalca Andreja Janžo in Zvoneta Vrtačnika ter fotografije Ivana Jesenovca in multimedijsko ustvarjalko in oblikovalko Nežo Palčič. Razstava bo 5. 7. ob 18. uri v Knjižnici Litija. Vabljeni na poletne oglede v galerijo Knjižnice Litija. PoLerni Deiovni čas Knjižnic v Litiji m ŠmaRTnem: V mesecu juliju in avgustu bosta knjižnici v Litiji in Šmartnem odprti po poletnem delovnem času: Knjižnica Litija bo odprta: Ponedeljek, četrtek od 12.00 do 19.00 Torek, sreda, petek od 8.00 do 14.30 Knjižnica Šmartno pa: Ponedeljek, četrtek od 12.00 do 19.00 ure ToreK, sreda, petek od 10.00 do 14.30 ure Prijetne dopustniške dni, s knjigo bodo še lepši! Skozi pisareLJSKO pgro MaRjana LampRera Gospod Marjan Lampret je oseba, ki je ni potrebno posebej predstavljati. S svojim delovanjem in predvsem pristnimi stiki s krajani kot župnik v Šmartnem, se bo mnogim vtisnil v spomin. Ob slovesu od kraja in službovanja v Šmartnem, se bo predstavil kot pisatelj, pisec, morda tudi kritik določenih dogodkov in dejanj in nedvomno aktivni tvorec javnega mnenja v Šmartnem. Srečanje z g. Lampretom bo v Knjižnici Šmartno, 30. junija 2011, ob 20. uri. Aleksandra Mavretič za ave Špegu r Odločili smo se, da bralcem Zasavca predstavimo nekaj Zasavcev, ki jih srečujejo in bi si morda želeli izvedeti o njih, njihovem življenju in konjičkih kaj več. J Špegu za Manjo Golgc i Aanja Goleč, učiteljica angleščine, /Viki jo poznajo generacije hra-stniških otrok. Verjetno se je sošolci spomnijo iz gimnazijskih let, ko je bila razigrana, pripravljena na vragolije. Takrat je njena mama trdila, da bosta znali Manja in njena sestra Metka vse, ko bosta to morali, zato ju ni nikoli silila delati doma, če ju ni bila volja. In prav to je vplivalo nanjo, da pri svojem učiteljevanju nikogar direktno ne sili, da se uči, ampak ga pritegne tako, da ji prisluhne. Vedno je rada pela, igrala, skrbela za svoj videz. Tisti, ki jo poznamo že dolgo, menimo, da se skoraj ni nič spremenila. Morda je za kanček bolj pozorna do vseh, ki so ji blizu ali jih pozna. Je preudarna, čeprav tega ne pokaže direktno. Vesela je svojih prijateljev in znancev, rada poklepeta, še rajši ustvarja in poje. Življenje ji predstavlja izziv, ki jo draži, da se ga loti reševati. Predvsem ima rada svoje domače. Česa iz svojega otroštva ne boste nikoli pozabili? Potovanja na otok Pag leta 1954. Društvo prijateljev mladine je organiziralo letovanje za 60 hrastniških otrok. V bur-ji je ladjico silovito premetavalo sem ter tja. Mokri, preplašeni in pobruhani smo z veliko zamudo prispeli v Novaljo. Da se je potovanje srečno izteklo, so staršem sporočili preko radijskih valov. Na Reki so naše vodnike rotili, naj ne gredo na morje z otroki, a naslednja ladja je odplula šele čez dva dneva, denarja za prenočišče za tako veliko skupino pa ni bilo. Kateri od vaših učiteljev ali profesorjev vam je pustil neizbrisen pečat? S hvaležnostjo se spominjam Slavice Guštin, ki mi je pomagala prebroditi stiske ob prešolanju v Trbovlje. Na zunaj je delovala strogo, imela pa je toplo srce in pretanjen posluh za otroško dušico. Bila je veličastna ženska. Po desetih letih zakona je z odprtimi rokami sprejela otroka svojega moža, za katerega prej niti vedela ni. Marico smo spoznali tudi mi, njeni učenci, saj jo je vodila s seboj na izlete in športne dneve ter jo tako vključevala v novo okolje. Največ znanja slovenskega jezika mi je dala profesorica Blanka Husu. Opišite nam na kratko vaše šolanje in strokovno izpopolnjevanje. Po maturi na trboveljski gimnaziji sem se odločila za študij angleščine in slovenščine na Filozofski fakulteti. Po hudi prometni nesreči sem izgubila študijsko leto, se noro zaljubila in se jeseni prepisala na Pedagoško akademijo v Ljubljani z željo, da se čim prej osamosvojim. Kot učiteljica na Osnovni šoli narodnega heroja Rajka, v Hrastniku, sem obiskovala razne strokovne seminarje, poletne šole angleščine. Ves čas me je zanimala psihologija, zato sem se udeleževala delavnic s tega področja, kar mi je pomagalo pri vzgoji in boljšem razumevanju mladih. Nekajkrat sem vsrkavala znanje iz gledališke dejavnosti, saj sem na šoli leta in leta vodila recitacijski krožek in dramsko skupino. Kdo vas je najbolj razočaral in kdo najbolj presenetil v življenju? Sem človek, ki odpušča. Včasih traja malo dlje. Postavim se v vlogo tistega, ki me je prizadel, in poiščem vzroke ter opravičilo za njegovo početje. Vsem odpustim, sebi pa težko, če sploh kdaj. Najbolj me presenečajo in razveseljujejo učenci, ki so bili v šoli precej problematični, na poti skozi življenje pa so se obrusili, postali dobri delavci, odgovorni starši in zakonci. Če bi še enkrat lahko izbirali, bi izbrali drugačno življenjsko pot? Ne! Poleg poučevanja sem lahko opravljala še marsikatero dejavnost. Včasih sem bila psihologinja, socialna delavka, igralka, pevka, ustvarjalka glasbe za popestritev otroških dramskih del, voditeljica kvizov, scenaristka različnih šolskih in občinskih proslav, prevajala sem besedila pesmi za otroški zbor. Učiteljski poklic daje neštete možnosti za uresničitev želja. Kaj se vam je zgodilo v življenju Spegu nepozabnega? Vsekakor rojstvo sina, najine igre v otroštvu, dolgi pogovori v letih njegovega dozorevanja. Neskončno srečna sem, ker je njegov zakon prežet s spoštovanjem in ljubeznijo. Toplo mi je pri srcu ob spoznanju, da me imajo moji nekdanji učenci v lepem spominu kljub moji strogosti. Mnogi so danes moji dobri prijatelji. Kako bi opisali svoj vsakdanjik? Zdaj so počitnice in je malo drugačen. Sicer vsak torek poučujem angleščino pri Društvu U3, hodim na tečaj računalništva, k telovadbi za preprečevanje osteoporoze, se sprehajam po vasi in klepetam z znanci, delam družbo svoji ostareli materi, kuham, ustvarjam, se po internetu pogovarjam s prijatelji, poslušam glasbo, berem, včasih lektoriram. Kam se odpravite, ko si želite sprostitve? Že več kot dvajset let hodim v toplice. Na morje me ne vleče. Rada plavam in kolesarim po neprometnih poteh. Tudi Kranjska Gora ima posebno mesto v mojem srcu. Pogosto potujete na izlete, potovanja ali letovanja v tujino? Nikoli ne grem v tujino. V Sloveniji se počutim varno. Ne maram blišča. Ko sem bila mlajša, sem s kolesom prevozila ogromno vasi, spoznala preproste ljudi, odkrila prelepe kotičke, o katerih nisem prej nikoli slišala. Kje se srečujete s kulturo? Z zborovskim petjem sem odraščala, saj je oče vodil kar nekaj zborov. Rada hodim na različne koncerte, pevske revije, poslušam dobro narodnozabavno glasbo, ki je nikakor ne podcenjujem. Od mladosti sem zaljubljena v šanson, zato sem menda na starost začela ustvarjati lastno glasbo in besedila, pesmi pa tudi sama izvajam ob spremljavi izjemnega harmonikarja Francija Vrtačnika. Vesel človek sem, a pogrošnih komedij ne maram. Veliko raje si ogledam dramo, o kateri lahko še dolgo razmišljam. Dvorana v Laškem je moj najbolj obiskan hram kulture. Katera domača opravila imate radi in katerim se najraje izognete? Kuhinja je moje svetišče. Nikoli nisem toliko utrujena ali bolna, da ne bi pripravila kosila za svojega moža, svojo mamo in zase, mnogokrat še za snaho in sina, ko prideta na obisk iz Ljubljane. Uporabljam veliko čebule, česna, dišavnic, tudi ostrih začimb, a malo soli. Kuhanje je ustvarjalno delo. Zaradi težav s hrbtenico sem se morala odreči delu na vrtu, za čiščenje stanovanja pa tako in tako nikoli nisem kazala kakšnega posebnega navdušenja. Likam pa rada. Če bi lahko, bi se preselili na samoten kraj in živeli povsem drugačno življenje? Kje pa! Brez prijateljev in družine bi bilo moje življenje kot usahla rečna struga. Menite, da vam je Zasavje pustilo pečat, ki se ne da izbrisati ali ga raje zatajite? S ponosom povem, da sem Zasavčanka. Tu sem se rodila, tu so moji prijatelji. Trdno sem zasidrana v okolje. Rada imam dobrohotne ljudi, kar prebivalci teh dolin gotovo smo. Pa ta naša govorica...Ali ni zanimiva? Koliko prijateljev iz mladosti vam je še ostalo? Nekaj zvestih je žal že umrlo. Še vedno sem v stikih s prijateljico iz rosnih let, čeprav je zapustila Zasavje pri petnajstih. Moja najdaljša trdna prijateljstva trajajo že več kot petintrideset let. Povejte svoj moto, ki vas spremlja v življenju? Težave, na katere naletim, me nič več ne vržejo ob tla. Predstavljajo le izziv, da se spet dvignem in grem smelo naprej proti cilju. Irena Vozelj Slike: arhiv M.G. Šport za avc » ZASAVČEV ZLAT PRSTAN « 2010/11: (do i7.06.il) (opomba: zadetek v prvi ligi je vreden 1 točko; v drugi 0,80 točke; v tretji: 0,65 točke; v četrti: 0,55 točke; v peti: 0,45 točke, v šesti: 0,40 točke) l^red zadnjim kolom v višjih ligah, je vodilno mesto med strelci prevzel BUČAR David, golgeter ekipe ŠD TIRNA, ki mu je uspel rekorden podvig, saj je slabi ekipi AJAXA, zabil kar 13 zadetkov, od 17. Tri najresnejše konkurente čaka tako hud »lov na zadetke«. ZAKLJUČEK LETOŠNJE TEKMOVALNE SEZONE BO V ČETRTEK, Z3.6. S TEKMO ZA SUPER PRVAKA ZASAVJA, MED PRVAKOM PRVE LIGE IN POKALNIM PRVAKOM (ŠD VAČE : KMN JUVENTUS) Tekmovanja v nižjih ligah so že končana, poglejmo nove prvake: VETERANSKA LIGA: ŠESTA LIGA: PETA LIGA: ČETRTA LIGA: GRADBENIŠTVO TAHIROVIČ FC FATARLJOTI KRISTAL ŠD ČOLNIŠČE II 1. BUČAR David (ŠD Tirna - četrta liga) 38,5 točk (70 zadetkov) 2. STARC Gašper (Sl. supporters - druga liga) 37,6 točk (47 zadetkov) 3. POVŠE Marko (Šentl./Gamsi - prva liga) 37 točk (37 zadetkov) 4. VINCEK Aljoša (Prapreče - druga liga) 36 točk (45 zadetkov) 5. VELADŽIĆ Jasmin (Taj-kuni - tretja liga) 24,1 točk (38 zadetkov) Mamco Povše z Zasavčevim PRSTanom r^obitnik Zasavčevega zlatega prstana za najboljšega Lx strelca zagorskih medobčinskih lig malega nogometa v sezoni 2010/2011 je 25-letni igralec ekipe Šentlambert/ Gamsi Marko Povše. Že lani je bil najboljši strelec 1. lige, letos pa je ta naziv požlahtnil še s prstanom, kateremu je bil izjemno blizu že pred tremi leti, ko je na zadnji prvenstveni tekmi dosegel kar 16 zadetkov - to je bilo skupaj z dotlej doseženimi goli dovolj za osvojitev prstana -, vendar je bilo srečanje razveljavljeno in registrirano s 3:0 za njegovo ekipo, saj se je ena od konkurenčnih ekip pritožila na sestavo nasprotnega moštva, za katero je igral neregistrirani nogometaš. Povše poudarja, da je ključ do njegovih strelskih podvigov ekipa, s katero se odlično ujame v napadalnih akcijah. Lani so bili Šentlambert/Gamsi prvaki 1. lige z doseženim 101 golom na 22 tekmah. Letos, ko so sezono končali nekoliko nižje - na 4. mestu -, je njihovo strelsko povprečje še boljše, kajti na 20 tekmah so nasprotni vratarji klonili 98-krat. To je največja bera zadetkov od vseh ekip v 1. ligi, h kateri je Povše prispeval 40 zadetkov, torej v povprečju točno dva na tekmo. Marko Povše z dragocenim Zasavčevim zlatim prstanom. Besedilo in slika: Boštjan Grošelj Plavanje Šport Odprto in ČLansico PRvensrvo Stovenue v Plavanju 2011 plavalni klub Triglav Kranj je od če-I trtka do nedelje gostil Absolutno odprto prvenstvo Slovenije v plavanju. Na prvenstvu je nastopilo 250 plavalcev iz 34 klubov 7 evropskih držav. Miting je bil zelo pomemben predvsem za vse reprezentančne selekcije, saj je bil Kranj zadnja priložnost, da si posamezniki priplavajo rezultatske norme, ki so potrebne za največja tekmovanja. Seveda pa na prvenstvu v ospredju niso bili samo nastopi. Pri kranjskem Triglavu so se spomnili tudi 30. obletnice, odkar je Borut Petrič v Splitu postal evropski prvak na 400 m prosto, v soboto pa se je od tekmovanj poslovil še en legendarni kranjski plavalec Marko Milenkovič, ki je v karieri dvakrat nastopil na olimpijskih igrah, sedemkrat na svetovnih prvenstvih in kar enajstkrat na prvenstvih stare celine. Že prvi dan se je zgodilo nekaj zelo zanimivih končnih odločitev. Enega najboljših dosežkov prvega dne je prikazala mlada Tjaša Vozel, Trboveljčanka iz ljubljanske Ilirije, ki je prepričljivo zmagala na 100 prsno. Z 1:09,54 jeTja-ša, ki vrh forme tempira za mladinsko svetovno prvenstvo v Peruju, čeprav ima tudi normo za člansko SP na Kitajskem, spet malce popravila osebni rekord, ter le slabo desetinko zaostala za državnim rekordom Velenjčanke Tine Meže, ki je bil dosežen še s tako imenovanimi vi-sokotehnološkimi kopalkami. Suvereno je slavila tudi v šprinterski disciplini na 50 prsno, kjer je ugnala vso domačo in mednarodno konkurenco. Ne smemo pa mimo dosežkov mladih trboveljskih plavalcev, ki so se tega prvenstva udeležili po prihodu iz 25 metrskega bazena v Hrastniku ter izkoristili nastop na tem tekmovanju kot etapni cilj v pridobivanju športne forme. Z nastopi niso razočarali, plavali so svoje os. rekorde, so pa z solidnimi nastopi dvignili dolgoročno motivacijo na višji nivo. Za največ uvrstitev v »B« finala sta tako poskrbela Alen Firšt in Mario Bu-dimir, ki sta se 4 x oz. 2 x uvrstila med najboljših 20 (bazen ima 10 prog), a popoldanski nastop odpovedala. Med 20 se je uspelo uvrstiti tudi Žigi Kovačiču, Žanu Jermanu in Neži Kurnik, a so se vsi odpovedali popoldanskim nastopom, ker do absolutnih medalj niso mogli priti in pa kot že rečeno, udeležba na tem mitingu je bila zgolj etapni cilj in pa pokazatelj, katere sposobnosti bo v nadaljnjem procesu treniranja potrebno razvijati. Pravo prvenstvo zanje bo v začetku avgusta v Radovljici, kjer se bodo borili za naslove v kategorijah kadetov in mladincev. Do takrat pa jih čaka še veliko dela. Darko Raušl Poiol GoRenjsice Banice Raoovuica Raoovuica, 12. junu 2011 \ Anedeljo je Plavalni klub Gorenjska banka Radovljica V organiziral plavalno tekmovanje imenovano »POKAL GORENJSKE BANKE RADOVLJICE«. Udeležba na tekmovanju je bila nekoliko okrnjena zaradi številnih mitingov, ki so se odvijali minuli vikend, vendar se je kljub temu udeležilo 11 klubov s 155 plavalci iz Srbije in Slovenije. Iz PK Lafarge cement Trbovlje je nastopilo devet plavalcev pri dečkih Tilen in Žiga Šintler, Nejc Kos in Luka Zajc ter pri deklicah Karmen Kovač, Klara Volaj, Nina Kos, Živa Brglez in Karin Stražar. Mladi trboveljski plavalci so se domov vrnili kar s 24 odličji in pokalom, ki si ga je prislužil komaj deset letni Žiga Šintler za najboljši točkovni seštevek dveh rezultatov. Odličja in uvrstitve, ki so jih osvojili naši plavalci: Nejc KOS: štiri zlata odličja v disciplinah 200m hrbtno,400m mešano, 400m prosto in 1500m prosto Žiga ŠINTLER: tri prva mesta na 200m prosto,200m prsno in 200m mešano in pa pokal katerega smo že prej omenili Klara VOLAJ: tri prva mesta na 200m prosto, 200m hrbtno in 800m prosto in pa 2. mesto na 400m prosto Luka ZAJC: 1. mesto na 100m hrbtno, 2. mesto 200m mešano in 3. mesto 200m prosto Tilen ŠINTLER: tri druga mesta v disciplinah 400 prosto, 1500m prosto, 200m hrbtno in pa 3. mesto 400m mešano Živa BRGLEZ: dva krat druga na 100 in 200m hrbtno in dva krat tretja na 200m prosto in 400m prosto Karmen KOVAČ: bronasti odličji v disciplinah 200m hrbtno in 800m prosto, 4. mesto na 200m hrbtno in 400m prosto Nina KOS: dve peti mesti na 200m hrbtno in 400m prosto in dve sedmi mesti na 200m prosto in 200m hrbtno Karin STRAŽAR: 4. mesto 200m mešano, 5. mesto 200m prosto,6.mesto 400m prosto in 7. mesto 200m prsno Ta vikend, natančneje v soboto 18. junija pa je bilo domače tekmovanje in sicer »42. LUČKIN POKAL«, ki ga organizirajo prizadevni delavci PK Lafarge cement iz Trbovelj. Boris SELKO Sport za ave Borilni športi V Pon Do Kwan Zaconje so šolsko loto sKLeniu z izpiti za nižje STOPnie \/četrek, 16. junija, so člani PDK Zagorje v Vašhavi opravljali izpite za nižje stopnje pasov. Strokovna komisija je V bila s prikazanim znanjem zelo zadovoljna, saj je v višjo stopnjo prestopilo vseh 18 kandidatov. S tradicionalnim piknikom se bodo klubska vrata zaprla le za kratek čas, saj so priprave na mladinsko Evropsko prvenstvo že v zagonu, odprti treningi za vse starostne skupine pa se bodo pričeli v mesecu avgustu. PDK Zagorje »Poleti bom v Zagorju« POLETNI POČITNIŠKI PROGRAM 2011... »...NAREJEN IN OBLIKOVAN Z NAMENOM, DA VAM, ZAGORSKIM OTROKOM, OSNOVNOŠOLCEM IN MLADIM, OMOGOČI ZABAVNO IN VARNO PREŽIVLJANJE PROSTEGAČASA V POLETNIH MESECIH. DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE ZAGORJE IN VSI, KI SO POMAGALI IN PROGRAMU DODALI KONČNO PODOBO, ŽELIMO SLEHERNEMU OD VAS PRIJETNE IN 100% KVALITETNE POLETNE TEDNE, KI SO PRED VAMI.« organizator/koordinator in pobudnik: OBČINA ZAGORJE IN DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE ZAGORJE. Za sodelovanje, pomoč in podporo, da smo cilje lahko uresničili so zaslužni: PROSTOVOLJKE DPM, MCZoS, ŠKLAB, SLIKARJI SLIKARSKE KOLONIJE ZAGORJE- IZLAKE, PLANINSKO DRUŠTVO, KONJENIŠKI KLUB V. VALVASOR, , PŠ MLINŠE, PŠ PODKUM, PŠ ČEMŠENIK, OŠ IK IZUKE, SREDNJA ŠOLA ZAGORJE, TABORNIKI RODU POLDE EBERL-JAMSKI ZAGORJE, MENTORJI IN MENTORICE DELAVNIC. PROSIMO, DA ZA PRIJAVE IN INFO ZA IZLETE/DEJAVNOSTI OD 1.7. DALJE KLIČETE NA 041 699 412! KORISTNE INFORMACIJE - DOBRO DA VEM PREDHODNE PRIJAVE so za nas zelo pomembne, saj so nam v veliko pomoč pri načrtovanju določenega dogodka, tečaja, izleta. Zato vas prosimo, da se pri dejavnostih, kjer je prijava zaželena, prijavite do navedenega datuma. Kasnejših prijav vedno ne moremo upoštevati. Važno je tudi, da zagotovimo zadostno število mentorjev. PRIJAVE ZA IZLETE ZBIRAMO OD 1.7. DALJE NA 041 699 412 NOVOST-POČITNIŠKO VARSTVO Za prijavo otroka v počitniško varstvo v 1. tednu počitnic pokličite na številko 051 368 541. UDELEŽBA NA VSEH DEJAVNOSTIH JE NA LASTNO ODGOVORNOST! Za vse dodatne informacije o programu poletnih aktivnostih in izletih smo vam na voljo na GSM 041 699 412. dpm@zagorie.si. PON-PET. od 8. do 12. ure. Program je objavljen na spletni strani www.zagorie.si in na straneh ETV. DPM si zaradi slabega vremena, prenizke udeležbe in drugih nepredvidenih razlogov, lasti pravico pri spremembi programa. Vsi, ki boste oddali prijavnice z navedenimi podatki, boste o morebitnih spremembah obveščeni prek e-pošte ali sms sporočila. DPM Zagorje Šport Konjemsite icne 2011 Trbovlje, 11. junij 2011 - Konjeniško društvo Trbovlje je v okviru prireditev ob občinskem prazniku priredilo tradicionalne Konjeniške igre. . l/onjeniško društvo Trbovlje je tudi Ixletos v okviru prireditev ob občinskem prazniku priredilo tradicionalne Konjeniške igre, katerih se je udeležilo veliko ljubiteljev konj in konjeništva. Organizatorji in konjeniki smo poskrbeli za popestritev težko pričakovane sončne sobote v Retju nad Trbovljami. Konjeniki so se najprej pomerili v spretnostnem jahanju na poligonu, ki je vključeval 7 spretnostnih veščin (prehod preko serpentine, brvi, tunel, slalom, preskok preko bal sena, barrel in metanje podkev). Naslednja disciplina je bila «knapovska alka«; knapovska zato, ker je bila v obliki rudarskega vozička - hunta, kar pa tekmovalcem ni povzročalo težav, saj so kar nekajkrat zadeli v sredino in si zaslužili najvišje število točk. Kot zadnja disciplina, v kateri so se tekmovalci pomerili, so bile galopske dirke. Tekmovanje je potekalo v parih na izločanje, na 200 metrov dolgi progi. Tekmovalci, ki so se pomerili v vseh treh disciplinah, so se potegovali za Pokal Konjeniškega društva Trbovlje. Vsak rezultat pri posamezni disciplini je bil ovrednoten z določenim številom točk. 45 točk in zlati pokal si je prislužil Matjaž Selič iz Laškega s svojo kobilico Bebo, srebrni pokal za doseženih 43 točk je pripadal Francu Tockiju ml., 40 točk in bronasti pokal pa si je priboril Anže Hvala s svojo kobilico Pomono, iz Konjenice Jesenje - Geoss. Uradni del prireditve smo sklenili s podelitvijo priznanj, praktičnih nagrad in pokalov. Obiskovalcem smo omogočili brezplačno jahanje, prireditev pa smo nadaljevali z druženjem in zabavo ob živi glasbi do poznih večernih ur. Polni prijetnih vtisov so bili obiskovalci in člani, ki smo se trudili, da smo uspešno izvedli tudi letošnje Konjeniške igre. Na tem mestu gre zahvala vsem sodelujočim, požrtvovalnim članom KDT, sponzorjem, tekmovalcem in obiskovalcem, saj brez njih Konjeniške igre nebi uspele. Za KDT: Rok Klopčič Ples Evropsko PRvensrvo na Pousitem \/mestu Kielce na Poljskem je od 9. V do 11.6.2011 potekalo Evropsko prvenstvo v disco dancu pod okriljem mednarodne plesne organizacije IDO. Sodelovalo je 1536 plesalcev iz 20-ih evropskih držav. Udeležila se ga je tudi reprezentanca Slovenije in v njej so bili tudi trije predstavniki Maestra iz Zagorja, ki so si nastop na tem prvenstvu priplesali z dobro uvrstitvijo na državnem prvenstvu. Kot aktualni državni prvak za leto 2011 v disco dancu solo med mladinci je barve Slovenije več kot uspešno zastopal Luka Mravlje. V hudi konkurenci se je tako prvič pomeril med mladinci, se prebil v polfinale in na koncu osvojil odlično 11. mesto, kar je tudi najboljša slovenska uvrstitev v tej kategoriji doslej. V kategoriji disco dance pari mladinci pa sta plesali sestri Eva in Špela Vidmar, ki sta na letošnjem državnem prvenstvu osvojili odlično 8. mesto. Na EP sta zasedli 69. mesto v eni najbolj zastopanih kategorij. Tekmovanje je bilo odlično organizira- no, vsi udeleženci so neizmerno uživali tako v tekmovanju, druženju kot nabiranju novih izkušenj, ki jim bodo v nadaljevanju plesne poti še kako pomagale. Januša Mravlje Razvedrilo za avc avtor P. L LESNO PODJETJE V STRAŽI ZDRAVNIK ZA OČESNE BOLEZNI KONEC POLOTOKA MESEC LJUBEZNI OBER AVSTRUSKI SLIKAR (RUDOLF) Kdo sploh si? Človek m ČLOVEKO- UUB KDOR IMA NAJVEČ MOŽNOSTI ZA ZMAGO PRIZNATI, DOSODITI PODE- ŽELSKO NASELJE LUNINA MENA TIP AVTOMOBILA DAEWOO NORMALNA VIŠINA AM. IGRAL ARKIN ZUNANJA PODOBA OBRAZA RIMSKI VLADAR SOSEDNJI ČRKI SINJSKA VITEŠKA IGRA DA (PPG.) MAJHNE OČI (EKSPR.) OZEK KOS BLAGA ŠVEDSKI PISATEU HANSSON ZRAK (ANG.) GIBANJE OKOLI OSI VIJOLIČAST MATIJA ČOP ČRNOLASEC (SLABŠ.) PREBIVALKA ARKTIKE LETOVIŠČE VZAHODNI ISTRI STAR MOŠKI (EKSPR.) HONGKON-ŠKI IGRALEC (JACKI E) SLOVENSKA NAPOVEDO- VALKA IME VEČ PAPEŽEV VAS PRI SARAJEVU HRVAŠKA PEVKA (JOSIPA) 4. IN 24. ČRKA GLIKEMIČNI INDEKS MEDMET ZAČUDENJA DEL STANOVANJA DOLINA V JULIJ. ALPAH STEKLE- NIČKAZ ZDRAVILOM MESARSKO OPRAVILO INDO- NEZIJSKI OTOK DEL TENIŠKE IGRE BOŽJE- POTNIK DERIVAT AMONIAKA DEL GOLENI KVAČKANEC NOSILNA GRED GRM Z RUMENKASTO BELIMI CVETI KATRAN PIETRO GASPARRI POGLAVAR V BENEŠ. REPUBL. IZRAELSKO PRISTA- NIŠČE IZDELO- VALEC RAKET DELO PREK REDNEGA DELOVNIKA IRIDU KRAJ NA GORENJSKEM VRSTA LAKA IZDELO- VALEC PIL PUAČA IZ POMARANČNEGA SOKA Rešitev iz prejšnje števiIke. = = :ff R O K _ G O V O R =• S R K E r vi=!EiS T E r- M O R K A A GR A M R A^R D O tf V N ■=■ N | E; S j E [ L ;£ n i v a L A P A R ~l p|B E L 1 A M=rK I V I K A SE D I L hr M ' A G HUMOR letni časi ugankar ',KVELlKUmIi“HKflH ISKi ^SuttNeKrAanKi^ ÜJJjU 3 KrižamKe & ugamKe Nagradna križanka 12/2011 Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 02. 07. 2011 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 13/2011. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: 1x bon v vrednosti 20,86 EUR, 1x bon za 12,52 EUR in 1x za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 12/2011 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: 1. Mojca Korošec, Pod gozdom 1/a, 1420 Trbovlje 2. Filip Šmid, Ribnik 3, 1420 Trbovlje 3 .Erika Kavčič, Opekarna 13, 1420 Trbovlje V____________________________________________________J BRGLEZ d.o.o. podjetje za proizvodnjo, trgovino, gostinstvo in ostale storitve Vransko 17,3305 Vransko (pos^mA (pomJmA v^govmM (BtRgLKZ mj innitz vzAgo^jV PUNČ BOMBICA 1 KOM SAMO 1,30 € POSEBNA PONUDBA TRAJA od 30.06 do 12.07.2011 TRGOVINA JAKA TRGOVINA MAJ C.9. AVGUSTA 107, ZAGORJE C.ZMAGE 16 B,ZAGORJE TEL: 035660280 TEL:070812347 Ali se prepoznate? Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do petka, 17.06.2011 po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca. pizzcmn čiBEiicn YRAÖCYIÖ fllolej YQlYOXQfjevo g, IZIflKfc, Tei.: OS/56-74 157 Kuhamo s Stašo Krompirjevi kolački s čebulo Sestavine: 1,3 kg krompirja, 2 čebuli, 2 jajci, moka, olje za cvrtje, 20 dag skute, 1 dl kisle smetane, 1 šopek drobnjaka, sol. Priprava: Krompir operemo, olupimo in drobno naribamo. Stresemo ga na krpo ter ožamemo. Čebuli olupimo in zelo drobno nasekljamo ter zmešamo s krompirjem. Dodamo dve razžvrkljani jajci, približno tri žlice moke in žličko soli. Z rokami oblikujemo ploščate kolačke s premerom približno pet centimetrov. Segrejemo olje in zlato ocvremo kolačke. Polagamo jih na kuhinjski papir, da vpije odvečno maščobo. Drobnjak nasekljamo ter zmešamo s skuto in smetano. Solimo in postrežemo s kolački. Dober tek! Staša Aiccua »Moč vooa« zaiujučiue prvi dcl svoje A gencija Republike Slovenije za /Aokolje organizira v sodelovanju z Občino Laško nadaljevanje in obenem zaključek prvega dela projekta Moč voda, ki se je ob svetovnem dnevu voda začel v osrednje-Slovenski regiji, nadaljeval na Dolenjskem in Gorenjskem, nas vodil na Primorsko, pot pa zaokrožujemo v Štajersko-Savinjski poti v Laši