glasil o k r š č a n s k e g a d e L o v n e g a L j ud s t v a ŠTEV. 26 LJUBLJANA, DNE 24. JUNIJA 1937 LETO X. Kam jadramo? Naš občni zbor V nedeljo dopoldne se bo sestal v Ljubljani parlament jugoslovanske strokovne zveze, da premotri svoje delo v preteklem letu in da manifestira svojo enotnost. V času, ko kapitalizem razkraja človeško družbo in tako rekoč pod njegovo trdo roko poka in se ruši skoro vse, kar ni grajeno na trdnih temeljih, stoji Jugoslovanska strokovna zveza kot trdnjava na granitni skali. Zastonj butajo v njo valovi, da bi jo razbili, zastonj streljajo v njo z najrazličnejšimi kalibri topov. Če še nikdar njeni nasprotniki niso spoznali njene odpornosti, sedaj to jasno spoznavajo. Ni se zastonj rodil dr. Janez Ev. Krek in če bi bilo vse njegovo delo zastonj, za organizacijo kršč. delavstva njegov trud ni bil brezuspešen. V krščanskem soc. delavskem gibanju živi Krekov duh že preko štirideset let in po Jugoslovanski strokovni zvezi bo Krek postal še velik v našem slovenskem narodu. Zakaj on je s svojim delom potegnil jasno črto med kapitalizmom in pravim živim dejavnim krščanstvom. Tu ni sporazuma in ga biti ne sme- Delavstvo je dr. Krek organiziral za boj proti kapitalizmu. In kar je predvsem važno, organizacijo je dal delavstvu v roke. Iz delavca za delavca, je bilo njegovo geslo. On sam ni silil nikdar v vodstvo, ampak je delavstvo vedno izobraževal, da je samo vodilo svojo lastno organizacijo. Dr. Krek je postavil kršč. delavsko gibanje takoj ob početku na najširšo demokratično podlago. Ta demokracija je bila v gibpnju osnovna podlaga vseh 40 let in tudi danes. Vsak poskus ko-mandiranja od zgoraj navzdol je članstvo v svoji organizaciji takoj odklonilo in je vseskozi hotelo biti odločujoč faktor pri vodstvu. V najlepši slogi in skupnem sodelovanju vseh je Jugoslovanska strokovna zveza kot en mož stala na braniku za pravice delavstva. Vsi skupaj smo v službi vsega delavstva in njegove pravice, vsi skupno motrimo težka delavska vprašanja in skupno sklepamo o potrebnih akcijah in ukrepih. Kot ena sama družina je naša Jugoslovanska strokovna zveza in vsak udarec na to skupno družino zaboli vse in vsak njen uspeh prav tako vse razveseli. Krščanska ideja zmage pravice nad krivico je osrednja sila našega delavskega gibanja. Vsak človek je stvarstvo božje in vsak ima pravico do življenja, ki pristoja človeku kot kroni stvarstva. Težak je boj za to osnovno pravico vsakega človeka s kapitalizmom, ki ima svoje niti razpredene vsepovsod in se mu je posrečilo celo našo JSZ proglašati za nekatoliško, kot odločilni udarec na to Krekovo ustanovo. Toda ideja v srcih naših tovarišev je jačja kot vsi triki kapitalizma. Vsa dolga leta so člani JSZ prinašali žrtve na oltar kršč. soc. ideje. Te žrtve niso bile zastonj, kajti Jugoslovanska strokovna zveza je danes jačja kot kdajkoli in stoji pripravljena, da znova ponese zmagoslavno svojo idejo med delavno slovensko ljudstvo. Da bi se to čimprej zgodilo! Delavec, kmet in obrtnik: roko v roki v Slovenska kršč. soc. delavska organizacija se je pred 43 leti 7. osnovanjem »Slov. kat! delavskega društva« ustanovila iz dvojnih potreb. Prva potreba je bila, da se raztepeno in zapuščeno delavstvo združi in se tako polagoma vsposobi za socialno delo in napredek. Industrija se je množila in z njo tudi delavstvo, za katerega blagor in potrebno izobrazbo se mi nihče brigal. Delavstvo samo pa je bilo brez vsake zavednosti. O svojih možnostih kot organizirana sila ni imelo nobenega pojma. Delavci so garali po fa-brikah in raznih podjetjih, kolikor so jim dopuščale moči. Toda nihče se ni usmilil ranjenca v jarku, iki je padel v žrelo kapitalističnih razbojnikov. V takem položaju delavstva so imeli iz tujine »pri-vandrani« rokodelci, ki so se zunaj napili socialno demokratične pijače, med svojimi tovariši in med rudarji lahko agitacijsko delo. Marksizem se je najpreje vgnezdil med rokodelce, največ med krojače in čevljarje. Tovarniško delavstvo je bilo še izven tega vpliva. Toda zemlja za setev soc. deinokraških nazorov je bila tudi tu pripravljena in že so poganjale posamezne bilke in pretile prerasti polja in travnike. Kapitalizem je prav dobro pripravljal tla marksizmu. Tovarniški in drugi delavci so bili povsod prezirani. Delovni čas je bil neomejen. V tovarnah se je delalo dnevno 12 do 14 ur pri zelo nizki plači. Revščina in zapuščenost delavstva je bila prvi vzrok ustanovitvi kršč. soc. delavske organizacije. Drugi vzrok je bil pa nastop marksizma z njegovo neokusno >farško gonjo«. Marksisti 'tedaj niso nastopali proti veri sami, pač pa z vso silo proti duhovništvu. Navajali so vsakovrstne razloge, ki so v delavskih dušah dobile odmev. To je bil za dalekovidca dr. Kreka drugi vzrok, da je pričel delo za krščansko socialistično delavsko organizacijo. Dr. Krek je dobro vedel, da s samim zavijanjem oči proti nebu delavstvo ne bo ničesar doseglo in da bo brez borbe za materijalno zboljšanje zapadlo brez-verstvu. Zato je v družbi delavcev iznesel krepek delavski program za močno in živo delavsko organizacijo, slonečo na krščanskih načelih im Leonovi okrožnici. Z ustanovitvijo in nastopom kršč. soc. organizacije so ustanovitelji in delavci jasno pokazali, da je pri nas vsaka druga delavska organizacija odveč. Pokazalo se je, da ni le manksizem, kakor je bilo tedaj mišljenje, zaščitnik delavstva, temveč, da ima krščanstvo, ako bi se v resnici v celoti praktično izvajalo, veliko prednosti za izvedbo socialne pravičnosti, kakor marksizem. Toda samo po sebi ne pride nič. Brez resnega pozitivnega dela ne pomaga nobeno načelo in noben program. Tu je tre- Maribor, 21. junija 1937. Tečaj delavskih obratnih zaupnikov za maril>orsko okrožje, ki se je vršil v nedeljo, dne 20. t. 111., je najlepše uspel. Skoraj vsi naši delavski obratni zaupniki iz mariborskih tovarn in podeželskih podjetij so se v polnem številu udeležili tečaja. Predavali so: dr. .1. Pokorn o sodni zaščiti delavskih obratnih zaupnikov, tov. Rozman Joško o tehniki mezdnega gibanja, in tov. Kores Martin o praktičnem delu obratnih zaupnikov v podjetju. Navzoči zaupniki so vsem predavanjem pazno sledili in se v debati prav živahno tudi sami udejstvovali. Iz tega je razvidno, kako potrebna in koristna so taka predavanja za zaupnike, kakor za delavstvo. Želeti je, naj bi bilo še več podobnih predavanj, ker samo iz- boj proti nekrščanskemu kapitalizmu, ki izmozgava slovensko delovno ljudstvo! Takrat bo Krek v slovenskem narodu zopet velik, narod sam pa srečnejši. ba resnega naslopa in dobro organizirane borbe. Zato je pa zopet treba močne armade, ki tvori veliko število složnih in po organizaciji do skrajnosti discipliniranih članov. To in tako borbo za zboljšanje delavskih in sploh družabnih razmer je kršč. soc. delavska organizacija tudi uvedla in v danih razmerah tudi uspešno vršila. Tako je kršč. soc. delavska organizacija od svojega početka, torej nad štirideset let, vršila prostovoljno dolo »Katoliške akcije« med slovenskim delavstvom. S tem delom je slov. kršč. delavska organizacija »Slov. kat. delavsko društvo«, >Delavska kršč. socialna zveza«, posebno pa »Jugoslov. strokovna zveza« preprečila odpad delavcev od krščanstva in vžgala v njih plamen samozavesti v borbi za pravice. Posrečilo se je tudi vsaj deloma odpreti delavcem oči pred pogubnim kapitalizmom. Danes lahko trdimo, da je delavstvo veliko bolj zavedno v načelnih in socialnih vprašanjih, kakor je bilo. Resnica je pa tudi, da bi bilo brez »Jugoslovanske strokovne zveze« delavstvo danes v vrstah marksizma. Za to delo je pa naša delavska organizacija od neike strani, ki se hoče imenovati »vsekatoliška«, dobila očitek, da je komunistična, ikakor naš Janez Ev. Krek od strani liberalizma. Čudovita sličnost, ki kaže, da se obe ti krili bojita za tretje, ki se imenuje liberalni kapitalizem! Noben- pošten kristjan ne more obsojati našega kršč. soc. gibanja dn ne »Jugoslov. strokovne zveze«, če nvu je res kaj za krščanstvo iti delavski napredek. Mi ne trgujemo s krščanstvom za ceno članov, delamo na to, da se praktično krščanstvo uvede v vse javno življenje, da izgine vsako oderuštvo in izrabljanje sočloveka v sebične namene, da sc uvede in uveljavi vrednost vsakega človeka, ki dela in je pošten, da ne bo siromak kakor stekel pes v očeh brata bogataša. Mi hočemo, da bo delovno ljudstvo enakopravno t vsakim drugim poštenim človekom, da v delavskih zadevah ne bodo odločevali nepoklicani in neprizadeti, temveč delavec sam. Mi zahtevamo, da bo delavec zakonito zavarovan proti vsem napadom kapitalizma. Mi hočemo, da se de-lastvu zakonito zagotovi izvrševanje delovnih pogodb, da se delavcem omogoči brezpogojna in svobodna vršitev raznih volitev v delavske zastope in naprave, da se uvedejo delavska ali obrtna sodišča v spornih zadevali in razsodišča v zadevah delovnega reda in delavskih plač. Ta sodišča naj bodo sestavljena v okviru rednih sodišč. Naša stara zahteva je, da se uvode zavarovanje vseli delovnih ljudi, vštevši vse privatne nameščence, za slučaje bolezni, nezgod, starosti in onemoglosti ter brezposelnosti, da se uvede tajna volitev v vse javne zastope, ker je to ve- obražen delavski obratni zaupnik more biti vedno mož na svojem mestu, ki zna uspešno braniti delavske pravice in razumeti svoje dolžnosti. Dobri in izvežbani obratni zaupniki so tudi hrbtenica strokovnega delavskega pokreta. * Celje, 21. junija 1037. Minulo nedeljo je bil tečaj za zaupnike JiSZ v celjskem okrožju. Udeležili so se ga zaupniki iz Nazarij, Rimskih toplic, Hude jame in Celja. Navzoči so bili tudi drugi tovariši, ki so se za to zanimali. Predavanja so imeli tovariši: dr. A. Stanovnik, A. Diacci in T. Sever. Ves potek je bil tak, da so ga bili navzoči veseli, ker jim je tudi zelo koristil. Tu ne moremo ponavljati vse dobre nasvete, vse ono, kar nam je bilo novo, posebno v predavanju dr. Stanovnika, ki je govoril obširno^ in zelo dobro o zaščiti zaupnikov in o ožjih zadevah. Sedaj, ko so se tečaji v glavnem zaključili, bi bilo zelo dobro, da bi vsaj v glavnem dobili vso tvarino v roke bodisi v »Delavski P’avick ali v obliki okrožnice, To bi potem moglo ostati tudi za naprej, kar bi tovarišem samo koristilo. likega gospodarskega značaja za vse delovne stanove. Tajne volitve so pa tudi velikega moralnega pomena, ker preprečujejo nasilje in hinavstvo in omogočil jejo res svobodni izraz volje, ki mora biti zagotovljen vsakemu državljanu na podlagi njegovih državljanskih dolžnosti. Volilna pravica naj se prizna tudi ženskam. Tu je izvleček nekaterih, za vse delovno ljudstvo nujnih zahtev, ki jih za obrambo in vsestranski napredek brezpogojno potrebuje. Vsak razumen človek mora uvideti, da je divji kapitalizem sedanje dobe, katerega more hvaliti iri podpirati le hudič, kriv razcepa in gorja družbe ter odpada delovnega ljudstva od krščanstva. Zato je poltrebno, da se temu zlu postavi v bran oni del družbe, ki je še svoboden in zahteva od javnih faktorjev, da se upostavijo socialni zakoni, s katerimi bi bilo zavarovano delovno ljudstvo pred izrabljanjem kapitalizma. Da ,ne l>o namerne, ali pa pomote iz nejasnosti, je treba poudariti, da krščanski socialisti nismo proti kapitalu kot takemu, ker je kapital za promot nujno potreben. Smo pa odločno proti temu, da kapital izrablja delo in vse delovne sloje v osebne koristi kapitalistov. Kapital sloni na temelju dela, zato je namenjen delu celote in ne samo posameznika. To se pravi: Vsak človek, ki dela, ima pravico do onega kapitala (materijalnih dobrin), ki mu po njegovem delu za življenje pripada. Papož Leon XIII. pravi: »1K0 človek rabi svojo pamet in svoje telesne moči, da si pridobiva od narave potrebnih stvari, s tem ravno sebi prilastuje tisti del telesne narave, ki ga je sam obdelal, v katerem je tako rekoč vtisnil irekako sliko svoje osebnosti. Zato mora biti popolnoma prav, da ima tisti del v svoji lasti in nobeden ne sme kakorkoli žaliti njegove pravice!« Dr. -Krek pridaja k ‘tej točki tole: »Ta točka se nam zdi jako važna, Mr nas uči, da so delavci lastniki tistega, kar izdelujejo, in ne samo navadni kramarji, ki prodajajo svojo delavsko moč.« Leon XIlil. dalje oznanjuje: »Da se pridobivajo telesne stvari, za to je najvplivnejše in najpotrebnejše delo, ki ga z umom in z rokami izvršujejo delavci na polju i.n v delavnicah. Celo toliko premorejo in store v .tem oziru, da je popolnoma gotova resnica, da se od drugod ne rodi državno premoženje, nego iz delavskega dela.« Tako Leon XIII. Pa ga menda ne bo proglasil kak »združeni« za komunista? V razmerah današnjega časa je nujno, da delavci z vso resnostjo nastopajo za svoje z delom pridobljene pravice, ki so ogrožanje od vseh strani. Ker spada tudi kmet v vrsto delovnih stanov, je tudi za njega skrajni čas, da se oglasi in organizira v lastni, od vsakovrstnih špekulantov svobodni stanovski organizaciji in se postavi na svoje lastne noge po vzoru »Jugoslov. strokovne zveze« 'v obrambo svojih gospodarskih zadev. Ti, tovariš, delavec, pa skušaj, da se okrepiš v boju z lastno delavsko zavestjo in potrebno izobrazbo. Moči, ki čimdalje bolj pritiskajo delavstvo, so silne in 6e od dneva do dneva mnoie, zalo morajo bilti tudi delavske sile strnjene in čimdalje krepkejše. Zato j« potrebna vedno močnejša delavska organizacija, ki jo pri nas predstavlja Jugoslov. strokovna zveza. Delavstvo nima časa za medsebojne prepire in more smatrati vsako cepljenje kršč. delavskih moči za škod Ijivo na celi črti. Obrekovanja in samoljubje naj nimajo prostora v delavskih vrstah. To more iti samo v korist kapitalizmu. V tem oziru je po gotovih kanalih kapitalizmu uspelo napraviti razpoko v krščanski delavski organizaciji, ne sicer z razkrajanjem stare, pač pa z ustanovitvijo neke nove, za katero se ne ve, kdo jo vzdržuje in neguje. Ako pa gledamo razvoj delavskih, kmečkih, pa tudi obrtniških razmer v svetu, in zraven še brezbrižnost večine delovnega ljudstva, pa čimdalje večje siromaštvo, potem je skrb: 'Kam plovemo, več kot na mestu! Tečaj obratnih zaupnikov v Mariboru in Celju Opekarsko delavstvo protestira Lesno delavstvo Kozarje pri Dobrovi. Delavstvo lesne tvrdke Franc Trobec je započelo akcijo za povišanje plač in za ureditev delovnega razmerja v smislu zakonitih predpisov. Navedeno podjetje je eno izmed številnih podjetij, ki nočejo razumeti, da j<* tudi delavec enakovreden faktor v gospodarstvu in da ima poleg svojih dolžnosti pri delu tudi svoje pravice. Kljub temu, da delavstvo pri delu v polni meri vrši svojo dolžnost, se mu silno zamer ja, če se predrzne staviti svoje minimalne zahteve. Zaenkrat ne nameravamo objavljati razmer, ki vladajo pri nas. Poudarjamo samo, da take razmere niso v skladu z interesi dobrih odnošajev med delodajalci in delavstvom. Delavci dobro vemo, koliko je vredno naše delo, zato tudi upravičeno zahtevamo to, kar smatramo kot najmanj, kar moramo za svoje delo dobiti. Nam ne gre za to, koliko bo pomnoženo naše premoženje, pač pa nam gre za to, da bomo mogli z dneva v dan pošteno preživljati sebe in svoje družine. Ne bo nam težko dokazati, da na delavstvo ne odpade niti ena skromna četrtina od vrednosti storjenega dela. Tudi ugotavljamo, da nimamo' prav nika-kega sovražnega namena napram podjetju ali njegovim lastnikom. Odločno pa bomo branili svoje pravice, ki izvirajo iz našega dela in se pri teni ne bomo strašili nobenih groženj. Naše delo je naše življenje in naše zahteve so naše pravice, ki nam po božjih in naravnih zakonih pripadajo. Škofja Loka. V podjetju Heinrihar se delovne in plačilne razmere polagoma izboljšujejo. Delavstvo je bilo v zadnji stavki sicer poraženo, vendar ni izgubilo zaupanja v lastno moč in v. organizacijo. Plače, ki jih je delavstvo prejemalo, so bile res pod vsako kritiko. S pravilnim nastopom organizacije so se plače izboljšale. Prav tako podjetje tudi izvaja socialno zakonodajo. Treba pa je poudariti, da so plače delavstva še vedno na precej nizki stopnji, čeprav da so se ponovno zvišale, vendar so znatno boljše, kot so v mnogih drugih tovrstnih podjetjih v dravski banovini. DelavsUo si svoj zaslužek izboljšuje tudi na ta način, da dela 10 ur dnevno in prejema povišek za nadurno delo. Mi se sicer s takim načinom izbolšanja delavskega položaja ne strinjamo, Vendar prepuščamo to delavstvu, da po svoji volji in uvidevnosti tudi na ta način nekoliko lažje preživlja sebe in svoje družine. Kakor v drugih gospodarskih panogah, tako vlada tudi v lesni industriji medsebojna konkurenca, ki se izvaja v glavnem na račun delavskih plač. Delavstvo v lesni industriji vse prepočasi spoznava, da mu brez organizacije ne bo mogoče doseči pravično ureditev delovnih in plačilnih razmer. Nekateri delodajalci v lesni stroki tudi sami vržejo delavstvu kako drobtinico, to pa le z namenom, da delavstvo odvrnejo^ od misli na organizacijo in tla tako še dalje v slabih kakor boljših časih nemoteno izkoriščajo svoje delavstvo. Razmere v lesni industriji se znatno izboljšujejo, ker je naš les zopet našel konsumenta in tudi cene so se znatno zvišale. Nas lesne delavce, to izboljšanje veseli, saj smo morali vso težo krize zadnjih let nositi na svojih ramah. Dosti je pridnih delovnih rok, ki bodo mogle prijeti za delo. Prijeti pa bomo morali tudi za delo v organizaciji, ker le potom te bomo mogli doseči, da se bodo vzporedno s povečanjem vrednosti našega dela izboljšali tudi naši življenjski pogoji. Stahovica. V nedeljo, dne '20. junija t. L, se je pri nas vršil dobro obiskan sestanek delavstva kamniške korporacije, kateremu so prisostvovali tudi tovariši iz Crne — Kaolin. Namen sestanka je bil, da premotrimo domače razmere in se seznanimo z razmerami drugod. Zastopnik centrale nam je v daljšem poročilu obrazložil smernice prave delavske strokovne organizacije. Nazorno 'nam je predočil delo in uspehe delavskih borb v preteklosti. Pokazal nam je, kako tež-* ko je prodiranje strokovnih organizacij za izboljšanje delavskega položaja, ki nadevajo na bojnem pohodu na številne ovire. Zal, da se dobe celo v delavskih vrstah še vedno taki, ki zavestno ali podzavestno podpirajo kapitalistično družbo. Prav taki delavci so pogostokrat ovira, da zavedno in pošteno delavstvo ne mote uspešno voditi borbe za pravične delovne in plačilne pogoje. Tudi med nami je nekaj takih delavcev, ki še niso spoznali, ali nočejo spoznati, kje je njihovo mesto. Morda so pa ti delavci pod vplivom onih ljudi, ki sicer ne spadajo niti v delavske niti v delodajalske vrsle, pa imajo kljub teinu interes, da razbijajo organizirane delavske vrste. Tako smo bili tudi na našem sestanku priča, ko se je znani gospod prav močno prizadeval, da bi delavstvu dokazal, da organizacija ne pomeni ničesar. Mi poznamo take prijatelje in tudi vemo za njihov namen. Toda motijo se, ako mislijo, da bo delavstvo nasedalo, ker danes že zna samo razmišljevati in Zborovanje opekarskega delavstva Vič-Dobova, ki se je vršilo dne 20. junija v Kozarjah, je pokazalo, da se večina tega delavstva zaveda svojega položaja, v katerem se ta čas nahaja. Tovariša Pe-stotnika, ki je zastopal centralo, so pazno poslušali in razumeli, da se mora sodobni delavec ozirati na vse štiri strani, vedno in povsod le z delavskimi očmi. Zakaj ker delavcev se ne tiče samo eno vprašanje, ampak jih je sto in sto. In ravno takrat, ko bo večina slovenskega delavstva to spoznala in se po tem načelu tudi ravnala, bo mogoče nekoliko lažje doseči uspehe in pogodbe, katere bodo zboljšale poiložaj tako slabo plačanega delavstva. Delavstvo »Združenih opekarn« ter »Opeka družbe«, zbrano na svojem zborovanju dne 20. junija t. 1., je po poročilu svojih zaupnikov in zastopnika Jugoslovanske strokovne zveze o stališču delodajalcev k predloženi kolektivni pogodbi za opekarsko delavstvo soglasno sklenilo naslednjo resolucijo: 'Delavstvo odločno zahteva, da se nemudoma pristopi k razpravam za sklenitev predložene kolektivne pogodbe. Razlog, da je tajnik Zveze industrijcev odsoten in da se radi tega do njegove vrnitve ne inore pristopiti k reševanju predmetne pogodbe, delavstvo ne more smatrati za tehten razlog, pač pa smatra to za namerno zavlačevanje razprav za kolektivno pogodbo. Prav tako ne more delavstvo čakati na banovo odredbo o določitvi minimalnih mezd. ker le-te ne morejo biti razlog za odlašanje ureditve delovnega in plačilnega razmerja v opekarnah. V slučaju, da se v najkrajšem času ne pristopi k reševanju predmetne zahteve, ho delavstvo prisiljeno pokreniti potrebne korake, da uveljavi svoje upravičene zahteve. Zbrano delavstvo naroča Jugoslovanski strokovni zvezi, da gorenjo resolucijo predloži na merodajno mesto. Na teh zahtevah bo organizirano delavstvo vztrajalo do konca. Pozivamo opekarsko delavstvo v vseh obratih, da naj se organizira takoj — kjer se še ni — da skupno dosežemo plače, ki nam za naše trdo delo pripadajo. Ako bomo čakali, da nam zvišajo plače gospodje, kateri trdote našega dela ne poznajo, bomo morali čakati predolgo. Povemo pa tudi onima dvema delavcema, ki sta bila na sestanku mnenja, da zavlačevanje povzroča vodstvo našega delavstva, da naj se zavedata svoje nezrelosti in naj na prihodnje sestanke prideta s treznimi nameni, ker drugače jima delavstvo svetuje, da je bolje, naj gresta v gostilno kakor na delavski sestanek. Posebno tovariš, ki je pozneje delavstvu izjavil, da zato ni zadovoljen, ker ni bil predlagan v odbor strokovne zveze opekarskega delavstva, naj bo prepričan, da na tak način še nikdo ni dosegel zaupanja delavcev in ga tudi ne bo. Mi ne bomo delavstva spravili na pota, ki bi mu škodovala, ampak ga hočemo vodili do trajnih uspehov. Kar je za opekarsko delavstvo JSZ pretečeno leto dosegla, to še danes imamo in bomo svoj položaj gotovo še izboljšali, ako bomo drug drugega v vztrajnosti in močni delavski skupnosti podpirali. Gorenjske kovinarji in delavci vsi na DELAVSKI TABOR ki se bo vršil v nedeljo, 4. julija 1937, ob 10. uri dopoldne v prijaznem Lancovem pri Radovljici Ob 9. uri bo sv. maša, katero bo daroval ustanovitelj skupine č. g. Gornik, župnik v Begunjah, nato govori. Go-voriii bodo vodilni tovariši naše JSZ. Tabor bo združen s proslavo 15-letnice obstoja strokovne skupine kovinarjev JSZ v Lescah. — Vse članstvo gorenjskih skupin JSZ vabimo, da se tabora v čim večjem številu udeleži. ——————— Oblačilno delavstvo Domžale. Oblačilna skupina JSZ Domžale mi je izplačala ob smrti moje matere iz posmrtninskega fonda 300 Din. Iskreno se zahvaljujem in priporočam, da bi bil vsakdo čian tega fonda. — Andrej Lad-statter. Domžale. Oblačilna skupina JSZ Domžale prosi vse člane posmrlninskega fonda, da prej ko mogoče plačajo za drugi smrtni primer 5 Din, ker se je prvi izplačal članici Mariji Landstatter, Andreju, članu naše skupine, pa izrekamo iskreno sožalje ob smrti njegove matere. Člane skupine pa vabimo, da v$i pristopijo k po-,«mrlninskemu fondu in s tem pomagajo drug drugemu v težkih primerih. Celjsko okrožje Celje. Tovariše ponovno opozarjamo,, da imajo tovariši odborniki ob nedeljah službo, in sicer od 9 do 11 dopoldne. Posebno naj se tega zavedajo oni, ki so na zaostanku s članarino. Javite ob tej priliki tudi druge želje, bodisi glede prejemanja našega lista ali česarkoli. VABILO na redni letni občni zbor »Delavske založile«, r. z. z o. z. v Ljubljani, ki se bo vršil v soboto, dne 3. julija 1937, ob pol 18 v prostorih JSZ na Miklošičevi cesti št. 22/1. s sledečim dnevnim redom:" 1.) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2.) Poročila: tajnika, blagajnika, predsednika. 3.) Odobritev računskega zaključka za leto 1936. 4.) Volitev odbora in nadzorstva. 5.) Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, bo pol ure kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. •— Odbor. VABILO na 1. redni letni občni zbor »Delavske tiskarne, r. z. z o. z. v Ljubljani, ki se bo vršil v soboto, dne 3. julija 1!)37, ob 19 v prostorih JSZ na Miklošičevi cesti 22/L, s sledečim dnevnim redom: 1.) Poročila odbora. 2.) Odobritev računskega zaključka za leto 1936. 3.) Volitev nadzorstva. 4.) Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, bo pol ure kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. — Odbor. Delegate strokovnih zvez in krajevnih skupin JSZ prosimo, naj oddajo poverilnice ob priliki centralnega občnega zbora Jugoslov. strokovne z v e z e še pred 9. uro v dvorani Delavske zbornice. To zato, da se bo občni zbor lahko nemoteno pričel ob napovedanem času. Načelstvo. Delavska pravita Izhaja v*ak Četrtek popoldne, v slučaju praznika dan prej • Uredništvo in uprava: Mikloilčeva c. 22 I • Mefrankirana pisma »e ne sprejemajo • Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo: Miklošičeva cesta 22/1 • Oglasi po ceniku • Telefon 2265 • Številka čekovnega računa 14.900 Posamezna številka Din 1*— • Cena: xe 1 mesec Din 4-—, Ia *0trt leta Din 10.—. za pol leta Din 20*—, za celo leto Din 40*-; za inozemstvo stane mesečno Din 7*— Urejuje in za urodniitvo odgovarja Lombardo Peter • Izdaja za konzorcij Delavske Pravice: S. Žumer • Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč Zagorski rudarji razpravljajo o svojem položaju V nedeljo, dne 20. junija, se je vršil članski sestanek strok, zveze rudarjev JSZ v Zagorju, na katerem je poročal tov. Ustar. Na sestanku se je obravnaval predvsem položaj delavstva v zvezi z našo gospodarsko oživitvijo v državi. Sestanek je močno poudaril potrebo po zboljšanju delavskih plač, za kar naj v najkrajšem času pokrenejo akcijo strokovne organizacije. Tudi se kaže pri naraščajoči draginji,, da si delavstvo ne zmore nabaviti najnujnejšega, to je živila, ki bi služila odpornosti pri delu ip je začelo precej bolehati. Če se je gospodarstvo v državi izboljšalo, je nujno, da se morajo izboljšati tudi sorazmerno delavske plače. Uredba o min. plačah ne nudi te garancije, in čaka delavstvo in njihove organizacije še mnogo dela. Za ozdravitev gospodarskih razmer v državi je predpogoj: poštene plače. Delavcu zaslužka, da obuje in obleče sebe in svojo družino. To je naša zahteva in nič drugega, potem ne bo treba govoriti o fašizmu,-ki ga pri nas pridno forsirajo, niti komunizma. Če delavec na jugu lahko živi z 12 do 16 din dnevno, je to pri nas nemogoče. Zahteva delavstva je, da morajo plače odgovarjati življenjskemu standardu. Samo teden dni naj bi skusili tisti, ki forsirajo nove minimalne plače, življenje družinskega očeta in dožive prak- ti;■ 'io njegovo stanje, potem bo morda sodba drugačna. Da dosežemo naše zahteve, je treba strumne organizirane moči in prave delavske zavesti. Pravica mora zmagati, če ne hitro, pa počasi. Mi ne uganjamo demagogije in ne natvezujemo z raznimi privlačnimi sredstvi, ampak vodimo pošteno in odkrilo borbo, ki mora roditi uspehe. Naše članstvo skupine JSZ v Zagorju se svoie naloge zaveda in se je bo moralo ludi v bodoče. Odločnost in delavska zavest mora obvladati slehernega našega Člana. Naš zadnji sestanek je pokazal mnogo razumevanja za napredek našega gibanja v Zagorju. Spregovoriti je potreba tudi o našem delavskem mladinskem gibanju. Če smo organizacija, ki nekaj predstavlja v dolini, je nujno, da naši strokov-ničarji svojo mladino osredotočijo v sklop naše KDM, ki jim bo garancija za pravo delavsko vzgojo. Danes vse stremi za mladino. Mladina je nositeljica bodočnosti. Zato je naša dolžnost, da našo mladino vzgojimo v duhu kršč. pravičnosti in ljubezni, katera naj bo nositeljica novega družabnega reda, po katerem ves svet hrepeni. Zato naj velja naš poziv vsem našim članom, da pošljejo svojo mladino, zlasti fante, v soboto ob pol 8 na prvi sestanek. Naj živi delavska zavest in odločnost. tudi samo razsojati, kaj je zanj prav in kaj ne. Mi delavci v Stahovici se dobro zavedamo, kolikega pomena je za nas strokovna organizacija, saj se imamo edino njej zahvaliti, da smo premagali že. marsikatere ovire in izboljšali svoj položaj. Za nekaj litrov vina pa se delavci danes ne damo več prodajati in zavajati na napačna pota. Naša strokovna organizacija stoji danes tako trdno, da jo nihče ne more razbiti. Tudi naši tovariši v Črni se dobro zavedajo, kaj pomeni zanje organizacija. Ne besede, ampak dejstva dovolj jasno govore, da smo na pravi poti, od katere se niti za korak ne umaknemo. Tovariši in tovarišice! S tega sestanka smo šli zopet bogatejši in močnejši za borbo, ki je pred nami. V borbi pa zmaga le tisti, ki vztraja do konca. Duplica. Za delavstvo, zaposleno v obratu v (Duplici, so nastale nove potrebe. Ker pa so to interesi in zahteve vsega zaposlenega delavstva, zato je potrebna akcija vsega delavstva. Premagale so se zapreke in so končno tudi oni, ki so proti skupnim akcijam, uvideli, da je zahteva delavstva jačja kot pa oni, ki pozabljajo, da so mogoči uspehi samo iz delavstva za delavstvo. Dne 21. junija se je vršila skupna seja obeh krajevnih organizacij in obratnih zaupnikov, kjer so se proučile zahteve delavstva. Sklenilo se je, da se takoj pristopi k delu. Izvolil se je tudi akcijski odbor, ki bo delal za uspešni in pravilni razvoj mezdnega gibanja. V vseh vprašanjih se je zavzelo enotno stališče. Računajoč z, razmerami podjetja, ne moremo preko tako občutnega porasta cen življenjskih potrebščin. Cene izdelkom se dvigajo, plače delavcev pa se ne premaknejo na ustrezajočo višino. Niti akordne postavke niso v skladu s pred časdm dogovorjenim sporazumom! Z ozirom na vse U> je zahteva delavstva po zvišanju plač popolnoma upravičena in glavna zahteva v nastalem gibanju. . . Članstvo je svojini organizacijskim zaupnikom naložilo težko nalogo. Treba bo preko zaprek v zmago, kar pa bo mogoče Je, ako jim bo vse delavstvo stalo v oporo in pomoč. Velika večina delavcev se zaveda, da se jim je njihov položaj izboljšal le potom strokovne organizacije in zato se je od vsega začelka dalje trdno oklepajo in so ji zvesti člani. Na žalost pa jih je nekaj, ki tega nočejo razumeti ter se hinavsko okoriščajo s pridobitvami organiziranih tovarišev. S takimi pa bomo začeli temeljito čiščenje, kajti še čebele napovedo boj trotom, ker hočejo živeti od njihovega dela. Izgovor, da ne morejo plačevati članarine, ne drži, pač pa jim manjka samo delavske zavesti. Mi hočemo organizirano delavstvo, zavedno in točno plačujoče članstvo. Samo za te in radi njih gremo v novo gibanje, z vsemi drugimi pa bomo znali obračunati. Dovplj je čakanja! Pridružite se, še je čas! Vsi zavedni delavci pa zahtevajte, da je vsak organiziran, kakor tudi, da redno plačuje. — Dne 29. junija priredi naša skupina delavsko družabno veselico na Homcu. Vse delavce-ke in prijatelje vljudno vabimo. Dobiček je namenjen samo za »Krekov delavski dom na Duplici ,. Na vsa podtikanja povemo samo to, da je to samo delavska prireditev za delavski dom. Posamezne osebe pa bodo samo dobrodošli gostje. Delavci, pridite z družinami in prijatelji! $ Kako se izvaja uredba o poravnanju sporov med delavci in delodajalci ? Opekarsko delavstvo Rače. Na zadnjem sestanku opekarskih delavcev, katerega so se udeležili le bolj vodilni delavci iz opekarne, se je sklenilo, da se odslej opusti med delavstvom vsako cepljenje enotnosti na razne barve in smeri ter se ho vse delavstvo kot en mož združilo in organiziralo samo v JSZ. To zaradi obrambe svojih pravic, da si bo moglo izboljšati svoj položaj. Pozdravljamo tako zdravo spoznanje delavstva samega! Naj živi delavska enotnost! Križevci pri Ljutomeru. V soboto, dne 19. junija, so zborovali delavci iz opekarne, ki ie last gornjeradgonske občine, v Borečih. Zborovanja se je udeležilo delavstvo v polnem številu. Saj v ta kraj še do danes nikdar ni prodrla nobena delavska strokovna organizacija. Delavci so pri najtežjem delu plačani komaj po 2 din na uro, delavke pa samo po 1.40 do 1.69 din. Iz zanesljivega vira vemo, da tovarna konkurira s svojo opeko samo na račun nizkih delavskih mezd. JSZ iz Maribora je na upravo občine v Gor. Radgoni naslovila tozadevno intervencijo. naj se plače urede vsaj po državni minimalni mezdi, dokler ne pride v veljavo banovinska minimalna mezda. Slišimo, da je občinski odbor o tem že nekaj razpravljal in da je pristal na znatno povišanje mezde tem delavcem. Na sestanku je poročal tov. 1’. Rozman iz Maribora. Izvolil se je tudi zaupniški odbor, ki bo vodil organizacijske posle do ustanovitve skupine. Značilno ie pri tem dejstvo, da se je sestanka udeležil tudi g. obratovodja, ki ima že sedaj plače 2500 din mesečno in da je s svojimi izjavami na sestanku najbrž hotel delavstvo odvrniti od organizacije. Delavstvo pa je odločno na tem, da bo organizirano in si pribori to, kar mu po božji in naravni pravici gre. Katera tovarna pa tega svojemu delavstvu ne more nuditi, je boljše, da sploh ne obratuje! Gradbeno delavstvo Dol pri Ljubljani. Na praznik sv. Petra in Pavla, t. j. 29. t. m., se bo vršil po prvi sv. maši ob 7 zjutraj v Prosvetnem domu sestanek naše skupine. Udeležba za člane obvezna! Reka. V kamnolomu gramozne industrije Emil Šešerko so se delavci organizirali v JSZ. Zaradi izboljšanja plače in drugih delovnih pogojev so se s podjetjem vršila pogajanja. Pri teh pogajanjih so dd strani delavcev bili navzoči obratni zaupniki: tov. Anton Trpin, Alojz Bračun in Anton Benet, za JSZ pa tajnik tov. Peter Rozman. Podpisal se je delovni sporazum, po katerem sedaj dobe delavci na uro 50 par višjo mezdo, ki znaša 3.50 din, minerji pa 4.25 din. Dosegle so se tudi druge ugodnosti. S tem je dokazano, da si delavstvo more izboljšati svoje stanje samo s skupnim nastopom in s strokovno organizacijo. Tekstilno delavstvo Jarše. V nedeljo, dne 4. julija, se bo vršil v gostilni Bunkež v Jaršah ob pol 10 dopoldne sestanek članov naše tekstilne skupine. Poroča tov. Lombardo Peter. Viničarji Gornja Radgona. V nedeljo, 20. junija, je bil občni zbor strokovne skupine viničarjev, združen z desetletnico obstoja te skupine. Zbor se je vršil v prostorih gostilne Hibler in je bil lepo obiskan, predvsem niso manjkali naši stari viničarski veterani, ki so to organizacijo za-počeli in jo kljub vsem neprilikam še vedno trdno drže. Občni zbor je olvoril predsednik lov. Merčnik in se je pri tej priliki spomnil ustanovitelja skupine in njenega dolgoletnega predsednika, sedaj že pokojnega tov. Antona Kodla. Ta mož mora biti kot viničar, družinski oče, predvsem pa kot organizator-strokovni-čar svetel zgled vsem mlajšim. Pošten, skrben in odločen ob vsaki priliki. Kakor je mislil, tako je povedal, bilo to komu potem prav ali ne. Takih ljudi nam danes v fiašem pokretu zelo manjka. —- Poročila odbora so bila soglasno sprejeta. Ponovno je bil izvoljen tudi ves dosedanji odbor. Važno je bilo poročilo tajnika JSZ iz Maribora tov. Rozmana, ki se je tega zborovanja udeležil. Njegov govor so navzoči glasno odobravali in se izrekli za način dela, kakor ga je očrtal tov. Rozman. Viničarji so danes na robu obupa in siromaštva. Morali se bodo predvsem sami najbolj braniti za svoj obstanek. Zato se vsi viničarji nahajamo pred važnimi dogodki, kateri naj nas najdejo strnjene in organizirane. To in ono Škofja Loka. Poročila sta se naša člana, lov. Jože Pintar s lov. Katarino Jamnik. Vsi jima želimo obilo sreče in zdravja ter božjega blagoslova na novi življenjski poti! Člen 15. uredbe o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnanju in razsodništvu določa sledeče: Če nastane spor med delodajalcem in njegovimi delavci, se mora vsaka cbeh strank obrniti, preden se objavi stavka ali izprtje, do pristojnega občega upravnega oblastva I. stopnje s prošnjo za poravnanje. Občno upravno oblastvo v takem primeru nujno (podčrtali mi) odredi ustno obravnavo radi mirne poravnave spora. V odstavku 7. navedenega člena je določeno, da je za čas, dokler traja obvezno poravnanje, prepovedana vsaka kolektivna ustavitev dela (stavka ali izprtje). Delavske strokovne organizacije, zlasti pa Jugoslovanska strokovna zveza, se točno ravnajo po določilih citiranega člena s tem, da se obračajo v vseh primerih, kjer nastane spor med delavci in delodajalci in bi zaradi tega nastala nevarnost stavke, na pristojna oblastva s prošnjo za poravnanje. Nerazumljivo pa nam je, zakaj se pri merodajnih oblasteh tako omalovažujejo tozadevne prošnje strokovnih organizacij, ko je v citiranem členu vendar navedeno, da oblasti v takih primerih nujno odrede potrebno razpravo. Pristojna oblastva po več tednov ne odrede zaprošene razprave, zaradi česar se čestokrat nastali spori tako zaostre, da jih pozneje tudi s pomočjo oblasti ni mogoče poravnati. Delavstvo je glasom citirane uredbe dolžno, da se obrača Bilo je v ponedeljek zvečer po materinskem dnevu. Temno je bilo v drevoredu in vendar sem na eni klopi takoj spoznala deložirano družino. Dve večji postavi, med njiju so se stiskale tri drobne glavice, en otrok je težko kašljal. Na moje vprašanje, če nimajo prenočišča, mi je oče potrdil, mati, ki je pa imela še četrtega v naročju, je samo tiho ihtela. En teden, da se že potikajo po mestu brez stanovanja, dvakrat so prenočevali pri nekem kmetu v Kamnici, trikrat v hlevu gostilne Vlahovič, nocoj pa ne vedo kam. Hrane tudi ne dobe nikjer poštene, kruha še naprosijo tu pa tam, le toplega nimajo ves dan v želodcu. Otroci pijejo potem samo vodo in so tudi vsi prehlajeni. Ko smo jim s sosedi pripravili malo večerje, nam je oče povedal vso svojo usodo: Dolgo je delal pri zidarjih za pomožnega delavca. Pred dvema letoma se je pa ponesrečil. Imel je prebito glavo, zlomljena rebra in roko. Od takrat je vrtoglav, ne sme v višino (kar je pa pri stavbincih vendar potrebno!). Vsako podjetje se ga brani, nikjer ne dobi prave zaposlitve. S podporno rento od OUZD 200 din mesečno ne more niti stanovanja plačati za 6-člansko družino. Šel je tudi na pristojno občino, kjer so mu sicer obljubili 100 din mesečne podpore, toda očitali so mu, da je pijanec, da noče delati, da je tudi njegova žena lena in sploh čemu ima toliko otrok. Tako mi je povedal in mislila sem si, uprava občine je vendar v rokah katoliških mož. Mogoče je revež res pil, mogoče vino, ali pa samo jabolčnik. Kdo mu ima pravico to očitati, če pijejo tisti, ki so presiti in samo čas zapravljajo! On pa nima stanovanja, nima tople hrane, kako se ne bi tak človek napil, do smrti napil, da bi sploh ničesar več ne videl. Oa je lenuh, 11111 pravijo, in da se rad prepira. Zdravi, mladi ljudje ne dobe dela, kje ga ho dobil invalid? I11 kje naj dobi žena s štirimi otroki zaposlitev, je tudi vprašanje? Ali pa sploh more pustiti otroke .brez varstva? Zena naj ostane v družini, pri otrocih! Na očitek, čemu ima otroke, sploh ne morem odgovoriti, ker menda ni hujšega udarca za mater in očeta, če mu kdo to očita. Tako mi je mož pravil in verjamem mu. Ce bi tudi on nosil kakšno krivdo po mnenju družbe, otroci niso ničesar zakrivili. Ze zaradi^ otrok bi se morala občina oziroma družba brigati, če ne zaradi starega invalida. Otroci, ki prenočujejo danes v tem hlevu, jutri v drugem, bodo li ostali zdravi telesno in duševno? Tu se zače- na oblast, preden se objavi stavka ali izprtje in so za to določene občutne sankcije, ki zadenejo onega, ki bi se ne ravnal po teh predpisih. Znano je, kako malo je na delodajalski strani razumevanja za upravičene zahteve delavstva. Znano je, kako malo se uvažuje delavčevo dostojanstvo s strani delodajalcev in njihovih predstavnikov. Znano je pa tudi, kako se omalovažujejo delavski socialni zakoni. Povsem razumljivo je tedaj, da take razmere med delavstvom ustvarjajo nezadovoljstvo, ki čestokrat rodi težke spore, katerim sledijo kvarne posledice za obe strani in tudi za splošno narodno gospodarstvo. Mi smo vedno stali na stališču, da se vsi spori, ki izvirajo iz delovnega razmerja, rešujejo, ne da bi delavstvo bilo primorano poseči po skrajnih sredstvih, to je stavki. Prav zaradi tega je z veseljem bilo pozdraviti določbo člena 15. ministrske uredbe in smo smatrali, da bo tak način reševanja nastalih sporov mnogo pripomogel k uspešnemu reševanju delavskih zahtev, ne da bi bilo delavstvo primorano poseči po skrajnih sredstvih. Zaradi tega tudi upravičeno pričakujemo, da bodo pristojna oblastva polagala več važnosti na prošnje, ki jih vlagajo organizacije v primeru sporov. Če je rečeno, da oblasti v takih primerih nujno odrede razpravo, naj se tudi nujnost upošteva, sicer pa naj se da delavstvu prosta pot, da more samo na kakršenkoli dopustni način reševati nastale spore. nja moralna propast in jetika, ki je pa ni mogoče zdraviti samo par mesecev v sanatoriju. Treba jo je v kali zatreti. Treba je res dati takim otrokom najlepšo spalnico v stanovanju, polno sonca. (Zdaj imajo kravji hlev brez oken in sonca, brez odeje). Pa poročajo naši časopisi toliko o lačnih otrocih, ki se potepajo bodisi v Rusiji, ali kjer že, o naših pa malo pišejo. V enem tednu sem videla dve taki družini in koliko poedincev! Kulturni svet obhaja materinski dan v mesecu maju. Obenem pa'čuva pse in jih vodi k zdravniku. Psi imajo (>osebne strežnice, otroci božji pa nimajo niti postelje. Kakšno priznanje in kakšna darila je pa dobila ta mati? Dokler srečujemo tedensko take družine, toliko časa je materinski dan samo pesek v oči... Pavla. (Članek je vsi e d pomanjkanja prostora izostal. Vendar s tem ni prav nič izgubil na svoji vrednosti in ga zato danes priobčujemo. Op. ure d.) (Nadaljevanje.) Nadaljnji vzrok, da tudi strokovno sposobni viničarski delavci ne delajo v vinogradih pravilno, je, da imajo gospodarje, ki nimajo razumevanja za strokovno pravilno opravljanje vinogradniških del. štedijo tam, kjer to ni potrebno in ni na mestu. To so predvsem kmetski vinogradniki. Pred leti mi je neki oskrbnik izjavil: »Za narodno gospodarstvo je prava nesreča, ako ima samo kmet denar.« Temu mnenju sem se od začetka čudil, končno pa sem le videl, da je imel deloma prav. Znano je namreč, da naš kmet zelo nerad in le z velikim nezaupanjem kaj investira, četudi se 11111 na dlani dokaže, da v tem in onem primeru šted-nja ni na mestu. Razveseljivo pa je dejstvo, da se tudi tukaj obrača na bolje, da postajajo tudi kmetski vinogradniki vedno bolj dostopni za razne potrebne »novotarije« in so pripravljeni tudi več investirati kljub temu, da je danes težje za denar kakor pred leti. Da se. bodo vinogradi sedaj in v bodoče vestneje in strokovno pravilneje opravljali, je predvsem potrebno: strokovna sposobnost viničarskih delavcev, razumevanje vseli vinogradnikov za napredno in pravilno obdelovanje vinogradov, pripravljenost vinogradnikov za potrebne investicije, in tretjič, kar je z ozirom na prvo in drugo najbolj važno, primerna — eksistenca viničarskega delavstva. Ako bo viničar se (ako teoretično in Naše zavarovalstvo in narodno gospodarstvo l’o novi uredbi o nadzorstvu nad zavarovalnicami je zavarovalnicam zelo omejena finančna svoboda. Velik del denarja morajo nalagati v Državno hipotekarno banko in Poštno hranilnico, kateri naložbe zelo nizko obrestujeta. Za gasilstvo morajo zavarovalnice izplačevati 4.5% od vseh pobranih premij. To so ogromne vsote. Ako pa vprašamo gasilna društva, koliko dobe od tega podpor, ni ugodnih odgovorov. S to novo ureditvijo bodo zavarovalnice od strani PAB težko obremenjene. V smislu Uredbe o likvidaciji Kmečkih dolgov je PAB od denarnih zavodov prevzela kmečke dolžnike, ki so zavarovani proti požaru in so se vinkulacije prepisale na njeno ime. Za plačilo zapadlih premij pa PAB neupravičeno zahteva neprimerno visoko inkasno provizijo na škodo zavarovalnim zastopnikom. Polom svetovne zavarovalne družbe Feniks, ki je imela svojo podružnico tudi v naši državi, za naše zavarovalstvo, ki je povsem solidno, ni imel škodljivih posledic. Kljub temu se je z Uredbo o Jugoslovanskem Feniksu pritegnilo np-še zavarovalstvo k sanacijski akciji, za katero bomo morali v 20 letih plačati v sanacijski fond okrog 39 milijonov dinarjev. Kljub temu, da se povsod poudarja, tla mora.jp zavarovalnice vse neupravičene obremenitve vzeti izključno na račun svojih rezerv in jih nikakor ne smejo prenesti na zavarovance, : o zavarovalnice že povišale svoje pristojbine, in sicer zelo znatno za nizka zavarovanja, t. j. za male hišne posestnike, kateri so ravno med delavstvom. Tako vidimo povsod isti bič: Slovenec in delavec naj vedno in povsod samo plačuje in molči. Mladina poroča Laško. V nedeljo, dne 20. junija t. ]., se je oh 8 zjutraj vršil v društveni sobi v Laškem občni zbor naše krajevne skupine KDM. Zbor je vodil tov. predsednik Krašovec. Poročal je. da se je na sestankih in debatnih večerih obravnavalo socialno vzgojno vprašanje, zadnje čase tudi iz knjige Cilji in pola KDM«. Udeležba sicer ni bila zadovoljiva, vendar so nekateri tovariši vztrajali in to je dokaz, da bo stvar tudi v bodoče uspevala. Za njim so poročali tudi ostali odborniki, tako tajnik kakor blagajnik. Iz njihovih poročil je bilo razvidno, da smo kljub majhnemu številu članstva vendarle izvršili veliko'dela. Zastopnik centrale tov. Marn nam je lepo razložil pomen KDM, kakor tudi, zakaj to organizacijo ustanavljamo. V odbor so bili izvoljeni: kot predsednik Peter .Mehle, podpredsednik Jože Krašovec, tajnik Franc Jagodic, blagajnik Pavel Bezgovšek, od- > bornika Franc Guček In Frane Gostinc. Po izvolitvi odbora se je razvila živahna debata o bodočem delu naše skupine. Sklenilo se je organizirati redne tedenske sestanke, v letnem času pa izlete. Prav tako se je sklenilo, da se Ik> zvišala članarina od 2 na 3 din, tako da bo ostal en dinar za upravne stroške skupine. praktično podkovan v vinogradniških poslih. pa naj bo njegov gospodar še tako gospodarsko napreden, — ako bo viničar živel v .vodnem in zadnje čase vedno večjem pomanjkanju in s svojo družino dobesedno stradal, ne bo pravilno in vestno delal, pa najsi bo gospodar ali njegovo nameščenec vedno stal poleg njega in ga nadzoroval. Dokler ne bo imel viničar boljših življenjskih pogojev, ne bo imel čuta, volje in veselja do dela. Viničarji smo tako rekoč sezonski delavci, ki imamo zaslužek le 5 do 6 mesecev in še to zaradi slabega vremena' z večjimi ali manjšimi presledki. Tako zasluži viničar v mesecu februarju v nekaj dnevih ob rezitvi po 5 do 0 din dnevno; včasih pa tudi samo 2 do 3 din; ako pa mu »dober« gospodar zaračuna rožje, plače sploh ne dobi. V aprilu je prva kop, zaslužek 7 do 8 din; v maju druga kop, zaslužek 4, 5 do 0 din (ob posredno ali neposredno prisiljenih akordnih delih); nadalje za pletev in vez enaka plača. Pletov morajo viničarji ponekod opraviti za plevel in tako ne dobe nič plače. Pozneje, v juniju in juliju, vsak drug teden po nekaj dni škropljenja z dnevno plačo 6 do 8 dinarjev, zelo redko 10 din pri 8- do 10 urnem delavniku, največkrat pa tudi več. Vsa ta dela so v 95 odstotkih brez hrane, le nekaj pijače je vmes. Koncem julija in v začetku avgusta se postavljajo kolje in vrši vršičkanje. To delo se izvrši. K ^materinskemu dnevu" Viničarjem strokovno izobrazbo - in eksistenco! 3 Doma in \ zvezi z umorom Rudolfa Dolinarja je objavila banska uprava v Ljubljani, (la je policija izročila po končanih poizvedovali jih 17 osumljencev celjskemu okrožnemu sodišču. Le-to bo izvedlo nadaljnjo preiakavo in ugotovilo dejanski stan ter — sodilo. Poročilo banske uprave navaja, da je osumljenec Dugina Viktor, član mladinske organizacije JNS v Mariboru, priznal, da je Rudolfa Dolinarja zabodel z nožem v hrbet. Dva osumljenca sta po izvršenem napadu pobegnila v Avstrijo. Izdan je nalog za aretifcijo še treh osumljencev. Zastopstvo »Saveza Sokola kr. Jugoslavije« se je zglasilo pri predsedniku vlade dr. Stojadinoviču in mu obrazložilo svoje stališče glede zadnjih dogodkov po raznih krajih. Predsednik vlade je zagotovil zastopnike, da bo »Sokol« slej ko prej deležen polne zakonske zaščite. Glede državne zastave, katero so nosili mladi pripadniki JNS v Ljubljani ob priliki Živkovičevega prihoda, se je razneslo, da so jo demonstranti raztrgali in onečastili. Banska uprava v Ljubljani je, objavila, da je bila zastava popolnoma nedotaknjena, dokler ni prišla v poslopje Kazine«. V Kranju so se vršile v nedeljo, dne 20. t. m. občinske volitve. Volilo je 51.7% volivcev — komaj polovica. »Zmagala« je edina sporazumna lista. Na tej skupni listi ima JRZ 12, JNS 12, tovarnar Fock <3 odbornikov. Med temi so pristaši vseh barv, razen »skrajnih levičarjev«. Zaradi dogodkov v Senju, kjer je bilo ubitih 6 pristašev Ilrvatske kmečke stranke, je proti' nekaterim organom javne varnosti uvedena preiskava. 2 leti potekata te dni, odkar je po 5. maju 1935 prišla na vlado trojica: Siojadinovič - Korošec - Spaho in z njimi nova stranka — JRZ. Resolucija srbskih demokratov je važen dogodek v notranjem političnem razvoju. Oglasili so se hrvatski listi, ki pozdravljajo resolucijo kot lep korak naprej. Obenem pa ugotavljajo, da tudi predlogi te resolucije ne morejo zadovoljiti političnih in socialno-gospodarskih zahtev hrvatskega naroda. Predsedniki držav Male zveze so ugotovili na svojem sestanku na Donavi skupne zunanje politične smernice glede na razmerja v Podonavju. Pričakujejo se zbližanja z Avstrijo in Madžarsko. Nemški general Beck je bil v Parizu na obisku pri francoskem generalnem štabu. Svetovno časopisje poroča, da je to pomemben dogodek, ki more pomeniti naznanilo mirnejših časov v Evropi. obisk nemškega zunanjega ministra von Neuratha v Londonu. Anglija vabi Nemčijo, da se pametno sporazume s Francijo in da se urede odnošaji v za-padni Evropi na temelju medsebojne strpnosti in priznanja obojestranskih interesov. Za vse to pa bi dobila primerno gospodarsko in finančno pomoč. Tako bi bila Italija potisnjena v stran in osamljena. Anglija bi imela v Sredozemlju svobodne roke. Italijansko časopisje pa nasprotno naglaša, da je os Rim-Berlin danes tako močna, da je ne more zlomiti nobena sila. Avstrijski režim začenja v smislu lanskega sporazuma z Nemčijo uvajati v svoje strankarske organizacije nacionalno opozicijo« — narodne socialiste. Za enkrat so ustanovili samo referat za »nacionalno« politiko, ki so ga poverili zastopniku nacionalne opozicije. Njegova naloga bo, pritegniti to nacionalno opozicijo h »konstruktivnemu« delu za drža- brezplačno ali pa za kako pijačo, katero je viničar dobil po pogodbi za priboljšek k praznikom. Nadalje, od polovice avgusta jim bo koristil nov način ureditve zavarovanja pri poljedelskih strojih, katerega se je posrečilo doseči le njim v korist. Kam gredo dobički? V reviji »Europaische Stimmen« či-tamo med drugim tudi tole: V Jugoslaviji so vzeli v zakup produkcijo bavksita Nemci. Pri tem sijajno služijo. Ena tona bavksita se proda za 250 din. Delavec dobi za tono produciranega bavksita 8.75 din, za nakladanje se plača'4.75 din, skupaj teda j zasluži jugoslovanski rudar za tono produciranega in naloženega bavksita 13 din. Poleg tega prejme država pri transportu okroglo 15 din za tono. Ako računamo vse ostale izdatke, ki prihajajo pri tem v poštev, dobimo, da stane ena tona bavksita 75 dinarjev. Iz tega sledi, da imajo podjetja pri vsaki toni- bavksita 175 din čistega dobička. Na podlagi tega so nemška podjetja v Jugoslaviji zaslužila 87,5