Obiskali smo krajevno skupnost   Bratov Babnik
Moč volje in prvi uspehi
Moč volje do dela in sodelovanja, takšen je bil naš prvi vtis v krajevni skupnosti Bra-tov Babnik, ki je po lanskoletnem referen-dumu o razdelitvi stare krajevne skupnosti Dravlje na tri nove (KS Dravlje, Bratov Bab-nik in Dolomitskega odreda) že zaznala vid-ne uspehe, ki jih predvsem čuti.jo krajani te krajevne skupnosti.
• Problemi okrog sanacije blokov v »dra-veljski gmajni« so še šibka točka (tudi tu se že kažejo premiki na bolje) in za nepozna-valca razmer jn dejanskega stanja na pod-ročju te krajevne skupnosti na prvi pogled kaže, da tu ni vse tako, kot bi moralo biti.
Pa vendarle ni tako. Slaba informiranost po-sameznikov, zlasti piscev člankov v sred-stvih javnega obveščanja, ni odraz dejan-skega stanja razmer v krajevni skupnosti. Tako kot se vsaka novoustanovljena krajev-na skupnost sooča s težavami, tudi KS Bratov Babnik ni izjema. Prvi pomembni uspehi pa so že tu. V pogovoru s predsednikom skupščine in tajnikom krajevne skupnosti Stanetom Jesihom je slednji povedal:
•  »Osnova KS so skupni interesi krajanov na  ekonomskem,  komunalnem,  socialnem  in drugih področjih.  V  teritorialno veliki,  šte-vilčno obsežni KS je mnogokrat skupne inte-rese težko usklajevati. Ustava prepušča kra-janom, da  se organizirajo tako, kot menijo, da najbolj ustreza njihovim razmeram in in-teresom. Tako je bila v procesu preobrazbe in preoblikovanja KS Dravlje na našem te-ritoriju  osnovana  nova   KS  Bratov  Babnik.
•  Rezultat uspešnega referenduma je po-trditev volje, hotenja in interesov krajanov, da tudi v kraju bivanja  postanejo  subjekti odločanja in delovanja.
•  2e v mesecu juniju 1979 sta bila kon-stituirana     organa     krajevne     samouprave, skupščina KS in svet. V tem času so obliko-vane le najnujnejše komisije, medtem pa so potekale kadrovske priprave za ostale komi-sije.
•  DPO (družbenopolitične organizacije) so se oblikovale ter so ustrezno frontno pove-zane v SZDL, tako da s svojim delom in ak-tivnostjo zagotavljajo odločilen vpliv delov-nih  ljudi  in  krajanov  na  vseh  poglavitnih področjih odločanja v KS.
•  KK SZDL usklajuje in koordinira de-lovanje DPO. Njeno delo temelji na uličnih odborih SZDL ter na delu nekaterih komisij. ZK  ima  v  naši  KS  resnično  vodilno  vlogo, kajti člani aktivno delujejo znotraj vseh or-ganov in organizacij za obdobje po konstitui-ranju   organov   samouprave,   organizacij   in društev, pri čemer je značilno močno in raz-gibano  samoupravno  in  politično  delovanje, katerega pozitivne posledice se že odražajo v našem okolju. Rezultati nekajmesečne aktiv-nosti  ter hotenj  krajanov pa nas ne smejo uspavati.
•  V javni razpravi je predlog statuta (o tem in o smernicah bomo še posebej poro-čali) kot temeljnega akta krajevne skupnosti. Pričakujemo    odziv    krajanov,     organizacij, društev, hišnih svetov in zborov stanovalcev, da se vključijo v javno razpravo ter s pred-logi, pripombami in dopolnitvami pripomore-jo po lastnih močeh in sposobnostih pri obli-kovanju temeljne listine — statuta krajevne skupnosti.
•  V tem trenutku so najpomembnejše vo-litve, ki bodo potekale v naši KS 13. aprila letos. Krajani bodo volili delegate za delega-cijo DPS in za delegacije SIS.
•  Volitve in udeležba krajanov na voliščih ni potrebna zgolj zaradi tega, da s tem opra-vimo formalno dolžnost, gre za mnogo več.
Delegati, ki jih bomo aprila volili, bodo pred-stavljali in zastopali naše interese, hotenja ter stališča navzven, v širši družbeni skup-nosti, po postopku samoupravnega sporazu-mevanja in dogovarjanja. Od uspešnosti, ak-tivnosti in prizadevnosti naših delegatov pa je odvisen naš lasten razvoj, razvoj KS in realizacije samoupravno dogovorjenih in spre-jetih smernic in planov razvoja KS.«
•   Plan  in  smernice  razvoja  KS  so  pred nami, uresničiti pa jih bo mogoče le v sode-lovanju z vsemi dejavniki: od krajanov, zbo-rov stanovalcev, hišnih svetov do družbeno-političnih forumov.
•  Krajevna skupnost ni sama sebi namen, pač pa je osnovna celica, kjer delovni Ijudje in krajani uresničujejo svoja hotenja in po-trebe za svoj in boljši družbeni razvoj. Naj ob   koncu  zapišemo,  da  objekti  VVZ,  trgo-vina, pošta, telefonska celica in ne nazadnje bitka za osnovno šolo ni plod domišljije, pač pa   zrcalo   te   komaj   konstituirane  krajevne skupnosti Bratov Babnik.
J. Čurin