SVOBODNA
LETO (ANO) LXIV (58) • ©TEV. (N°) 46
ESLOVENIA LIBRE
SLOVENIJA
BUENOS AIRES • 24 de noviembre - 24. novembra 2005
OB SVETLOBI ZGLEDOV
Bajuk pe naprej predsednik NSi
TONE RODE
(Govor na proslavi 45. obletnice Slovenskega srednjepolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka)
Nekje prav na začetku nape skupne poti, je pred 60. leti v Vetrinjskem taboripču, ravnatelj Marko Bajuk sklenil, da bo pričel zbirati slovenska begunska dekleta in fante k pouku v upanju, da bi v težkih in nenavadnih okolipčinah, dokončali srednjo polo. S časom je dosegel, da je bila slovenska begunska gimnazija priznana pri anglepkih in avstrijskih oblasteh. Tako je omogočil, da se je veliko mladih lahko vrnilo na pot ptudija, v časih ko je večina pe upala na skorajpnjo pot domov, nazaj v Slovenijo.
Petnajst let kasneje v Buenos Airesu, ko je slovenska skupnost počasi dobivala organizirano podobo in je nova generacija, rojena v taboripčih ali pa že v Argentini, pričenjala srednjo polo ter se počasi vključevala v argentinsko družbo, je dr. Marko Kremžar sledil podobnemu navdihu v upanju, da bi tej generaciji mladih Slovencev skupal posredovati dodatnih vezi z lastnimi koreninami in domovino starpev, preko poglobljenega znanja slovenske kulture, jezika in književnosti. Kar se je takrat pričelo kot literarni krožek je, s trudom in naporom, s pomočjo mnogih sodelavcev in podpornikov, s časom preraslo v celoletni tečaj za vse slovenske srednjepolce v Buenos Airesu ter nemoteno delovalo vse do danes, ko 45. let po ustanovitvi, proti vsem napovedim, pteje nad 160 dijakov.
Slovenski srednjepolski tečaj je, generacijo za generacijo, v najtežjih letih dorapčanja, mnoga mlada slovenska dekleta in fante ohranil v povezanosti s slovenskimi koreninami. Bil je vseskozi ključni dejavnik za povezovanje mladih iz različnih okrajev velikega Buenos Airesa v celovito enoto, do katere bi težko priplo, če bi se mladi v glavnem zbirali le po slovenskih domovih in to le do konca osnovnopolskega pouka. Mirno lahko rečem, da je verjetno kar nekaj tu navzočih starpev naplo svojega izvoljenega življenjskega druga prav na tečaju. Tako je bil tečaj tudi s sociolopkega in družabnega vidika ključnega pomena, da smo kot skupnost obstali vse do danes.
Tečaj pa ni nikoli hotel biti le izgovor za družabnost temveč je od vsega začetka stremel po kvaliteti. Iskreno je hotel biti, kljub skopem času, ki je bil na razpolago, vsaj skromen nadomestek slovenske gimnazije za vse v izsel-jenstvu rojene in Slovenije prikrajpane mlade Slovence v Buenos Airesu. Marsikdo od nas, ki se je v teh zadnjih petnajstih letih po osamosvojitvi preselil v Slovenijo ali pa se je le odločil za npr. nostrifikacijo svojih ptudijev, je hitro spoznal kako bistvene važnosti je bil prav srednjepolski tečaj za lažje vključevanje v sodobno matično slovensko družbo.
Skozi desetletja je bil tečaj napajalipče duha, ki je ohranjal in vsem mladim posredoval samozavestno slovenstvo in evropejstvo, mnogo pred padcem železne zavese in osamosvojitve Slovenije. Tečaj je bil ključno dopolnilo vloge starpev ter slovenskih osnovnih pol pri vzgoji mlajpih generacij ter bistveno prispeval k temu, da smo bili vzgojeni tudi v drugačnem duhu od tega, ki je prevladoval v argentinskem okolju. Imeli smo privilegij, da se je skupina intelektualcev soboto za soboto nesebično trudila, da bi razvijali vse svoje talente, morda tudi tiste za katere v argentinski poli ni bilo posluha. Iskreno so se trudili, da bi nas usmerjali k modrosti, v upanju da bi postali duhovno bogati, dupevno uravnovepeni in celoviti ljudje v dobro Argentine in Slovenije. Prepričan sem, da je prav zaradi slednjega tečaj bil ključnega pomena v celotnem razvoju slovenske skupnosti v Argentini in je to pe danes. Ko se pa skupam ozreti naprej se zavedam, da bo imel celoten polski sistem slovenske skupnosti v Argentini ter predvsem srednjepolski tečaj pe važnejpo vlogo v bodočnosti, v kolikor bomo pe hoteli ostati Slovenci in Evropejci.
Danes se zdijo izzivi drugačni. Kljub veliko večji razpoznavnosti Republike Slovenije ter njenih uspehov v zadnjih petnajstih letih, kljub privilegijem in čisto konkretnim prednostim slovenskega državljanstva v novih okolipčinah, ko s slovenskim potnim listom brez vizuma nemoteno potujep npr. v ZDA ter si lahko ponosen
Nad. na 2. str
Nova Slovenija se je v soboto 19. novembra v Novi Gorici sestala na svojem drugem kongresu pod geslom Nove možnosti Sloveniji, kjer so izbrali novo vodstvo in odločali o programskih in statutarnih spremembah. Delegati druge največje vladne stranke so na predsednipkih volitvah izbirali med dosedanjim predsednikom Andrejem Bajukom in županom Dolenjskih Toplic Francem Vovkom.
Odkar je Novi Sloveniji na lanskoletnih parlamentarnih volitvah uspelo volilni izid iz leta 2000 izboljpati le za pol odstotne točke, je del članstva nezadovoljen z vodenjem stranke ter slabo komunikacijo med vodstvom in bazo ,,na terenu". Med kritiki vodenja NSi se je po parlamentarnih volitvah najbolj izpostavljal predsednik sveta in evropski poslanec Alojz Peterle, ki se je dalj časa omenjal kot možni protikandidat Andreja Bajuka.
Čeprav naj bi velik del članstva Peterleta nagovarjal h predsednipki kandidaturi, pa se ta zanjo ni odločil. Prepričan je bil namreč, da se je znotraj stranke ustvarilo ozračje strahu, saj naj bi „različni notranji in zunanji vplivi uspeli v precejpnjem delu stranke ustvariti oceno, da bi bila kandidatura nevarna za stranko in Slovenijo".
Razmere so zaostrile pe trditve Boptjana M. Turka o domnevnem sodelovanju Peterleta z nekdanjo Službo državne varnosti. Takpne trditve je ostro zanikal tudi predsednik Bajuk, s čimer se je napetost v stranki, predvsem pa med Bajukom in Peter-
letom, nekoliko sprostila.
Na kongresu v Novi Gorici je bil Andrej Bajuk končno ponovno izvoljen za predsednika stranke. Bajuk v izjavi novinarjem komentiral izid kot ,,jasen in dokončen mandat", kljub temu pa je napovedal določene spremembe. Bajuk, ki je prejel 143 glasov, 105 glasov ob treh neveljavnih glasovnicah pa je prejel njegov protikandidat in župan Dolenjskih Toplic Franc Vovk, ki je rezultat označil kot ,,dovolj jasno in resno opozorilo" Bajuku.
Alojz Sok in Janez Drobnič sta bila ponovno izvoljena za podpredsednika, nova podpredsednica je poslanka v Evropskem parlamentu Ljudmila Novak; eden pa bo predstavljal člane NSi v tujini (doslej je imela stranka tri podpredsednike, od katerih je dva izvolil kongres).
Predsednik sveta Nove Slovenije Alojz Peterle je v nadaljevanju kongresa stranke delegate opozoril, da bo NSi uspepna le, če se ne bo delila na ,,Bajukove in Peterletove". Stranko mora namreč zanimati le skupna
smer, ki bo dosegla relativno večino oz. presegla mejo desetih odstotkov glasov volivcev.
Svet stranke je v minulem mandatu ocenjeval in usmerjal delo stranke, pri čemer ni manjkalo kritičnih razprav o prepoznavnosti Nove Slovenije, notranji komunikaciji in nizkem volilnem rezultatu, je v poročilu o delu sveta povzel Peterle. Na zadnji seji pred kongresom pa je svet sprejel izjavo, s katero se je zavezal, da bo NSi postala stranka političnega centra z jasnim demokrpčanskim profilom, opredeljevali pa bi jo tudi jasni koncepti, odločnost, enotnost, dialopka odprtost, učinkovito vodenje, boljpa prepoznavnost in boljpe sodelovanje med vodstvom in bazo stranke na terenu. To je tudi predvideno v obnovljenem programu.
V tem programu je pe zapisano, da so temeljne vrednote stranke slovenska narodna in jezikovna samobitnost, medosebna in družbena pravičnost, načelo notranje demokracije ter ravnovesje med izročilom in napredkom. Slovenija potrebuje novo duhovno okolje. Zavzemajo se tudi za pravičnost pri izobraževanju, pravičnost med generacijami ter pravičnost porazdelitve družbenega bogastva in solidarnost.
Delegati so sprejeli pe ptevilne resolucije, ki se nanapajo na področja gospodarstva, polstva, pravosodja, kulture, družine, infrastrukture, kmetijstva, elektroenergetike, turizma, pporta, zunanje politike, varnosti in naravnih katastrof.
Novi ljubljanski pomožni pkof Anton Jamnik
Papež Benedikt XVI. je 15. novembra za novega ljubljanskega pomožnega pkofa imenoval 44-let-nega Antona Jamnika, ki je od julija 2000 direktor Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano.
Dr. Anton Jamnik se je rodil 27. julija 1961 v Ljubljani, sicer pa je doma iz župnije Dobrepolje - Videm pri Ribnici na Dolenjskem.
Osnovno polo je končal leta 1976 v Grosupljem, nato pa se je vpisal na gimnazijo Josipa Jurčiča v Stični, kjer je leta 1980 tudi maturiral. Po odsluženem vojapkem roku se je leta 1981 vpisal na Teolopko fakulteto v Ljubljani in diplomiral leta 1987. Ljubljanski nadpkof in metropolit Alojzij Šuptar ga je 29. junija 1987 v Ljubljani posvetil v duhovnika. Po mapnipkem posvečenju ga je imenoval za kaplana v Kočevju. Od leta 1990 do 1994 je bil nadpkofijski tajnik v Ljubljani.
V tem času je pri katedri za filozofijo Teolopke fakultete Univerze v Ljubljani nadaljeval magistrski ptudij in leta 1993 zagovarjal magistrsko nalogo z naslovom Sveto med transcendenco in imanenco v sodobni slovenski filozofski misli. Naslednje leto je bil izvoljen in imenovan za asistenta pri Katedri za filozofijo Teolopke fakultete Univerze v Ljubljani. Istega leta se je preselil v Zavod sv. Stanislava, kjer je na Škofijski klasični gimnaziji poučeval verouk in kasneje tudi filozofijo. Nadaljeval je doktorski ptudij in ga zaključil leta 1997 z disertacijo Rawlsov poskus etič-
ne utemeljitve liberalizma, pod mentorstvom prof. dr. Antona Stresa in somentorstvom dr. Cyrila Barretta s Campion Halla na Univerzi v Oxfordu. Od leta 1997 je docent za filozofijo na Teolopki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Od leta 1995 do leta 2000 je bil odgovorni urednik krpčanske revije za duhovnost in kulturo Tretji dan. Od ustanovitve dalje (od leta 1993 do leta 1997) je bil tajnik Mepane krovne komisije katolipke Cerkve in slovenske vlade. Leta 1997 je postal mladi član Evropske akademije znanosti in umetnosti s sedežem v Salzburgu. Julija 2000 ga je ljubljanski nadpkof in metropolit Franc Rode imenoval za direktorja Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano.
Od avtorskih del je njegova najpomembnejpa knjiga Liberalizem in vprapanje etike, ki je leta 1998 izpa pri Novi reviji. S področja etike in družbenih vprapanj je objavil tudi nekatere druge razprave.
DVE LETI PO REFERENDUMU
Vlada je na seji sprejela predlog novele zakona o trgovini, ki v celoti povzema referendumsko vprapanje. Trgovine z nujnimi življenjskimi izdelki bodo lahko odprte do največ deset nedelj v letu, medtem ko bodo lahko neomejeno odprte le izjeme z omejeno prodajno povrrano. Sindikat delavcev trgovine je z vladno odločitvijo zadovoljen, trgovci pa v primeru uveljavitve takpnih sprememb zakona napovedujejo vnovično ustavno presojo.
	
1 BERI^ H	
,,VELIKA PUNTARIJA"	V CLEVELANDU UMRL
NA PRISTAVI	3 MATE ROESSMANN...............4
LITERARNI VEČER	IZ ŽIVLJENJA
PREVAJALCEV...................	4 SLOVENCEV V ARGENTINI... 6
Ob svetlobi zgledov
Nad. s 1. str.
državljan male a urejene in uspepne članice Evropske zveze se včasih zdi, da nekateri člani nove generacije starpev in dijakov tečaja ne vidijo več smisla v ohranjevanju vezi z lastnimi koreninami, tu mislim predvsem na ohranitev slovenskega jezika, kot ključa zakladnice slovenske kulture in dedipčine. Včasih se zdi, da sta nekaterim družabnost ter turistični obisk petopolcev morda pe edini opravičujoč cilj za petletno zahajanje na tečaj.
A to ni izoliran primer. V določeni meri je to opaziti tudi na ostalih področjih življenja v skupnosti. Včasih se zdi, da je katerakoli komponenta življenja v skupnosti, ki meri morda malo globlje, vipje ali dlje, onkraj gole družabnosti, izgubila na pomembnosti in smislu. Čeprav je neprimerno in nepravično posplopevati pa mi prosim dovolite, da morda malo ekstremno, črno belo, brez odtenkov razgalim skupne imenovalce sedanje situacije in njenih vzrokov v upanju, da bodo lažje razpoznavni in hitreje določeni za skupni razmislek.
Zavedam se, da gre pri teh zadevah nedvomno za zelo osebne odločitve vsakega posameznika ter, v primeru otrok in najstnikov, tudi za vzgojo in vpliv starpev. A ne morem mimo misli, da je pred 60. leti, v primeru ravnatelja Bajuka, požrtvovalnih učiteljic osnovnih pol ter toliko drugih tudi plo za osebne odločitve posameznikov, ki so se takrat iz prepričanja in v zavezanosti določenim svetinjam prostovoljno podali na pot dela za druge, za predajanje vrednot.
Da, korak za korak se osebno odločamo, kam in kako, oziraje se na svetinje, ki nas vodijo na poti. Brez njih enostavno ne moremo naprej. Delujejo, kot leče skozi katere gledamo na svet, kot kažipoti ki nas usmerjajo v življenju. Komaj opustimo ene, že se na njenih mestih pojavijo druge. Zato moramo biti pozorni, kaj nam je vodilo. To velja za vsakega posameznika, pa tudi za življenje v skupnosti. Potrebno je, da se vedno znova vprapamo kakpno skupnost bodo nove generacije hotele, mogle in morale vzdrževati in soustvarjati.
Zato bi se danes, ko proslavljamo 45. obletnico tečaja, za trenutek ustavil prav ob kažipotih, ki so tako ravnatelju Marku Bajuku kot neutrudnim učiteljicam osnovnih pol ter ustanovitelju srednjepolskega tečaja bili vodilo v življenju in delu za skupno dobro, v prid mladih članov slovenske skupnosti. Prepričan sem, da so nam te smernice najprimernejpe vodilo v razburkanem enaindvajsetem stoletju, tudi v posebnih križih in težavah, ki imajo svoj izvor v argentinski realnosti.
O teh kažipotih je najgloblje razmipljal filozof, nap dragi dr. Milan Komar. Dovolite, da vam preberem nekaj odlomkov iz njegove knjige ,,Razmipijanja ob razgovorih", izdane po letu 2000 v Sloveniji, ki vsebuje eseje in nagovore napisane pred več kot dvajsetimi leti.
,,Ker so stvari že od prej, je potreben na prvem mestu pogled nazaj, potrebno je spom^nj^c^nj^e, kako je bilo včcsih, kcjti v preteklosti se je o^kr^va^o bistvo stvari in po^o^ev. Zgo^ov^na n^i posledica neorganskih preskokov ^n prelomov. Stvari in po^o^ß se r^azvijajo iz prvih zajemov, bodisi božjih bo^^si č^ovek^h. K^dor ne prodre v smisel tega r^azvoj^a^, bo nujno ostal na povrpi^ni, v faktičn^osti, v anekdotah, v podrobn^ostih, v kron^olokem i^n statističnem moteriadu.. Smisel dogodkov mu bo pel. Zato je pri pravem realističnem delu spominjamje neločljivo od ^^enjanja. Pa tu^di z^en^-jamje od spomi^mjcmja. Stvari od nekod prihajajo i^n nekam gredo. V tem je njihov smisel."
,,Pre^cmlj^cvska, ruptu^rist^čna miselnost izhaja predvsem ^z p^itvost^.
Stvari ^n po^o^ji so ^njo tak^, kot se na zuu^naj ^^e. Pre^a^^lj^avec j^m ne v^di dna, j^m -^e v^^i skritih si^n^i^c, zato jih meče proč in jih nadomepča z drugimi stvarmi in po^o^^^. To vodi v potronivko mpjenj^e ^n ču^tenje, kj^er so vse dobri^ne ^^načene s potrwmivkimi dobrinami. Kupimo obleko, jo n^osimo, pon^osimo in vržemo v kraj. Kupimo hrano, jo pripravimo, pou^žijemo in vržemo kon^^rvo v smeti.. Osvojimo modno kulturno geslo, ga uporahljamo, izrabimo i^n po^^imo nanj. Se navdu pimo ^propagirano vrednoto, ji sledimo, se je naveličamo i^n jo izgubimo izpred oč^. To^a k^o ^anes ne v^d^, v kaken vsesplpen razkroj nas je pripelj^a^a ta f^^o^ofija?^"
Do tu dr. Komar. Zdaj pa se vprapajmo: Koliko se je tudi nas polastilo prelamljavsko, individualistično mipljenje, ki se je porodilo na pogoripču zadnje vsesplopne argentinske krize?
Prof. Eduardo Corbo Zabatel, zgodovinar, psiholog ter magister družbenih ved, preteklo nedeljo v reviji dnevnika La Nacion, označuje prav izgubo zaupanja ter nastanek apriornega nezaupanja do družbe in do sočloveka, kot eno najusodnejpih posledic in sprememb, ki so doletele argentinsko družbo po hudi krizi leta 2001. Takole pravi:
,,K^cr^ smo prestali v času zadnje argentinske kr^ze je uprav^če^o spodjedlo :^upcmje v bl^^njega ter vzpostavilo prav nasprotno: neko apr-lor^o ne^upa^nj^e, na č^garpo^^a^-gi j^e te^ko z^gr^aditi kaj vrednega^, tako na ^eb^i kot na skupki r^avn^."
„Napo človekost pogojuje pr^ zmotnost splet^nja c^ru^ž-be^^h ve^^, ^^ven katerih ^e človeka nepoj^mlj^vo b^t^."
,,Če medsebojnega zaupanja n^, nam ostane l^e negotova sedanjost; brez :^upcmja, ni mogoče oblikovati skupnih smeri, ki bi nam, pomagale pri zcmivijanju vezi s sočlovekom tu i^n sedaj, a pe predvsem ne v bodočnosti.."
Ne smemo pozabiti, da so napo skupnost od vsega začetka oblikovali prav spominjanje, zasidranost v smislu, globoko medsebojno zaupanje, vzajemnost in skupni pogled naprej.
Toda, kaj pa danes? Ali smo pe MI, smo pe skupnost, ali pa le drupčina mene, tebe, njega, malo odtujenih posameznikov? Se mar med nami ne pojavlja tudi neke vrste ontolopko nezaupanje? Mar pe vemo kam gremo in od kod prihajamo ali se dan za dnem ženemo le za nap osebni, bistveno pomembni DANES?
Ali se pe zavedamo, da smo otroci starpev, ki so pred totalitarizmom z izselitvijo repili poleg življenja tudi svoje vrednote; dediči starpev, ki so s samozavestjo in ljubeznijo zase a tudi za nas ohranili svoje svetinje? Jih bomo pe hoteli, znali ali mogli predajati naprej? Vrnimo se k dr. Komarju:
,,V prvi vrsti žel^m nap^m ^ek^etom ^n fa^nto^, ^a ostanejjo, kar so; da se ne utope v množ^č^i gmot^, v ve^etoku sprotnega ^ogajcmja, ampak, da ^^vijo svoje lastno oseb^ost-^o ^^vljenje, da r^astejo ^z svojih kore^^n ^n se tako r^azvij^ejo v čvrste č^ovpke ^^ke, v polne ^n zrre^e oseb^ost^."
,,Kdor misli^, da bo bolj oživel, če se bo prepustil toku življenja, ,, naj gre, kamor hoče," se zelo moti.. Ne moremo živeti, kot delec z^godovinskega toka, ki plava z dogodka, se ^^gublja v splopnosti i^n nedoločen^osti.. Tudi če bi se človek hotel razbliniti v množici i^n tokovih, bi se ne mogel, Njegova narava je neu^n^i^čljivo osebnostna. Če jo mečep skozi vr^at^, se povrne sko^i okno."
,,Vsakdo se l^ahko razvija l^e na podl^i deja^^ske stvar^-^osti in ^ahko raste l^e na svojec."
,,Živeti lastno ^^vlj^enje pa n^i lahko. (...) Doslednost in zvestoba kastni poti ^n kastnemu posla^nstvu sta s trnjem prepre^n^. A skupaj s tem trnjem raste tudi najleppe cvetjje. Ni prvega brez dragega. Nobeno veselje v življenju ni globlje kakor t^sto, ki spremlja nape pristne uresničitve, a ravn^o te so tiste, ki zahtevajo največ odpovedi, žrtev i^n trpljenja. Ko mlad človek uvi^di ta pozitivni enačaj odpovedi^, je postal zrel."
Te smernice, katere je tako jasno napisal dr. Milan Komar, so bili vseskozi vodilo ustanovitelja in vseh sodelavcev Slovenskega srednjepolskega tečaja. Te so stalnice, ki nam lahko kažejo pot tudi v bodočnost. V zadnjih petnajstih letih, od padca komunizma in osamosvojitve Slovenije dalje, smo živeli naprej prav zaradi nabrane sile ustanoviteljev, a morda pe nismo imeli priložnosti za poglobljen razmislek o novi podobi skupnosti, ki pa je nujen, pred izzivi, ki nas čakajo. Skupaj moramo zasnovati podobo skupnosti za naslednjih petdeset let. Pristopiti moramo, izraziti svoje mnenje ter biti pripravljeni tudi za delo.
Pri ohranjanju identitete in predajanju vrednot novim generacijam pa bo gotovo Slovenski srednjepolski tečaj skupaj z napimi osnovnimi polami imel ključno vlogo. Kljub vsem neznanim izzivom bodočnosti, kljub vsem potrebnim spremembam se mirno držimo smernic, ki so varno peljale nape predhodnike skozi velike preizkupnje in trpljenja. Ne pozabimo. Ostanimo njim in sebi zvesti.
Kot nekdanji dijak tečaja bi se rad iskreno zahvalil za vse, kar sem tu prejel. Za talente, ki sem jih lahko le tu razvil. Za slovensko dimenzijo svoje biti, brez katere bi bil pohabljenec. Za vrednote, ki jih hočem pe naprej predajati. Ter za poslanstvo, ki navdaja življenje s smislom.
Hvala vsem, ki ste skozi 45. let darovali svoj čas, del sebe za to, da ste v bližnjih sejali, jih spodbujali in spremljali. Bog daj, da bi vas utrujenost ne premagala ter da bi se pe mnogo generacij slovenske mladine v Argentini lahko napajalo ob tem studencu. Ob svetlobi zgledov dovolite, da vam preberem odlomek pesmi Srečka Kosovela:
,,Bodi svetilka, če ni ti mogoče biti človek: ker težko je biti človek. Človek ima samo dve roki^, pomagati pa bi moral tisočerim. Bodi ^o obcestna svetilka, ki sveti tisoč vese^^m v obr^a^, ki sveti samotnemu^, blodečemu.. Bodi svetilka, svetilkam, svetilka." Hvala vsem dobrotnikom za toliko luči. Prijatelji, tako kot toliko vzornikov pred nami, za nas, za nape otroke, za vso skupnost, za nape okolje, za Slovenijo, za Argentino, naj bo vsak izmed nas: Iskalec resnice. Delavec za skupno dobro. Spodbudnik vzajemnosti. Ponosen potomec in dedič. Drzni a preudarni pionir. Resnični človek, sopotnikom svetilka.
M ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT
Ena izmed značilnosti sedanje vlade je, da se sooča z vedno novimi problemi in konflikti. Včasih celo izgleda, kot da jih sama ipče.
Velika občutljivost. Ves pretekli teden so doneli odmevi napada predsednika na cerkveno hierarhijo. Spomnimo se, da je zadnja izjava pkofovske konference opozarjala na ,,sramotno razliko med najbolj bogatimi in najbolj revnimi". Na te besede je Kirchner reagiral z ostrim napadom na pkofe in jim očital njihovo zadržanje za časa protigve-rilske vojne. Predsednikova reakcija je bila močna in groba. Razne analize so potem kazale na krog predsednikovih svetovalcev, zlasti na njegovo ženo, senatorko Cristino, kot pobudnike takega zadržanja. Ko pa se je prva nevihta polegla, ker pkofje na udarec niso odgovorili, so tudi s strani vlade pripe pomirjevalne pobude. A to je izgledalo kot da bi hoteli gasiti požar, kateremu so prej pri-livali bencina. Zanimiv je bil komentar pkofa iz Salte, ki je razlagal, da je pač te reakcije treba pripisati „predsednikovi veliki občutljivosti", ki da je sicer lastna ljudem, ki so na oblasti osamljeni. Resnično Kirchner podobno reagira na vsako kritiko ali nasprotno mnenje, ne le na cerkvena opozorila. Škofje so medtem že pojasnili, da njihova izjava ni bila kritika na vlado, kateri so v istem dokumentu priznali pozitivne korake, temveč opozorilo za vso argentinsko družbo.
Eni in drugi. Prav zato je pkofovska izjava ^zadela v osrčje problema. Že zadnjič smo omenili, da sami uradni podatki kažejo, kako se slabpa položaj najbolj prizadetih delov prebivalstva. Temu priptejmo tudi zadnjo rast cen, ki jo vsak dan beležimo. Uradni podatki o inflaciji, ki sicer zelo skrbijo vlado, pa niti ne pokažejo realnega položaja. Vsi vemo, da en odstotek inflacije ni stvarna ptevilka. Res, oblačila se niso podražila, kuhinjska in druga hipna oprema tudi ne. Zato pa tem bolj rastejo cene prehrani. Če torej nekdo nameni večino svojih prejemkov prehrani, zanj inflacija dosega res nevarne ptevil-ke. Poleg tega so ravno v preteklih tednih cene mesa, ki je temelj argentinske prehrane, izredno poskočile. Uradne statistike beležijo med 3 in 4%, kar poročajo v veletržnicah. A vsi vemo, da so cene v mesnicah poskočile med 5 in 15%, in da velik del prebivalstva, zlasti po bednih naseljih, nima lahkega dostopa do supermarketov. Vlada sedaj izvaja novo ofenzivo, da bi zavrla porast cene mesu. A iz izku-pnje vemo, da ,,povipana cena, ne zniža se nobena".
Prestolni cirkus. Ustavna kriza v avtonomnem prestolnem mestu dosega svoj vipek. Zanimivo ob tem je, da zvezna vlada ne ve, kako nastopati ob tem pojavu. V ponedeljek, 14. novembra je mestni parlament z dvotretinsko večino potrdil politično sodbo vodje mestne vlade. Anibal Ibarra je bil s tem avtomatično odstavljen in sedaj mu bo sodil petnajstčlanski sodni zbor, ki ga sestavljajo mestni poslanci, določeni po žrebu. A tukaj so se pojavile dodatne težave. Polovica mestnega parlamenta se zamenja 10. decembra. Torej, preden bo sodni zbor sploh mogel resno začeti delo, bo prenehalo svoj mandat kar 8 njegovih članov. Morejo ti nadaljevati s sodbo, če niso več poslanci? Naj jih nadomestijo novi? Naj se sploh zamenja ves sodni zbor? Vprapanja niso brez teže, ker zbor v sedanji sestavi ne bi obsodil Ibarre, nova sestava parlamenta pa je večinoma opozicijska in usoda mestnega vodje bi bila zapečatena. Dejstvo je, da je to prva politična sodba in sodni zbor sploh nima pravilnika. Vse je treba pe pripraviti z vso naglico, kar zagotavlja, da repitev ne bo najboljpa.
Sovražnik mojega prijatelja? Ob vseh teh težavah, in le z dobro novico, da je gospodarska rast v prvih devetih mesecih dosegla kar 9%, se je predsednik podal na potovanje v Venezuelo. Ta korak je izredno tvegan in v vladi sami je bilo nepteto dvomov, ali naj ga izvedejo in kako naj ga izvedejo. Po ponesrečenem vrhunskem zasedanju ameripkih držav v Mar del Plati, kjer se je Kirchner zelo izpostavil s svojim nastopom proti politiki ZDA in njenemu predsedniku, je vlada skupala razmerje z Washingtonom zapeljati v bolj prijazne vode. Venezuela in njen levičarski predsednik Hugo Chavez pa se prav te dni nahaja v najslabpih odnosih do ZDA z grobimi napadi na Busha. Obisk v Caracasu lahko torej izzveni kot nova provo-kacija. Po drugi strani pa je v tem potovanju ogromno gospodarskih in trgovskih upov. Zadnje čase se je gospodarska izmenjava med obema državama krepko povečala. Prav tako se Kirchner že nekaj časa trudi, da bi se Venezuela vključila v Mercosur. Ta država je v zadnjem času kupila veliko bonov argentinskega zunanjega dolga, prodala fuel oil v času energetske krize, namenja financirati gradnjo ogromnega plinovoda itd. Vlada noče zamuditi te priložnosti, zato je Kirchner končno potoval. Želel je, da bi se tudi brazilski predsednik Lula da Silva pridružil srečanju v Caracasu. A v Braziliji so bolj previdni.
SLOVENCI V ARGENTINI
ff
Velika puntarija" na Pristavi
Vsak, kdor je kdaj sodeloval pri kaknnem gledalipkem nastopu, ve koliko dela zahteva priprava predstave, koliko časa posvečenega učenju in vajam, koliko skrbi in živcev, koliko potrpežljivosti, zbranosti, smisla za odgovornost, itd. To seveda velja za vsako umetnipko delo. A lahko si predstavljamo kako se vse to poveča kadar gre za tako monumentalno delo, kot so ga pristavčani in sodelavci iz drugih domov, pod vodstvom g. Miha Ga-serja, pripravili letos za kulturni program Pristavskega dne.
Delo je bilo res monumentalno, pa če pomislimo na besedilo drame, na ntevilo igralcev, na tehnične pripomočke... Velika puntarija — Dramska kronika iz leta 1573 Bratka Krefta je dokaj zahtevno delo in to je postalo očitno vsem, ki smo prisostvovali eni od obeh predstav (nekateri celo obema,), v soboto 29. in v nedeljo 30. oktobra.
Po dolgem času smo lahko zopet uživali tako vele-predstavo, in sicer po dvajsetih letih, od kar je režiser Gaser moral zaradi zdravstvenih razlogov prekiniti projekt predstavitve ciklusa slovenske zgodovine.
Fevdalni sistem se je na slovenskem ozemlju uveljavil za časa Frankov. Da bi bil kmet varen pred raznimi napadalci, se je zatekal k svetnemu ali cerkvenemu gospodu, kateremu je moral v zameno izročiti svoje zemljipče. Največkrat ga je dobil nazaj, a le za dosmrtno uživanje ali kvečjemu z zelo omejeno dedno pravico. Tako je zemlja, ki je bila takrat pe skoraj edini vir sredstev za preživljanje, postopoma postajala last plemstva.
Kralj je delil fevde tujim plemičem in tako je vedno ostrejpa delitev slojev postajala tudi narodna delitev. Slovenski kmetje so bili podložni tuji gospodi. Njihovo socialno stanje se je izenačevalo navzdol. Dajatve, sprva samo v pridelkih, pozneje pa že v denarju, ter obvezna tlaka (delo na plemipkem zemljinču) so bile do potankosti točno zapisane v urbarjih.
S časom so grapčaki pe bolj pritiskali na svoje pod-ložnike in zahtevali nemogoče dajatve, ne glede na določila v urbarjih.
V neizbežni stiski, katero so občasno ne povečale naravne nesreče kot kuga ali roji kobilic, so izbruhnili upori, ki so po nemnki besedi Bund (zveza) dobili ime Punti. Bile so to zveze upornih kmetov, katerih razpoznavni znak je največkrat bil zimzelen za klobukom. Borili so se proti fevdalcem za ,,staro pravdo", to se pravi za zapisano v urbarjih.
Plemiči so se za vsak upor stranno
mančevali. Ujetnike so obenali na drevesa, natikali na kole, jih rezali in domove požigali. S tlako so morali popraviti vso pkodo, ki je bila med uporom storjena na gradovih.
Leta 1573 je priplo do velikega hrvatsko slovenskega upora, kateremu so se pridružili slovenski kmetje na Štajerskem in Kranjskem. Neposredni povod so bili zemljipki spori in krvavi spopadi med grofico Heningovico (ki so jo kmetje večinoma podpirali) in krvoločnim grofom Tahijem. Vodstvo upora je prevzel kmet Matija Gu-bec, pomagal pa mu je Ilija Gregorič, ki je bil zaradi pogostih turpkih napadov vajen vojskovanja. Njihov namen je bila odprava fevdalnega reda ter biti pokorni samo cesarju.
Združilo se je okoli 12.000 oboroženih upornikov s podrobno izdelanim vojapkim načrtom, ko bi končno združena vojska udarila na Zagreb.
Plemiči so se pobotali, se dobro pripravili na boj in končno premagali puntarje pri Stubi-ci. Več tisoč kmetov je padlo v boju, Matijo Gubca pa so kot „kmečkega kralja" v zasmeh in opozorilo kronali z razbeljeno železno krono, nato ga pa s ptirimi konji raztrgali.
Bratko Kreft se je za svojo dramo verno oprl na zgodovinska dejstva in na njih zgradil zanimivo in poučno zgodbo, ki nam je pomagala podoživljati življenjsko borbo ljudi tistih časov.
Nemogoče bi bilo podrobno opisati izvrpitev vlog vseh sedeminpestdeset igralcev (toliko jih je vsaj v programu, morebiti se je pe kdo pridružil), a naj vsaj na kratko malo omenimo osebne vtise. Najprej smo na odru zagledali Boptjana Modica in Karla Selana. Prvi je izrabil vso svojo odrsko izkupnjo, ki jo poznamo, da je z gotovostjo odigral vlogo Matija Gubca. Njegov moža-karski glas, pokončna postava, trden korak po odru in krvnost so bili primerni, da so gledalci in tudi soigralci začutili avtoriteto, brez katere si nebi bilo mogoče predstavljati voditelja kmečkega punta. Prav tak
ponos in sigurnost v karakterju, morebiti pe malo bolj stoično, je izkazal Karel v vlogi Ilija Gregoriča, ki je po značaju, ki ga je podal svoji vlogi, res dal vtis človeka, katerega ni enostavno premagati ali uloviti in od kogar se pe vedno lahko pričakuje repitev po porazu.
Tone Tomaževič je zelo uspepno prehodil pot raznih čustev, ki se rojevajo v dupi vloge Ivana Pasanca. S svojim močnim glasom je predstavil osebo, katere čustva se ne skrivajo v notranjosti, temveč iskreno
izbruhnejo v zunanjost, bodisi to z vpitjem med borbo, v pogovoru s prijatelji ali pa v joku.
V vlogi Ivana Matkaliča smo zopet videli na odru Blaža Mikliča. Njemu pe posebno uspejo konfliktivne vloge in tudi v koži Matkaliča smo opazili notranje borbe kmeta, ki ser rad posladka z vincem, ali ki bi skoraj naivno rad izkazal sodelovanje pa čeprav z bobnanjem (sicer brez posebnega talenta), istočasno pa se zanima za luteran-ske knjige in je za pravico zmožen s skupino prijateljev darovati življenje. Čeprav je plo za tak značaj, je Miklič izvrpil svojo vlogo naravno, tako v veselju kot v trpljenju, in njemu je bila podana pomembna odgovornost, da izreče zaključne besede nastopa.
Aleks Zarnik je resno predstavil trdnost Marka Nožine, Franci Schiffrer st. je spremljal že imenovane v vlogi Mihajla Gupetiča, Martin Pavlovčič je v gledalcih kmalu vzbudil sumljivost do Petra Šajnoviča (nekatere njegove afek-tacije so celo pripomog e k temu), Adrijan Gaser pa je skupini pun-tarjev dodal mladost in spropčenost v vlogi Ivana Mogajiča. Končno, ob tej skupini možakarjev, se je vredno izkazal Jože Oblak, v vlogi Babiča, ki je s svojo bolj nežno postavo in glasom miril puntarje, s tem pa pomenil gledalcu trenutno maziljenje sredi nemirnih in krutih položajev, ki jih je ta imel pred seboj na odru. Vse te mopke vloge so bile sestavljene in torej tudi podane z eleganco, ki po eni
Rožanec in Danijel Boh so pa s pozornostjo utelesili ostale kmete.
Deklipke vloge so sicer po zahtevi besedila ostale na drugem mestu (kot dokaz naj služi to, da za nekatere niti ne poznamo imena, temveč so označene po priimkih svojih mož, med dramo jih pa možje enostavno imenujejo kot ,,žene"). Vsekakor so nudile mopkim vlogam dobro oporo, in čeprav je plo za vloge s kratkimi vstopi, so gospe in dekleta odigrale z resnostjo in odgovornostjo, ter z velikim čutom, kot je za ženske pač značilno. Tako na primer Cvetka Tomaževič v vlogi Gubčeve, Maruča Čeč v vlogi Gregoričeve, Metka Kopač kot žena na smrt obsojenega, Mimi Kočar v vlogi Pasančeve in Andrejka Puntar v vlogi Mare Gubec, ki je s svojo mladostjo spremljala Mogajiča, s katerim se je dobro razumela prav tako na odru kot izven njega. Smisel za strah in trpljenje je, v prvem delu igre, visela na ramah teh žen-
strani ni onemogočala jasnega razlikovanja ja Mele
skih vlog, kar je obenem pripomoglo k poudarjanju korajže iz strani mož. Poleg teh deklet so pa razgibanosti „množičnih prizorov" prispevale s svojo prisotnostjo kmetice: Sapi Urbančič, Marjana Petkovpek, Berni Juhant, Viktorija Selan, Tatjana in Marjana Rožanec, Tatjana Groz-nik, Helena Oblak, Gabrijela Čamernik, Marjanka Oblak, Veronika Kocmur, Natali-
in
s plemstvom ne uprizoritve skromnosti in enostavnosti teh kmetov, po drugi strani pa je pripomogla k slutenju njih plemenitih in junapkih dup (saj telesne postave izražajo tudi to, posebno v gledalipču). Ti možje nikakor niso bili pretirano rustiki, trdi in nerodni, ne telesno, ne umsko, ne čustveno, kot se marsikdaj prestavlja skromne in delovne osebe, zlasti kmečke vloge. V vlogah kmetov izdajalcev sta Matjaž Ceč in Niko Stariha znala dobro utelesiti notranji konflikt skupine, čeprav s kratkimi posegi. Tudi te vloge je treba jemati resno, čeprav so kratke, ker so dokaj pomembne za potek dogodkov in zgodbe. Kmečka stražarja sta bila Kristjan Kopač in Aleks Puntar; Janez Jelenc, Tomaž Maček, Ludvik Kopač, Jožko
Ani Kočar. Tudi otroci so sodelovali pri nastopu, in ti so bili Danijela in Mikaela Selan, Alep Grohar, Tomi Maček, Matjaž Rožanec, Pavel in Gabrijela Oblak in Ljudmila Golob.
Čeprav vloge tistih, ki predstavljajo množico, ne potrebujejo podrobne osebne izdelave, je treba priznati, da vseeno zahtevajo dosti zbranosti pri raznih dogajanjih, pravočasne vstope, obenem pa pomembno skromnost s strani igralcev, ki vedo, da ne bodo izstopali a se vseeno pridružijo gledalipki avanturi in požrtvovalnosti, ki jo igra zahteva. Njihov nastop nikakor ni bil nepomemben, ampak pravilno izrabljen s strani režiserja in je pripomogel k razgibanosti raznih slik in h k imatizaciji raznih položajev v drami, kot npr. pri blagoslovu pred bitko ali med njo. Res je, da je smisel za zbranost pri nekaterih bila bolj dosledna kot pri drugih (nekaterim deklicam je v begu med bitko kdaj upel kak nasmeh), a vsekakor je nastop te množice dodal svoje poteku zgodbe.
Vloge in njih izvajalci, ki smo jih do sedaj omenili, so nastopali predvsem v prvem in tretjem dejanju, poleg konca drame. Drugo in četrto dejanje sta se pa
Nad. na 4. str.
,,Velika puntarija"
Nad. s 3. str.
vrpli v graračinskih prostorih z drugo skupino igralcev. Med njimi omenimo najprej povratek na oder (zdi se, da ga že dolgo nismo videli) Jožeta Koropca z zrelim nastopom v vlogi pkofa Jurija Drapkoviča. Primerno se je držal potez, ki so taki vlogi pripadale, in celo njegov glas je pripomogel k vtisu, da gre za izkupeno osebnost. Vprapanje, ki ostaja je, do katere mere je pripo do izraza možno notranje moralno obotavljanje te vloge, a kaže, da sta režiser in igralec izbrala bolj gotov karakter za to osebo. Z veliko gotovostjo je nastopal tudi Gregor Modic, v vlogi Gapparja Alapiča. Očitno se mi zdi, da smo opazili pe en
korak naprej pri rasti tega igralca, ki dosega vsakič vidnejpo naravnost pri nastopih. Ob surovosti te vloge je pa Martin Križ dobro izdelal antitezo v baronu Mihajlu Sekelju, kateremu pripadanje vipemu sloju ni utopilo moralnega čuta. V vlogi Franca Tahija smo ponovno imeli možnost videti nastop Dominika Oblaka. Izkupen igralec, kot je, se je izkazal spropčen, kot je pri njem navada. Nekatere njegove osebne kretnje so kdaj pa kdaj zdele biti malo ,,premla-dostne" za starejpega krutega luteranskega grofa Tahija, bolje pa mu je uspela uporaba glasu. Primerno ga je spremljal Ivo Ur-bančič v vlogi Simona Kegleviča. Skupaj z omenjenimi so pri teh prizorih uspepno sodelovali Milop Mavrič v vlogi Stjepka Gregorijanca, Pavel Grohar v vlogi oskrbnika, Ivan Klemenčič v vlogi Martiniča, ter Pavel Klemenčič, čigar vloga Komornika je v začetku izgledala nepomembna, pa nas je presenetila ob zaključku in podala drami pe večje vzdupe tragike z izdelanim prizorom.
Kar se pa tiče ženskih vlog, v primerjavi s prej omenjenimi, so te druge zahtevale prikaz svojevrstne apatičnosti in brezbrižnosti, katere je z eleganco sestavila Tajana Kržipnik, v koži grofice Urpjle Heningovice, z njo pa Zorka Gris, ki se je v vlogi Erdödijeve počutila očitno udobno uživajoča v taki afektirani in cinični fine-si. Vso sceno so v tipni in zbranosti, ter s skromnostjo ki pripadajo takim včasih celo neprijetnim vlogam, spremljale služabnice. Utelesile so jih Nežka Papež, Marjana Grohar, Majda Maček in Karolina Kenda.
Kot vojaki so nastopali Maksi Maček, Martin Zarnik, Andrej Conde, Tomaž in Luka Kenda, AlepKogovpek in Tadej Zurc. Niso imeli izrednega protagonizma, a za njih korakanje bi bilo potreba malo več mopke trdnosti. Končno moramo omeniti pg kratek a dober nastop Marjana Kopača v vlogi ječarja ob koncu drame.
Besedilo je bilo zahtevno a je dobro teklo. Seveda, kot vedno, se kdaj pa kdaj kaj zatakne, toda nekatere so bile neopazne, druge pa uspepno repene.
Za scenski prostor je poskrbel Andrej Golob s sodelavci. Obprni pristavski ,,oder" je bil razdeljen na tri dele. Na levo prizoripče kmetov, na desno grapčinska palača, na sredi pa ječa. Na desni strani je prostor postal nekaj omejen (v nekaterih trenutkih se je tam zbiralo okoli ptirinajst oseb), a verjetno ni bilo drugega izhoda;
kljub temu je bil prostor pametno izrabljen in obdelava scene je bila v soglasju z monumentalnostjo nastopa. Za mizarstvo sta skrbela Tomaž Maček in Rudi Gričar.
Čeprav je na pristavski dan predstava začela pe z naravno sončno svetlobo, je kmalu postala potrebna uporaba pestindvaj-set reflektorjev, ki so bili na razpolago ob tej priložnosti. Osvetljava je bila brez posebnih zapletov; med nastopom je večinoma žarela ,,v polno" in svetlo na tisti tretjini odra, kjer se je vrralo dogajanje, razen v petem dejanju, ko je bil efekt mraka uspepno dosežen z barvano lučjo. Denimo, da je osvetljava bila ,,klasična", prav tako vse ostalo, kot je med slovensko skupnostjo v Argentini navada.
Maskiranje, v rokah Metke Magister, je pokazalo svojo pomembnost predvsem v drugi polovici, po bitki, ko je bilo treba doseči efekt ran, oteklin, itd. Bilo je zmerno, brez nepotrebnih pretiravanj, ki bi zadevi zmanjpala realizem. Prav tako so bili pomembni kostumi, kajti z njimi je bila jasno označena razlika vlog. Zanje ima zaslugo Magda Čeparek s sodelavci.
Tudi glasba je izredno pomembna pri takih nastopih. Pravzaprav, pomembna je pri vsakem nastopu, kajti brez dvoma pomaga, da gledalec vstopi (včasih celo podzavestno) in se čustveno umesti v klimatiki, s katero hoče režiser predstaviti vsak prizor ali dejanje. Lahko bi si kdo sprva predstavljal, da se bodo odgovorni pač odločili za glasbo iz iste dobe, iz XVI stoletja. Namesto tega so pa izbrali poznejpe skladatelje (od Haendla ali Mozarta, do Karla Orffa ali celo An-drew-a Lord Weberja). Večinoma je po za skladbe, v katerih so trobila zvabila gledalca k vzdupju gizdavosti, vojapkih čet, borbe, množičnosti in virilnosti. Zaključek in končni pozdrav je bil pa zelo zadeto uglasben z Puccinijevo skladbo za zbor in orkester.
Zvok, za katerega sta skrbela Sandi in Adrijan Gaser, je deloval v redu, mimo nekaterih težav. Z osebnimi mikrofoni ni enostavno nastopati, kajti igralec jih ni vajen, da bi pa bili na razpolago že za vaje je pa zaenkrat nemogoče zaradi stropkov. To smo tudi opazili, ko je kak igralec po izhodu iz odra pe naprej govoril, ne da bi pomislil, da je mikrofon lahko pe priklop-ljen. Slipalo se je zelo dobro spredaj in zadaj, le počasno utipanje glasbe je katerikrat pokrilo prve besede naslednjega prizora.
Vse te točke, ki smo jih omenili, pa končno slonijo na ramenih umetnipke skrbi režiserja. Lahko si samo predstavljamo
kakpna odgovornost je in koliko dobre volje in ljubezni je treba imeti, da se vse to spravi skupaj, da se prenese tudi kaka grenka ura v času priprave, da se dela s potrpljenjem, ki ga zahteva proces uresničitve na odru tega kar ima režiser že pred prvo vajo v mislih. A za to ni dovolj dobra volja režiserja in njegov smisel za delo; potrebna sta tudi znanje in talent. Brez vseh teh sestavin bi bila nemogoča uresničitev kvalitetne predstave, kakrpno smo si to pot ogledali na Pristavi. Seveda, talent in gledalipko znanje g. Mihe Gaserja nista novica za napo skupnost.
Vztrajno držati ritem dve uri in tri četrt dolge predstave je pravi izziv. Režiser je to dosegel s primernim tempom, ki ga je drami zapečatil z dobro izrabljenimi spre-
membami v tem tempu. Klasičen stil in razdelitev dogodkov na odru sta pomagala k jasnosti in prostori so bili čimbolj izrabljeni. Ni bilo videti nepotrebne gneče igralcev v prostorih. Čistost in jasnost je težko doseči že z majhno skupino igralcev, kaj pele če ptevilo nastopajočih sega skoraj do sedemdeset. Tudi ni enostavno vsako glavno vlogo osebno zasledovati pri vajah, kadar jih je toliko, a zaslutili smo pri vsaki vodilno roko režiserja. Vsemu temu dodajmo pe lastno priredbo besedila.
Izpeljava ,,odrske bitke" nikakor ni enostavna zadeva. Režiser je napel bister način, da je uprizoril borbo, z uspepnimi
efekti. Kar se pa tiče osebnih bitk, pa moramo vedeti, da te potrebujejo dobro zamipljeno in naučeno ,,koreografijo".
Za konec je primerno, da izrabimo te vrstice za ponovni aplavz in priznanje režiserju za to avanturo, skupaj s tem pa nape čestitke in zahvala njemu in vsem nastopajočim in sodelavcem za tako zgodovinsko-huma-nistično-umetnipko darilo tistim, ki smo imeli čast biti med gledalci. Predstava mora brez dvoma biti pristavčanom v ponos, celi skupnosti v veselje in kulturnim delavcem v zgled. Vsem hvala lepa.
F. in M. S.
Literarni večer prevajalcev
Literarni večer ,,Iz slovenpčine v druge jezike" sta organizirala Veleposlaniptvo Republike Slovenije in Lektorat slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Buenos Airesu.
To je bilo v torek 8. novembra 2005 zvečer v Casona del Arte — Foro Ghandi, na ulici Av. Corrien-tes 1743.
Večer je odprla ga. Jana Strgar svetovalka in začasna odpravnica poslov s pozdravnim nagovorom. Predstavila je delo lektorata — prav tako tudi projekt Prevajanja. Le ta se je razvijal v preteklem letu na Univerzah po vsem svetu, kjer so pač lektorati za slovenski jezik.
Pred časom je podpisani poročal v Svobodni Sloveniji o zaključnem srečanju udeležencev prevajalskega krožka — ter o zborniku Prevajanja, kjer so izpli
prevodi sodobnih slovenskih avtorjev v osemnajstih jezikih.
No, zdaj so omenjeni ptudenti priredili svoje prevode za literarni nastop, vse pod vodstvom lektorice Mojce Jesenovec. Omenjena je uvajala nastopajoče in povezovala branje besedil, po sledečem sporedu:
-	Vinko Oplak: Kultura med domom in svetom (Mara Črnak Sanchez, Vinko Rode)
-	Erika Vouk: -tri pesmi- Modrina, Gospa in Vsa daljna (Damijan Ahlin)
-	Tomaž Letnar: Poletna pravljica (Maria Estefania Quiroga - prevajala je tudi Dora Mislej).
-	Mare Cestnik: Koncert (Maria Valeria Bajda)
-	Iztok Osojnik: Menda nazaj (Marta Jenko Škulj -prevajala je tudi Vera Breznikar Podržaj).
-	Maja Gal Štromar: Amigdalino srce, Vpočasnitev (Marjetka Stariha Hostnik - prevajala je tudi Liliana Kožar).
-	Dragica Potočnjak: Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen (Luciana Hribar, Vasja Cimperpek in Roberto Mislej).
Oplaka, Voukovo, Letnarja in Osojnika smo slipali v slovenpčini in ppanpčini, Cestnika in Potočnjakovo samo v ppanpčini, Gal Štromarjevo pa kar v ptirih jezikih.
Smemo reči, da je bil spored pester, raznolik, podajanje pa dobro in zelo dobro. Glasbena spremljava je bila diskretna, kot se spodobi. Ambientacija v priredbi Damijana Ahlina.
Občinstvo je bilo presenetljivo radodarno z odobravanjem. Še bolj pa smo bili vsi navdupeni ob radodar-nosti Veleposlaniptva pri pogostitvi, ki je sledila nastopom. Tudi ta, družabni del večera, je lepo uspel.
Vir
Pripis: V zgoraj omenjenem poročilu v Svobodni Sloveniji se je vrinila pomota ob prepisovanju na računalnik. Trdi, da v zborniku ni prevoda v anglepčini (nekaj skoraj nemogočega!). Pravilno je, da ga ni v portugalpčini.
SLOVENCI PO SVETU Umrl je Mate Roessmann
Iz Združenih držav je priplo sporočilo, da je 16. oktobra umrl v Clevelandu dr. Mate Roessman. Pokopali so ga 29. oktobra po mapi pri sv. Vidu na pokopalipče Vernih dup.
Ime pokojnika je med mlajpimi rojaki v Argentini gotovo nepoznano. Starejpi pa se verjetno pe spominjajo njegovega delovanja ped vojno in med revolucijo v Sloveniji. Iz članka Cirila Mejača v Ameripki domovini povzemamo nekaj podatkov in misli o pokojniku.
Dr. Roessmann je zavzemal vidno in dostikrat vodilni mesto v slovenskih organizacijah. Že v Ljubljani je bil predsednik akademskega kluba Zarja.
Ko so nastopili trenutki globokih odločitev v dvoboju dveh svetov je pokojnik zavzel stalipče, ki je odklanjalo dokončno vsak totalitarizem. Z demokratičnimi Slovenci je izbral pot begunstva in nadaljeval ptudije v Gradcu, kjer je postal celo predsednik ptu-dentov grapke univerze.
Ko je pripel čas razhoda po svetu, je odpel v Združene ameripke države. Aktivno je posegal v slovensko emigrantsko življenje. V Clevelandu je bil predsednik Slovenske pristave, član glavnega odbora in predsednik Sklada za slovensko kapelo, dolgoletni predsednik Slovenskega državnega gibanja in kot tak najbolj redni in najplodnejpi sodelavec lista Slovenska država.
Kljub mnogim, ki so govorili o utopiji, si je dr. Roessmann nenehno prizadeval za ustanovitev neodvisne in samostojne slovenske države. V svojih spisih in nastopih je kot pravnik z največjo logiko dokazoval, da je slovenska država nujna kot najvipja stopnja slovenskih političnih stremljenj.
Morda bolj kot mnogi je tudi d. Roessmann moral skozi razočaranja in presenečenja. Presenečenje, da je slovenska država nastala in nastala razmeroma hitro; razočaranje pravnika, da ta država ni povsem pravna država.
Dokler so mu moči dopu-pčale, je neumorno delal, da bi zasijalo sonce slovenske pomladi v Sloveniji. Vsi mu dolgujemo zahvalo za ves njegov trud.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
KONEC JANKOVIČEVEGA VLADANJA
Člani novega nadzornega sveta največjega slovenskega trgovskega podjetja Mercator so na ustanovni seji razrerali predsednika uprave Zorana Jankoviča. Kot je na novinarski konferenci po seji nadzornikov dejal Jankovič, je bil razrepen nekrivdno, in sicer zaradi spremembe v strukturi lastnikov družbe. Podjetje bosta do imenovanja novega prvega moža Mercatorja vodila člana uprave Alep Čerin in Marjan Sedej, novi predsednik uprave pa naj bi bil imenovan do konca letopnjega leta.
ZAČETEK SPREMEMB NA RTV
Potem ko je 12. novembra začel veljati zakon o Radioteleviziji Slovenija, je parlamentarna mandatno-volil-na komisija na petkovi seji sprejela dogovor o začetku kandidacijskega postopka za imenovanje članov programskega in nadzornega sveta RTV Slovenija. Kot je napovedal predsedujoči komisiji Franc Supnik (SDS), bo besedilo javnega poziva za predlaganje 16 članov programskega sveta, ki jih imenuje državni zbor na predlog gledalcev in poslupalcev programov RTV Slovenija, predvidoma objavljen prihodnjo sredo, nato pa bo začel teči 15-dnevni rok za posredovanje predlogov.
STOLETNICA STANETA KREGARJA
V galeriji Družina so 100. obletnico rojstva slikarja Staneta Kregarja obeležili z odprtjem razstave Kregarjevih slik in osnutkov za barvna okna ter predstavitvijo monografije Kregarjevo strmenje k nevidnim obalam, ki je izpa pri založbi Družina. Ob odprtju je o Kregarju spregovoril umetnostni zgodovinar Milček Komelj, kulturni program sta oblikovala dramski igralec Pavle Ravnohrib in violinist Drago Arko.
ZIMSKE GUME IN VERIGE
Začela se je zimska sezona v prometu. Vse do 15. marca prihodnje leto morajo biti vsa vozila v cestnem prometu v Sloveniji opremljena s predpisano zimsko opremo, in sicer tudi v primerih, ko bi se ob sneženju sneg oprijemal cestipča ali pa bi bilo vozipče zasneženo, zalede-nelo (ledena deska) oz. poledenelo (poledica). Skladno z zakonom o varnosti cestnega prometa v predpisano zimsko opremo spadajo zimske pnevmatike (M+S) na vseh ptirih kolesih ali poletne pnevmatike na vseh ptirih kolesih ter snežne verige, ki morajo biti v zimskih razmerah namepčene na pogonskih kolesih.
BREZPOSELNOST NA DVA NAČINA
Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je septembra znapala deset odstotkov, kar je enako kot avgusta, so sporočili iz državnega statističnega urada. Stopnja anketne brezposelnosti, ki se izračunava po metodologiji Mednarodne organizacije za delo (ILO) in jo državni statistični urad objavlja četrtletno, pa je v Sloveniji v drugem trimesečju povprečno znapala 5,8 odstotka.
TRI MOŽNE LOKACIJE ZA NEVARNE ODPADKE
Vlada je na podlagi predprimerjalne ptudije kot najprimernejpe potencialne lokacije za odlagalipče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov določila Vrbino v občini Krpko, Čagop v občini Sevnica in Globoko v občini Brežice. Za te lokacije se bo nadaljeval postopek priprave državnega lokacijskega načrta, je na časnikarski konferenci po seji vlade povedal minister za okolje in prostor Janez Podobnik.
PO SVETU
SEDAJ ŠE JORDANIJA
Jordanska prestolnica je bila tarča terorističnih napadov. Samomorilski napadalci so si izbrali tri prestižne hotele v Amanu. Po zadnjih podatkih so napadi zahtevali 56 smrtnih žrtev, od tega 11 med tujci, 93 ljudi pa je bilo ranjenih. Med tarčami napadov je bil hotel Radisson, v katerem so imeli med napadom poročno slavje; samomorilski napadalec se je razstrelil v sprejemni dvorani. Pri vhodu v hotel Hyatt je eksplodiral avtomobil bomba. Do napada je pripo pe v hotelu Days Inn, ki se nahaja v bližini izraelske ambasade. Napade v Amanu so ostro obsodili ptevilni voditelji držav in mednarodnih organizacij. Odgovornost za omenjene napade je prevzela teroristična organizacija Al Kaida v Iraku.
POTI TERORIZMA
Na Dunaju je potekala tridnevna konferenca Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Na njej bodo strokovnjaki iz 55 sodelujočih držav OVSE in predstavniki mednarodnih organizacij govorili o ukrepih za preprečevanje financiranja terorizma. Namestnik generalnega sekretarja zveze Nato Patrick Hardouin je na novinarski konferenci pred srečanjem poudaril, da je seveda nujno treba ustaviti finančne tokove terorističnih organizacij. Za odkrivanje struktur terorističnih mrež pa je po njegovih besedah treba hkrati koristno odkrivati poti, po katerih se giblje denar.
SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES
+ župnik Karel Zajc. Po daljp bolezni je v torek 22. nov. 1955 umrl v buenosairepki bolnipnici Alvarez župnik Karel Zajc. Bolehal je za sladkorno boleznijo, nazadnje ga je pa zadela pe možganska kap. Rajni g. župnik se je rodil 10. VI. 1887 v Sodražici. V duhovnika je bil posvečen 18. VII. 1903. Kot zavednega narodnjaka so ga farasti na Primorskem preganjali. Njihovemu nasilju se je umaknil in nato služboval kot kaplan v Cerknici, kot župnik pa zatem na Rakitni in nazadnje na Rudniku pri Ljubljani. Begunska leta je preživel na Koropkem, po prihodu v Argentino je najprej deloval kot kaplan v Banfieldu, zatem pa v Buenos Airesu, kjer je bil zadnja leta znan kot spovednik v baziliki sv. Jožefa na Floresu.
+ Franc Zakraj pek. Smrt je zopet posegla v vrste slovenskih novih naseljencev v Argentini ter je 1 7. XI. t.l. pozvala pred božjo sodbo Franceta Zakrajpek, biv. občinskega tajnika na Blokah. Rajni Zakrajpek se je rodil 14, IX. 1908 v vasi Fara. Kot občinski tajnik je zlasti deloval v občini na Blokah, begunska leta je preživel v Italiji, v Argentino je pa pripel 22. V. 1948. Dalj časa je živel v kraju San Justo, v zadnjih letih pa v Ramos Mejia, kjer je na stanovanju v ulici Alvarado 350. K zadnjemu počitku so ga spremili rojaki dne 18. XI. 1955 na pokopalipče v San Justo. Pogrebne obrede je opravil č. g. Janez Kalan. Naj počiva v miru v argentinski zemlji, njegovim sorodnikom pa nape iskreno sožalje.
Družinska sreča. V družini g. Petra Ranta in
njegove žene ge. Regine roj. Lesar se je rodil sinček, ki je pri krstu dobil ime Gregorij-Martin. Srečni družini nape čestitke.
RAMOS MEJIA
V nedeljo 23. oktobra t. l. se je vrnil občni zbor krajevnega odbora Druptva Slovencev v Ramos Mejia. Odbor je v svojem poročilu podal pregled o izvrpenemu delu v pravkar minuli poslovni dobi. Člani so poročilu z zanimanjem sledili in ga odobrili. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen stari odbor. Na svojih mestih so ostali tudi vsi dosedanji druptveni zaupniki za posamezna okrožja.
Po občnem zboru je imela gdč. Sonja Čopova zanimivo predavanje o Slovencih v Braziliji. Povedala nam je svoje vtise z Mednarodnega evharističnega kongresa v Rio de Janeiro. Predavanje je bilo zanimivo in živahno odobravanje. Nas je zlasti dirnila njena ugotovitev, da se nap rojaki v Braziliji ne počutijo dobro zaradi osamelosti. Med seboj so razkropljeni, povezanost med njimi je zaradi ogromnih razdalj nemogoča. Osamelost pa človeka ubija in zato se nič ne čudimo trditvi, da nas argentinske Slovence zavidajo za napo skupnost in si žele priti med nas in med nami ostati.
ČETRTI SLOVENSKI SOCIALNI DAN V ARGENTINI
Tudi letos je bil v Ciudadeli. Vabilu stalnega pripravljalnega odbora za prirejanje socialnih dni se je odzvalo lepo ptevilo rojakov, ki so se zbrali v nedeljo 20. t. m. v ciudadelski župnijski dvorani. Za vse je imel sv. mapo direktor slov. dupnih pastirjev v Argentini g. Anton Orehar. Med sv. mapo je imel tudi pridigo o duhovnem in socialnih pomenu družine.
Svobodna Slovenija, pt. 45. - 24. novembra 1955
OSEBNE NOVICE
SLOVENCI IN ©PORT
Visoka čast in služba
Šolska sestra Gregorija Su pnik je 19. novembra odpa v Rim, ker je bila izvoljena kot svetovalka za Južno Ameriko pri vrhovnem vodstvu kongregacije. Čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova!
PUŠČAVSKI LISJAK STANOVNIK
Slovenski motociklist Miran Stanovnik je uspepno končal letopnji reli Pupčavski izziv v Združenih arabskih emiratih, eno najtežjih vzdržljivostnih preizkupenj. Po 2.100 kilometrih sipin sta bila najhitrejpa zmagovalca letopnjega dakarskega relija Francoza Cyril Despres med motociklisti in Stephane Peterhansel med avtomobilisti. Vrnitev po lanski hudi popkodbi je Stanovniku povsem uspela, saj je skupno osvojil deveto mesto, v svojem razredu maraton pa je prepričljivo zmagal. Reli je končal tudi drugi slovenski predstavnik Tomo Merhar.
NAJBOLJŠI PLESNI PAR
Slovenski plesni par Mipa Cigoj in Anastazija Novožilo-va je na Dunaju ubranil naslov svetovnih prvakov v kombinaciji desetih plesov. V hudi konkurenci 36 najboljph plesnih parov sveta sta se na najvipo stopničko zavihtela pred srebrnima Nemcema in bronastima Rusoma.
TUDI MLADI NOGOMETAŠI NISO MOGLI
V povratni tekmi dodatnih kvalifikacij za evropsko prvenstvo nogometapev do 21 je Nizozemska v Heerenve-enu premagala Slovenijo z 2:0. Oba gola je dosegel Huntellar. Ker se je prva tekma v Celju končala brez zadetkov, so se na prvenstvo uvrstili Nizozemci, Slovenci pa so izpadli.
SREBRNI JEREB
Slovenski judoist Sapo Jereb je na evropskem prvenstvu za mlajpe člane do 23 let v Kijevu v kategoriji do 73 kg osvojil srebrno odličje in tako ponovil uspeh z lanskega prvenstva v Ljubljani, ko je bil prav tako drugi. V finalu je Jereba premagal italijanski judoist, branilec naslova iz Ljubljane, Marco Maddaloni.
MANKOČ PRIDNO NABIRA MEDALJE
Plavalec Peter Mankoč je na mednarodnem plavalnem mitingu v Zagrebu v soboto zabeležil kar dve zmagi. Mankoč je bil najboljp na 50 m hrbtno, kjer je s 25,07 dosegel celo rekord mitinga, po pričakovanju pa je slavil pe na 100 m mepano s 54,15. V tej disciplini je bil Mankoč tudi dobre pol sekunde (54,70) hitrejp kot pred tednom dni na uvodni tekmi svetovnega pokala v Durbanu.
KDO PROTI „NAŠIM"?
Znane so ekipe, ki se bodo s slovensko žensko in mopko odbojkarsko reprezentanco pomerile v kvalifikacijah za nastop na evropskem prvenstvu leta 2007. Mopka reprezentanca se bo v kvalifikacijski skupini F pomerila z Nizozemsko, Makedonijo in zmagovalcem dvoboja Gruzija - Švedska, ženska pa v kvalifikacijski skupini E s Srbijo in Črno Goro, Finsko in Luksemburgom.
ŠPORTNO PLEZANJE V KRANJU
Desetič zapored se je sezona svetovnega pokala v pportnem plezanju končala s finalom v dvorani Zlato polje v Kranju. Tako kot lani tudi tokrat z vidnim deležem slovenskih reprezentantov. Na stopničkah sta bili Maja Vidmar, ki je bila druga in Natalija Gros, ki je bila tretja. Mina Markovič je v svojem prvem finalu zasedla peto mesto, Tomaž Valjavec pa je bil osmi.
SP UMETNOSTNEGA KOTALKANJA
Na svetovnem prvenstvu (SP)v umetnostnem kotalkanju so z nastopi končali mladinci in mladinke. Izvrstno je nalogo opravila kotalkarica Lucija Mlinarič, saj je v konkurenci 34 tekmovalk iz 20 držav osvojila kar dve srebrni medalji. Druga je bila namreč v prostem programu (po prvem delu je celo vodila) in v kombinaciji. Tako je sklenila odlično sezono, saj je bila druga (takrat med članicami) tudi na svetovnih igrah neolimpijskih pportov.
SVETOVNO KEGLJANJE
S finalnimi obračuni se je zaključil 41. QubicaAMF svetovni pokal v bowlingu, ki ga je ves teden gostila ljubljanska Arena Vodafone live. Po odličnih igrah in vodstvu po petih dneh tekmovanja sta po pričakovanjih slavila Američanka Lynda Barnes in Kanadčan Michael Schmidt, a kljub vsemu je 154 tekmovalk in tekmovalcev iz 84 držav ta teden na bowling stezah Arene pripravilo kar nekaj presenečenj.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar
Za Druptvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit / Sodelovali
so pe: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Franci Supnik, Martin Supnik, Marko Vombergar, Tone Rode, Pavlina Dobovnek, Vinko Rode. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 75, pri poraljanju po popti pa $ 100; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za popljanje z letalsko ponto. Z navadno ponto 85 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
r//
MALI OGLASI
ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - Nevrolog -Nevropsihiater. Konzultorij na Ca-ballito in Tabladi. Ordinira ob torkih in četrtkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-4409-4437.
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure.
CATERING Cocina & Fusion. Srečanja — Praznovanja — Sprejemi. Najboljpa okusna postrežba! Julio Llallire, Chef Ejecuti-vo. Tel.: 4641-6986; mobitel: 15 55642831; e-mail: jullace@yahoo.com.ar TURIZEM . ;■	Letalske karte,
rezerva hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splopna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapupcinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
CATERING Kvalitetna kuhinja
Tel.:4720-0038 / Cel.: 15 5743-2360 www.carococina.com Chef Carolina Potočnik
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
21. novembra 2005
1 EVRO 1 US dolar
239,6SIT 205,1SIT
„Pričevanje v zvestobi'
50. SLOVENSKI DAN
v nedeljo, 27. novembra, v Slovenski vasi.
Ob 11.15 v Hladnikovem domu zbiranje gostov Ob 11.30 dviganje zastav in nato sv. mapa v cerkvi Marije Kraljice. Ob 13.30 slavnostno kosilo. Ob 17.00 kulturni program:
-	Slavnostni govornik: dr. Andrej Fink
-	Folklorni plesi in pevski nastopi
-	Sodelujejo vsi slovenski domovi.
Nato prosta zabava. Sodeluje Slovenski instrumentalni ansambel.
To nedeljo vas pričakujemo. Ne bo vam žal!
Otro pka počitni pka kolonija
Zedinjena Slovenija bo tudi letos organizirala polsko kolonijo v počitnipkem domu dr. Rudolfa Hanželiča v kordobskih hribih. Datum je predviden v prvi polovici januarja. Kolonijo bo vodila Ani Klemen s sodelavci. Podrobnosti bomo pe objavili.
Starpe vabimo, naj že sedaj predvidevajo vpis otrok v to lepo dejavnost. Prijave in podrobnosti v druptveni pisarni.
Druptvo Zedinjena Slovenija
Sklepna prireditev Balantičeve pole
4. decembra, 2005
Ob 8. zahvalna mapa Ob 1 7. prireditev Ob 20. prihod sv. Miklavža Vabljeni starp in prijatelji Balantičeve pole.
Zaključek Rožmanove pole
bo v soboto, 3. decembra Začetek ob 18. uri: -zahvalna sv. mapa -otropka igra ,,Od kod si, kruhek?" -obisk sv. Miklavža Miklavžev tajnik bo deloval od 18. ure dalje.
Vsi lepo vabljeni!
OBVESTILA
SOBOTA, 26. novembra:
Pri Slovenski kulturni akciji Andrejka Dolinar razstavlja
olja, akrile, risbe in grafike, ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hipe. Isti večer bo na ogled in na voljo knjiga ,,Temno zelenje", Vinka Rodeta, ki je izpa pri celjski Mohorjevi. NEDELJA, 27. novembra:
50. SLOVENSKI DAN v Slovenski vasi v Lanusu. SREDA, 30. novembra:
Učiteljska seja voditeljic, zadnja v letu, v Slovenski hira ob
20. uri. SOBOTA, 3. decembra:
V	Jurčičevi poli v Carapachayu ob 19. uri sklep pole in
Miklavževanje. Zaključek Prepernove pole v Castelarju ob 17. Nato mi-klavževanje.
Zaključek Rožmanove pole, ob 18. v San Martinu. NEDELJA, 4. decembra:
V	Rožmanovem domu tradicionalno srečanje. Ob 11.30
sv. mapa, nato kosilo.
V	Balantičevi poli v San Justo zaključek pole. Ob 8.
zahvalna mapa; ob 17. prireditev; ob 20. prihod sv. Miklavža. ČETRTEK, 8. decembra:
Prvo sveto obhajilo slovenskih otrok, ob 10. uri v cerkvi Marije Pomagaj.
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
vabi na odprtje razstave, ki bo 26. novembra 2005 ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hipe. Razstavlja
Andrejka Dolinar olja, akrile, risbe in grafike
Isti večer bo na ogled in na voljo knjiga ,,Temno zelenje", Vinka Rodeta, ki je izpla pri celjski Mohorjevi.
Razstava bo odprta tudi v soboto, 3. decembra, od 19. ure dalje.
NASA SKUPNOST ZIVI
TUDI ATLAS SE PRENAVLJA
Založba Mladinska knjiga je v sodelovanju z Geodetskim zavodom Slovenije izdala četrto, prenovljeno izdajo Atlasa Slovenije. Prva izdaja Atlasa je izpa leta 1986, od takrat pa je doživel več prenov in posodobitev. Dvajsetletnico Atlasa so zaznamovali z novo izdajo, ki so jo predstavili v Cankarjevem domu.
DAROVALI SO
Zveza slovenskih mater in žena se toplo zahvaljuje vsem, ki so darovali v dobrodelni sklad: družina Jur-kovič iz Ljubljane, za pomoč rojakom 200 evrov; v spomin ge. Jelice Fajdiga por. Stariha teta in stric Kočar 200 pesov; namesto cvetja na grob ge. Jelice Fajdiga por. Stariha neimenovani s Pristave 100 pe-sov. Bog povrni dobrotnikom!
V	soboto, 5. novembra zvečer, je v slovenski hira predaval glaceolog ing. Peter Skvarča. Predavanje ,,Vroča točka na mrzlem kontinentalnem ledu" je bilo pod okriljem SKA.
Isti večer je bila v slovenski cerkvi Marije Pomagaj molitvena ura za nove duhovnipke poklice med nami. Letopnje geslo je: ,,Evharistija je vir in vipek napega življenja in dela".
V	nedeljo, 6. novembra po mapi je Zveza slovenskih mater in žena - odsek Pristava imela predstavitev knjige ,,Moja zgodba" pod vodstvom Marjane Batagelj.
V	četrtek, 10. novembra popoldne je bil v Slovenski hipi izredni občni zbor Zveze slovenskih mater in žena -ABEM-. Vodila ga je predsednica Pavlina Dobovpek. Sledila je seja odbora.
Isti dan zvečer je bila seja upravnega odbora Ze-dinjene Slovenije pod vodstvom podpredsednice prof. Nede Vesel Dolenc.
Od 11. do 13. novembra so bile v domu duhovnih vaj Maria Auxiliadora v San Miguelu duhovne vaje za može in fante. Vodil jih je lazarist g. Pavle Novak.
V	soboto, 12. novembra je bila zaključna prireditev na Srednjepolskem tečaju ravnatelja Marka Bajuka,
obenem s praznovanjem 45. obletnice tečaja.
V	torek, 15. novembra je Zveza slovenskih mater in žena priredila romanje v San Nicolas pod vodstvom ge. Pavle Škraba.
V	četrtek, 1 7. novembra je imela Zveza slovenskih mater in žena odsek San Martin, svoj redni mesečni sestanek. Vodila ga je Polona Makek. S edilo je „Srečanje v kuhinji ob pripravi drobnega peciva".
V	petek, 18. novembra je bila v Slovenskem domu Carapachay seja Medorga-nizacijskega sveta.
V	soboto, 19. novembra je v mali dvorani Slovenske
hipe dr. Andrej Fink imel predavanje na snov „Identiteta in politika južne Amerike". Večer je bil pod okriljem Slovenske kulturne akcije.
V nedeljo, 20. novembra je bil praznik Kristusa Kralja. Osrednja prireditev je bila v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj. Začela se je s sveto mapo, ki jo je daroval delegat prelat dr. Jure Rode. Spominjali smo se 100. obletnice Škofovih zavodov, 80. obletnice ustanovitve praznika Kristusa Kralja in 70. obletnice Evharističnega kongresa v Ljubljani. Po sv. mapi je bila proslava v cerkvi: bilo je petje, recitacija in govor g. Janeza Jereba.
D-ova za tiskovni referat Zedinjene Slovenije
Sklep pole Josipa Jurčiča
in Miklavževanje
v soboto, 3. dec. 2005, ob 19. uri Vsi lepo vabljeni!
ŠKULJEVI iz San Martina (Marko, Marta, Niko, Luka in Marijan) imamo novo telefonsko ptevilko: 4841-0413
V nedeljo, 4. decembra bo v Rožmanovem domu
Tradicionalno srečanje
Ob 11,30 sv. mapa nato domače kosilo
Lepo vabljeni!
Sporočamo, da je 15. novembra, v 84. letu starosti, odpa k Bogu po zasluženo plačilo
Sestra Benigna Polh
Slovenske polske sestre
San Lorenzo, prov. Santa Fe