Inž. M. Pavličič
Ob stoletnici somokresa
Ko si je Samuel Colt 1. 1836., bilo mu je tedaj enatndvajset let, dal patentirati v Ev-ropi in Ameriki svoj izum vrtilnega samo-kresa, je že naredil dovolj za svoje bodoče življenje in si s tem ustvaril podlago za poznejše bogastvo io slavo.
Mladi Colt je bil jako doživljajev že-ljan dečko. Tudi za svoj izutn se inta za-hvaliti samo hrepenenju, da bi videl mnogo sveta in potoval od enega konca naše zem-Ije do drugega.
Rojen je btl 1S14. v mestecu Hartfordu v državi Connecticut (izgovori: konetiket), eni najmanjših držav Severne Amerike. Ko mu je bilo 14 let, se mu je zdelo, da je že dovolj dolgo posedal domaČo šolo. Ker pa njegovi starši niso bili prav takega raneaja, je deČek, ki je imel nenavadno tnočno vo-Ijo, sklenil pobegniti od doma, Zeio zape-ljivo se mu je zdelo, da bi kot mornar na-pravil pot v Indijo. In res, takoj, ko se mu je ponudila prilika, se je udinjal kot mor-nariški vajenec. Vožnja je šta mimo Lon-dotia, kjer je dobil Colt dovoljenje, da sme za nekaj ur na kopno, da si ogleda zani-mivosti mesta. PriŠe) je tudi v Tower (iz-govori: tauer), v nekdanjo londonsko trd-njavo, v kateri je bil muzej starega orojja. To srečno naključje je bilo povod, da je izumil samokres ali revolver (beseda revol-ver je vzeta iz angleščine; revolver-pistol je vrtilna pištola, s po&ebnim vrtilnira meha-nizmom opremljeno kratko ročno orožje, s katerim lahko oddamo določeno Stevilo stre-lov drugega za drugim). V tem tnuzeju je namreč videl Colt staro vrtilno arkebuzo (dolgo puSko iz 16. stoletja) iz fiasov kralja Henrika VIII., ki je spravila Cotta na misel.
da bi se dalo na enak način napraviti tudt pripravno rcčno orožje. Ta misel ga ni za-pustila. Najprej je končal Colt svoje poto-vanje. Ko je prišel nazaj v Ameriko, se mu je Šola spet priljubila. Končal je študije, postal inženjer in učitelj kemije,
L. 1836. pa je stopil Colt s svojim iz-umom, oa katerem je delal leta in leta, pred JRvnost. Izum je predstavljal precejšnje iz-bolj&anje fedanjega ročnega orožja; zakaj s tem novim orožjem je bilo mogoie oddati čest strelov drugega za drugim, konstruira-no je bilo pa tudi tako, da se je po vsakem strelu, torej po vsakem napetju petelina, postavil pred njega nov naboj.
Takoj po svojem izumu je moral doži-veH Colt, kakor v splošnem vsi izumiteljt, precej razočaranj. Čeravno je že I. 1837. amerikanska vojska uporabljala Coltove samokrese v svoji uničevalni vojnt zoper Indjjance iz Floride, je bilo vendar povpra-ševanje po njih le majhno, Tako so morali tudi tovarno, ki jo je bil Colt ustano^il I. 1836. za izdelavo svojega izuma. I. 1839. zopet zapreti. Toda ko je osem let pozneje izdalo ameriŠko vojno ministrstvo nalog za nabavo ttsoč novib Coltovih samokresov, je prišla sreča k izumitelju. Njegovo orožje je postalo splnžno znano tn je bito kmalu v rokah neštetih Ijudi. Predvsem so spo* znali veliko vrednost tega orožja naselniki in lovci na divjem Zapadu Amerike v bojih %oper ljudi in žjvali. Brez Coltovega samo-kresa si ni bilo tnogoČe predstavljati nobe-oega izseljenca. ki so v tistih časih trumo-ma zapuščali svoje domove v Evropi in se Selilj v Kalifornijo tn Avstralijo.
Ko pa je prišlo drugo večje naročilo ^ vojažke svrhe, je ustano\*il Cott veliko družbo za izdeiovanje orožja. Ta se je kmalu razvila v ogromno podjetje, ki je bogato nagradila dobro pogoden zamislek Štirinajstietnega mornarčka.
Satnuel Colt je umrl I 1862. v Hartfordu kot jako bogat človek.
226