Klavska enotnost cij' ira' ¥ pr •tio ¥ lizu n£- :tr g°: ifll' in 23-X. 1976 — GLAvNI UREDNIK: vOjko Černelč Št. 42 — L. XXXV — CENA3 DIN ODGOVORNI UREDNIK: BOJAN SAMARIN II g:;: 1 i / >■ r || I 1 Učinkovita šola delovne vzgoje Delovna - proizvodna tekmovanja kovinarjev, kmetijskih, %0zdarskih in delavcev še nekaterih drugih dejavnosti imajo Pri nas že precejšnjo tradicijo in še zdaleč ter že dolgo ne Pojnenijo zgolj boja za uvrstitev na prva mesta v stroki. lfaksa namreč kaže, najnovejšo potrditev takih izkušenj P°tneni tudi nedavno, že deseto tekmovanje kovinarjev Jugo-skvije v Novem Sadu, da že smemo govoriti o dosti po-P^etnbnejših dejstvih, o sestavnem delu naporov delavskega razreda in .njegove organizacije sindikatov za uveljavljanje dela in ustvarjalnosti, za vsestranski razvoj delavčeve oseb-n°sti. Tako delovno-proizvodna tekmovanja oziroma festi-vali dela, kot jim pravimo (čeprav je tako poimenovanje prej Preozko kot pa res primerno!) v bistvu pomenijo prispevek ^Porom, ki jih vlagamo v napredek proizvodnje, povečevaje produktivnosti dela in kakovosti izdelkov, v stabilizacijo gospodarstva, boljšo organizacijo dela in v razvoj celovitih ^rrioupravnih odnosov. ^ 1°, kar smo zapisali, seveda lahko povemo tudi drugače, enimo s trditvijo, da omenjena tekmovanja v osnovi pome-‘1° tudi svojevrstno šolo delovno vzgojo, ki se začenja v DZD in ki, če je vsestranska, bistveno prispeva k produktiv-n°sti dela. Zato si moramo tudi v sindikatih prizadevati, kot le v Novem Sadu poudaril predsednik sveta ZSJ Mika Špi-Mk, da bi TOZD postale osnova in izhodišče vseh oblik Ustvarjalnega dela. Sindikati morajo spodbujati k temu ražnju in med drugim poskrbeti, da bomo resnično in povsod riiali poudariti zglede dobrih, uspešnih, zavzetih in predanih klavcev. Pri tem niso pomembna zgoj materialna priznanja, čeprav jih ne kaže zanemarjati, ampak bi veljalo „oživeti“ P°men moralnih priznanj in spodbud, kajti - zgledi vlečejo! Tudi z zakonom o združenem delu želimo doseči, da bi delavec odločujoče vplival na pogoje in rezultate svojega dela. Spodbudno naj bi torej vplival tudi na take procese in Ustneritev, kakršno je v Novem Sadu nakazal predsednik ,uSoslovanskih sindikatov. Od nas vseh, predvsem pa od ^šega odnosa do resnično ustvarjalnega dela je odvisno, če 7° res tako - ne v daljnji prihodnosti, ampak z vsakim dnem b°lj in bolj. M. G. SEJA PREDSEDSTVA RS ZSS Pospešiti in obogatiti akcijo Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je minulo sredo obravnavalo dve pomembni vprašanji: razvoj samoupravnih odnosov med temeljnimi organizacijami združenega dela in krajevnimi skupnostmi ter vlogo potrošnikov v izgrajevanju sistema samoupravljanja. Skupna ugotovitev je, da razvoj na teh dveh področjih poteka vse preveč počasi in da se nalog lotevamo preveč formalno, premalo pa vsebinsko. , Tako stanje seveda moramo' čimpej preseči. Pot k cilju vodi skozi hitrejšo in vsebinsko bogatejšo akcijo, v kateri imajo pomembne naloge tudi sindikati. Tako lahko strnemo ugotovitve in akcijske napotke predsedstva RS ZSS. R. N. Ze od leta 1971 je kolektiv Mute v sestavi ZP Gorenje. Z drugimi delovnimi organizacijami ZP Gorenje planira Muta kompleten program kmetijske mehanizacije, vrtnega orodja in proiz- vodnjo odlitkov, o čemer smo se lahko prepričali •na sejmu vzorcev „Gorenja“, ki je bil te dni v Velenju. Razstava dosežkov ZP Gorenje je bila tokrat prvič, postala pa bo tradicionalna. A. Ul. PREDSEDSTVO RS ZSS O USTANAVLJANJU SVETOV POTROŠNIKOV POTREBUJEMO DEJANJA! Premalo je, če sveti potrošnikov obstajajo na papirju, zaživeti morajo v praksi Organiziranje potrošnikov v krajevni skupnosti in tudi sicer bi moralo postati pomemben dejavnik v usklajevanju interesov delovnih ljudi kot proizvajalcev in kot potrošnikov tudi na področju skupnega planiranja, zlasti pa v procesu družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja o ustrezni oskrbi in kvaliteti proizvodov, ravni kulturne postrežbe in storitev pa še o cenah, zagotavljanju rezervnih delov in servisov za vzdrževanje in popravila tehničnih naprav in strojev, razširjenosti maloprodajnega trgovskega-omrežja in njegovem poslovnem času ter o v današnji številki priloga sindikati: OSNUTEK . nmkalne liste o i s nm 77 [JODATNE IZVODE LAHKO NAROČITE NA UPRAVI DELAVSKE ENOTNOSTI, LJUBLJANA, DALMATINOVA 4 poslovni etiki. Kot pa so ugotovili na zadnji seji člani predsedstva RS ZSS, moramo ob vsem tem žal priznati, da smo za takšno vsebino dogovarjanja o medsebojnih pravicah in obveznostih delovnih ljudi kot proizvajalcev in posredovalcev blaga in storitev v TOZD z ene oziroma kot potrošnikov in porabnikov v krajevni skupnosti z druge strani storili še vse premah, čeprav na ves glas trdimo, da so tudi sveti potrošnikov pomembne celice krajevne samouprave in sestavni del našega družbenopolitičnega • sistema. Res je, da smo take svete marsikje že ustanovili, toda pomembnejša je resnica, da dlje od tega nikjer še nismo prišli. Povezovanje vseh, ki tako ali drugače sodelujejo v procesu družbene reprodukcije, pripisujemo najširši družbeni pomen. Zato je dolžnost družbenopolitičnih organizacij, da poskrbijo za najbolj ustrezno vključitev organiziranih potrošnikov v ta proces. Samoupravna osnova za povezovanje potrošnikov in porabnikov storitev je kajpak krajevna skupnost. Zato socialistična zveza, ki ima v krajevnih skupnostih svoje temeljne celice, nastopa kot nosilec akcije za organiziranje potrošnikov. SZDL pa je frontna organizacija, kar pomeni, da se v njej močno izraža tudi vloga sindikatov, kajti organiziranje potrošnikov pomeni pomembno obliko uresničevanja delavske oblasti zlasti glede na samoupravno družbeno povezanost delovnega človeka kot proizvajalca in potrošnika. Prav zato je nujna usklajena akcija SZDL in sindikatov, da bi pospešili proces organiziranja potrošnikov in v vseh krajevnih skupnostih na osnovah našega časa „obudili“ svete potrošnikov. Iniciativni odbor za organiziranost potrošnikov pri RK SZDL je pred časorn predlagal, naj bi to storili najkasneje do konca naslednjega leta. Predsedstvo RS ZSS pa je menilo, da bi bilo bolje, če bi ta rok pomaknili na konec prvega tromesečja 1977. leta, dotlej pa dejansko poskrbeli ne le za ustanovitev svetov potrošnikov tam, kjer jih še ni ampak predvsem zato, da bi takrat tudi začeli delovati tako, kot od njih pričakujemo. R. N. Na obisku pri nemških sindikatih "SINDIKALNI UTRIP« y KRAJEVNI SKUPNOSTI Medvode Samoupra- vljalska nuja STRAN 3 DELAVCI O SVOJEM DRUŽBENOEKONOMSKEM POLOŽAJU KDO ODLOČA V PROCESU ODLOČANJA STRAN 5 Ljubljana, 18. oktobra: V okviru sodelovanja med nemško zvezo sindikatov in slovenskimi sindikati je v Baden — VVuerttemberg odpotovala delegacija republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, ki jo vodi generalna sekretarka Ivanka Vrhovčak, kot gost nemške zveze sindikatov DGB bo delegacija obiskala Stuttgart, Heilbron ter Villingen-Schweingen. Delegacija se bo srečala s predstavniki tamkajšnjih nemških sindikatov ter z našimi delavci, zaposlenimi v tej nemški zvezni deželi, kjer dela veliko delavcev iz SR Slovenije. Poleg pogovorov o sodelovanju obeh sindikalnih organizacij na različnih področjih se bodo predstavniki republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije dogovarjali o še bolj učinkovitem reševanju problemov s področja socialnega in pokojninskega zavarovanja naših delavcev, zaposlenih v ZRN. Predstavniki slovenskih sindikatov bodo obiskali tudi klub „Triglav“ v Stuttgartu, ki združuje delavce iz SR Slovenije, ki so zaposleni v Baden-VVuerttem-bergu. M. V. Obisk iz Ukrajine LJUBLJANA, 21. oktobra: V Ljubljano je nocoj prispela na enotedenski obisk tričlanska delegacija ukrajinskega sveta sindikatov, ki jo vodi njegova sekretarka Ludmila Šendrikova. Ukrajinski gostje si bodo ogledali Klinični center v Ljubljani, sprejel pa jih bo tudi predsednik slovenskih sindikatov tovariš Janez Barborič, obiskali bodo več krajev v Sloveniji ter si ogledali ' organizaciji združenega dela Meblo v Novi Gorici in Kroj v Škofji Loki. Pogovore bodo imeli še na kraško-obalnem svetu ZSS v Kopru, CK ZKS in RK SZDL v Ljubljani. Obisk ukrajinskih sindikalnih delavcev sodi v okvir večletnega sodelovanja slovenskih sindikatov z ukrajinskimi. DE 7 dni v sindikatih 23. oktobra 1976 stran j U KAJ SMO STORILI... Brez predaha Tudi v naslednjih mesecih je težišče delovanja za spreminjanje in poglabljanje samoupravnih odnosov v političnih akcijah osnovnih organizacij sindikata, kamor mora biti usmerjena tudi vsestranska pozornost in pomoč sindikalnih organov v občini in republiki. Praktična izpeljava te izhodiščne misli, zapisane v operativnem načrtu nadaljnjih sindikalnih akcij za spreminjanje samoupravnih razmer —načrt je že sprejelo predsedstvo RS ZSS —je kajpak razvejana k več ciljem. Predvsem bi opozorili, naj bi se v nadaljevanju akcije, ki je bila začeta z javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu, čimprej in v vsaki TOZD ali delovni skupnosti na skupni seji sestala IO osnovne organizacije sindikata in odbor za organizacijo javne razprave. Oba organa naj bi predvsem ocenjevala, kako so bile v njihovi organizaciji uresničene naloge iz načrta za delovanje sindikatov v javni razpravi o »mali ustavi«. Ali če delavci niso bili seznanjeni z osnutkom zakona ali so bili seznanjeni preveč pomanjkljivo, če morda niso obravnavali analize samoupravnih razmer ali pa je bila ta analiza zavrnjena kot pomanjkljiva, je treba določiti nosilce teh nalog in roke, ko je te naloge vendarle treba opraviti. Skrajni rok je začetek decembra 1976. Za primere pa, ko v TOZD oziroma v delovnih skupnostih na podlagi analiz samoupravnih razmer še nišo sprejeli podrobnih operativnih načrtov za izpopolnitev družbenoekonomskih odnosov, samoupravne organiziranosti in uresničevanja samoupravljanja, morata sindikalna organizacija in odbor za organizacijo javne razprave predlagati delavskemu svetu, da takoj sprejme konkreten operativni načrt in v njem določi nalogo, nosilce in roke. Že po sklepu konference Zveze sindikatov Slovenije morajo vse osnovne organizacije sindikata, vse njihove konference v organizacijah združenega dela in vse občinske, medobčinske in republiške organizacije ter organi sindikatov preveriti vsebino in obliko svoje aktivnosti. Ugotovitve o delovanju in predloge za odpravo ugotovljenih slabosti —zlasti še z vsebinskega, organizacijskega in kadrovskega področja — je treba predložiti v oceno članstvu oziroma delegatsko sestavljenim sindikalnim vodstvom na letnih sejah, ki bodo v decembru 1976 in v januarju 1977. V središču pozornosti letnih sej oziroma letnih skupščin naj bi bila temeljna vprašanja delovanja sindikata na vseh ravneh njegovo organiziranosti, zlasti še vprašanja v zvezi z razvojem samoupravljanja in nadaljnjimi ukrepi glede na določila zakona o združenem delu, gospodarskimi razmerami, ukrepi za uspešnejše gospodarjenje, razvojno usmeritvijo za leto 1977, kadrovskimi razmerami in še drugimi, prav tako pomembnimi oziroma bistvenimi problemi samoupravljanja, gospodarjenja in delovanja sindikata. To, kar smo zapisali, seveda ne vključuje vseh nalog, ki so si jih slovenski sindikati zapisali v svoj operativni načrt za spreminjanje samoupravnih razmer. Zato bi opozorili le še na nadaljevanje organizirane akcije za temeljito in konkretno usposabljanje sindikalnih aktivistov za naloge, ki jih morajo opravljati sindikalne organizacije in njihovi organi pri uresničevanju zakona o združenem delu in drugih sistemskih zakonov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. Programi tega izobraževanja niso le pripravljeni, ampak jih tudi že izvajajo tako, da bi lahko bili seminarji zaključeni najkasneje do konca aprila 1977. M. G. OBISK DELEGACIJE RS ZSS V POKRAJINI BREMEN Nove možnosti sodelovanja Inž. Janez Barborič: »Obisk lahko ocenim kot koristen in uspešen, saj je odprl nove možnosti tesnejšega sodelovanja na gospodarskem in socialnem področju.« ,,Obisk lahko ocenim kot koristen in uspešen, saj je odprl še nove možnosti tesnejšega sodelovanja na socialnem in gospodarskem področju," je v razgovoru za DE izjavil inž. Janez Barborič po vrnitvi iz pokrajine Bremen v ZRN, kjer je vodil delegacijo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Kot je znano, slovenski sindikati skoraj že deset let razvijajo sodelovanje z deželno zbornico v Bremnu. Sodelovanje se je sčasoma iz izrazito „sindikalnih tem" razširilo tudi na mnoga druga področja in danes smemo govoriti o številnih gospodarskih in političnih vezeh med to pokrajino in republiko Slovenijo. V kratkem lahko pričakujemo obisk predsednika IS skupščine SR Slovenije inž. Andreja Marinca v Bremnu. Med konkretne sadove sindikalnih stikov pa velja prišteti tudi sodelovanje luke Koper z luko Bremen ter začetne stike med EMO Celje — TOZD za izdelavo kontejnerjev in luko Bremerha-wen, ki je največji evropski kontejnerski terminal. Slovenska delegacija je odšla na pot predvsem z namenom. da bi spoznala možnosti za še tesnejše gospodarsko sodelovanje republike Slovenije s pokrajino Bremen in proučila še druga vprašanja, ki so zanimiva za sindikate obeh strani. Po pričakovanju se je delegacija sestala z najvidnejšimi sindikalnimi in drugimi političnimi osebnostmi pokrajine Bremen. Razgovori so potekali v zelo odkritem in ustvarjalnem vzdušju. Če se zdaj povrnemo k uvodoma zapisani oceni, velja zapisati še naslednje podrobnosti iz razgovora s predsednikom RS ZSS inž. Janezom Bar-boričem. Ne le ribiška družba v Bre-merhavvnu, ampak tudi odgovorni politični in gospodarski dejavniki pokrajine Bremen so pokazali zelo veliko zanimanje za pobudo Delamarisa Izola o sodelovanju na področju ribolova, predelave in prodaje rib. Uresničitev te zamisli so pripravljeni podpreti tudi v obliki skupne naložbe ali celo z ustanovitvijo mešane družbe. Možnosti in predvsem obojestranski interes za sodelovanje pa obstajajo tudi na področju elektro in elektronske industrije ter še nekaterih drugih dejavnosti. Delegacija RS ZSS je v Bremnu obiskala potrošniški center, katerega osnovna naloga je zaščita potrošnikov. Obisk je bil nadvse koristen zaradi tega, ker tudi pri nas zdaj na osnovah nove ustave in zakona o združenem delu spet ustanavljamo potrošniške svete. S predstavniki univerze v Bremnu, ki je edina v ZRN, v katere upravnem svetu so zastopani tudi sindikati, pa so se člani slovenske delegacije načelno dogovorili za sodelovanje pri različnih raziskovalnih nalogah, katerih nosilec bi z naše strani bil Raziskovalni center za samoupravljanje pri RS ZSS. Podrobneje se bomo o tem pogovorili med obiskom raziskovalcev bremenske univerze pri nas. Nemška stran je že predlagala, naj bi se tudi naši strokovnjaki vključili v raziskovalno nalogo, ki jo je pripravljena financirati vlada ZRN in v kateri naj bi vsestransko proučili položaj tujih delavcev v tej državi. M. G. RAZVOJ SAMOUPRAVNIH ODNOSOV MED TOZD IN KRAJEVNIMI SKUPNOSTMI PROTISLOVIJ NI! Že začete akcije moramo pospešiti in vsebinsko razširiti ter obogatiti, je poudarilo predsedstvo RS ZSS na seji v sredo, ko je obravnavalo razvoj samoupravnih odnosov med temeljnimi organizacijami združenega dela in krajevnimi skupnostmi. Taka ocena je bila izrečena predvsem ob ugotovitvi, da še nismo uspeli razrešiti navidezne protislovnosti v interesih delovnih ljudi, ki kot proizvajalci vse preveč pogosto kolektivno-last- LJUBLJANSKI SINDIKATI IN PRESKRBA NAŠEGA GLAVNEGA MESTA S KMETIJSKIMI ŽIVILSKIMI IZDELKI DRUGI ČASI... niško ravnajo z družbenimi sredstvi, kot občani pa se tudi še niso otresli proračunske miselnosti glede zagotavljanja sredstev za delo in razvoj odnosov v krajevnih skupnostih, kjer živijo. Kako ravnati, da bi našli pot iz sedanjih zadreg, je torej jasno. To pa med drugim pomeni, da bodo morale organizacije in organi sindikatov v organizacijah združenega dela in v občinah usmeriti svojo aktivnost tudi v razreševanje problemov krajevnih skupnosti, ne pa usmerjati svojo pozornost le na razreševanje perečih vprašanj organizacij združenega dela. Sindikati kot celota pa bodo morali v prihodnje povečati politično aktivnost za konstituiranje vseh potrebnih samoupravnih interesnih skupnosti v občinah, v katerih urejamo največji del materialne podlage za delo in življenje v krajevni skupnosti. Pri tem naj uveljavljanje delegatskih odnosov med izvajalci in uporabniki storitev pripomore k uresničevanju takih razvojnih programov, ki bodo izražali dejanske potrebe in možnosti. Če se omejimo na najbolj bistvene naloge, velja vsekakor poudariti nujnost, da s politično pobudo dosežemo, da bodo v nadaljnjih samoupravnih postopkih in pri urejanju samoupravne zakonodaje v TOZD in v krajevnih skupnostih dosledno urejeni družbenoekonomski in drugi samoupravni odnosi med TOZD in krajevnimi skupnostmi, s tem pa tudi pogoji delovanja delegatov v krajevnih skupnostih na enak način, kot smo to že storili za vse druge delegate. R. N. Dosedanja skrb za preskrbo Ljubljane je bila in je prepuščena delovna organizacijam blagovnega prometa pa tudi posrednikom. Preskrba mesta, predvsem s kmetijskimi in osnovnimi prehrambenimi izdelki, ni temeljila na sistemu, ki bi izhajal iz organiziranega trga, prav tako pa ni bilo prave povezave med potrošniki, trgovino in proizvajalci. Zato smo večkrat ugotavljali, da ljubljanski trg ni organiziran. Posledica tega je bila negotovost pri proizvajalcih in nihanje proizvodnje, ker je bila slabo organizirana, usmerjena in povezana s preskrbo na eni strani, na drugi pa je bila preskrba Ljubljane obremenjena z vsemi lastnostmi podjetniškega reševanja oskrbljenosti trga. Skratka, ni bilo takih odnosov, ki bi povezovali proizvodnjo, predelavo, promet in porabo v tolikšni meri, da bi bil vzpostavljen medsebojni vpliv in odvisnost, ki vhajata iz potreb trga pa tudi iz potreb dolgoročne organizirane in usmerjene proizvodnje. Vse te pomanjkljivosti naj bi še letos odpravili z družbenim dogovorom o organizirani proizvodnji in preskrbi Ljubljane s kmetijskimi živilskimi izdelki. O predlogu tega dogovora je na zadnji seji razpravljalo predsedstvo mestnega sveta ZSS Ljubljane. V razpravi je dobila vso podporo zahteva, da slednjič tudi v Ljubljani med organizacijami združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom proizvodov in ki so pomembni za preskrbo mesta ter s proizvodnimi in drugimi organi zadjami, s katerimi poslujejo, vzpostavimo take samoupravne odnose, ki bodo temeljili na načelih sodelovanja ter samoupravnega združevanja dela in sredstev-. Prav tako naj bi v ta razmerja vključili tudi potrošnika prek njegovih oblik organiziranja ter družbenopolitičnih organizadj in skupnosti. Zlasti pomembno je dejstvo, da bodo morale vse podpisnice družbenega dogovora najkasneje v treh me-sedh po uveljavitvi dogovora ustanoviti samoupravno skupnost za preskrbo Ljubljane. V skupnosti naj bi sodelovale vse organizadje blagovnega prometa in TOZD živilski trgi, ki danes preskrbujejo mesto, mestna skupščina, -organizirani potrošniki, poslovne banke, medobčinski odbor gospodarske zbornice, družbenopolitične organizadje in organizadje združenega dela s področja primarne proizvodnje in predelave, ki bodo prav gotovo imele dolgoročni interes, da svojo proizvodnjo usmeijajoin organizirajo za potrebe preskrbe Ljubljane s .kmetijskimi in osnovnimi prehrambenimi proizvodi- I. V. REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV KULTURE SLOVENIJE Obračun bo pokazal kršitelje Zagotoviti je treba kvalitetno ugotavljanje delitve dohodka in razporejanja osebnega dohodka GRADBINCI IN POMOČ POSOČJU Tudi mladinska brigada Republiški odbor Sindikata gradbenih delavcev Slovenije je nosilec akcije za ustanovitev zvezne mladinske delovne brigade, sestavljene iz specializiranih gradbenih in obrtnih delavcev, ki bi pomagali pri izva- janju zaključnih del na potre- izvajanje obnovitvenih del v snem območju v Posočju. V odvisnosti od potreb bo brigada štela od 50 do 100 članov in bi po izjavi sekretarja RO Andrije Vlahoviča lahko začela delati v 14 dneh potem, ko bo odbor za Posočju sporočil, kakšna naj bo njena sestava in kje vse ter od kdaj dalje bo potrebna njena pomoč. M. G. Zadnja seja republiškega odbora Sindikata delavcev kulture Slovenije je bila posvečena gibanju osebnih dohodkov v kulturi v prvem polletju letos. Temu problemu je republiški odbor posvetil še posebno pozornost glede na sklepe predsedstva RS ZSS, daje treba ukrepati proti kršiteljem samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke. Udeleženci seje so ugotovili, da na podlagi dobljenih podatkov ni mogoče točno določiti kršiteljev samoupravnih sporazumov na področju kulture. Razlogov za to je več. Zaradi pomanjkljive računovodske službe v delovnih organizacijah s področja kulturnih'dejavnosti je v nekaterih primerih prišlo do napačnih i zračunov kvalifikacijskih količni kov, dogovorjenih sredstev in podobno. Vprašanje je seveda, če je to zadostno opravičilo in s kakšio go- IZ REPUBLIŠ', KIH ODBOR0v tovostjo se lahko na podatke zanesemo v prihodnje. Udeleženci seje so menili, da je treba računovodstvom strokovno pomagati. Drugi razlog je neprimerljivost podatkov letošnjega prvega polletja s podatki lanskega prvep polletja. Samoupravni sporazumi o delitvi osebnih dohodkovna področju kulture so namreč začeli veljati šele v drugi polovici prvega polletja lani. Izvršni odbor republiškega odbora Sindikata delavcev kulture Slovenije je pooblastil skupne komisije, da ugotovijo realno stanje o razporejanju dohodka in delitvi osebnega dohodka za devetmesečno obdobje letošnjega leta. Na podlagi teh podatkov, ki morajo biti zbrani do 10. novembra, bo šele mogoče ugotoviti morebitne kršitelje samoupravnih sporazumov in proti njim ustrezno ukrepati. STANKA RITONJA SINDIKAT DELAVCEV PROMETA IN ZVEZ SLOVK NIJE: Člani komisije za sanj0^ pravljanje so kritično ocenil11 zvitost delegatskih odnosov v sa- moupravnih interesnih skupn stih v tej panogi, izpolnjeval) nalog, ki so si jih zadale, ter ^ dogovorili za akcije, da bi u8 • tovljene vrzeli pri delu čimPrJ odpravili. Naloge sindikata so ^ tem področju jasne in odgovora j Obravnavali so tudi samoupra' sporazum o ustanovitvi pravne interesne skupnosti SLOVENUr 1 ceste. SINDIKAT TRGOVINE ___________ Predsedniki občinskih organ'2 cij sindikata trgovine so se zor na posvetovanju o uveljavljaj delegatskega sistema in odn0Sja v tem sindikatu. Ugotovili so, so še vedno prešibko poveza ^ osnovne organizacije sindikata občinskimi vodstvi in z repnn. škim odborom. Vse dosedanp žapreke bo treba nemudoma praviti in v praksi uveljaviti de . galske odnose. Sprejeli so 13 dogovor o uresničevanju na sindikata v procesu uveljavljan) določil osnutka zakona o zdnj2 nem delu ter ocenili, da je ki) ^ mnogim pozitivnim rezultatotn dosedanji dejavnosti še mn0® nalog, ki se jih niso dovolj 23 žeto lotili. Gre za povezovanje1 govine, proizvodnje in potros ^ kov; uveljavljanje dohodkovl odnosov med temeljnimi org' ani' zacijami združenega dela in n j sničevanje določil, ki govore ^ samoupravljanju delavcev združenem delu. SINDIKAT DELAVCE^ ^ LESNE INDUSTRIJE GOZDARSTVA SLOVENU^ 1 V r\ . Komisija za samoupravljanje 1 analizirala dosedanje rezun3 pri uveljavljanju določil osnu*,, leti jat gai ski ko bj; Za De jei in H "ji ka tei kr sir ne sk ta cii Ul ol analizirala dosedanje pri uveljavljanju določu UJ-'ha. zakona o združenem delu. on kovali so osnutek podrobne? akcijskega načrta za dejavn komisije, ki natančno določa n silce posameznih nalog na raZ 1 nih ravneh sindikalne organiztf nosti in tudi odgovornost prilir . sničevanju nalog. Predstavn1 ^ RO so sodelovali v razgovoril1 nekaterih sestavljenih organ123 cijah združenega dela lesnopr3 delovalne industrije in trgovine’ v samoupravni interesni skupnosti za gozdarstvo. Povsod obravnavali samoupravno org niziranost, glede na hoten) osnutka zakona o združene delu in poslovanje. >n neka-j, So ji celo napovedovali kaj si 7° ^'vijenjsko dobo, češ, n ‘^ini statut ne predvideva , nih organov v krajevnih jJ^Ht^tih, takšne protistatu-akcije pa utegnejo povzro-rne>1>0prej smo v Medvodah Jedvsem ugotavljali, kaj nam v Ika, in o tem smo govorili na sestankih, zdaj pa vsi skupaj resničujemo konkretne de-lOvne c Programe in skušamo s v aPnirni močmi storiti kar naj-Za boljše počutje krajanov.« O vodstvu, ki je in ni forum Sprva heba so, ko jim je zgolj po- tarekovala, da združujejo svoja prizadevanja, sklenili, da bodo ustanovili »nekakšen koordinacijski organ za skupne akcije«, iz tega spoznanja pa je nastala krajevna konferenca sindikalnega aktiva. Osnovne organizacije pošiljajo vanjo svoje delegate, glede na število članstva, v predsedstvu aktiva pa so predsedniki osnovnih organizacij. Konferenca se sestaja nekajkrat letno. Na teh sestankih se dogovorijo o skupnih programih; njihovo uresničevanje pa potlej spremlja predsedstvo aktiva. »Smo zgolj koordinacijski organ,« so rekli, »in ne želimo, da bi nas obravnavali kot vmesni forum med osnovno organizacijo in občinskim svetom; sklepe, ki jih sprejemamo sporazumno, vsi skupaj tudi spoštujemo. Naša konferenca je sestavni del krajevne samouprave. Pomaga predvsem, da lahko krajani, ki delajo v organizacijah združenega dela na področju krajevne skupnosti, čimbolj neposredno odločajo o preudarni porabi tistega dela dohodka delovnih organizacij, ki je namenjen za komunalne, šolske, zdravstvene, stanovanjske, izobraževalne, prosvetne in druge potrebe v krajevni skupnosti, hkrati pa skušamo s to našo dejavnostjo okrepiti prizadevanje delavcev v medvoškem zboru delegatov, v interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih institucijah — od organizacij združenega dela pa do ljubljanske občine Šiška in še naprej.« O potrebah krajanov, njihovih željah in delovnih načrtih V V krajevni skupnosti Medvode živi kakih 6500 ljudi; več kot 3000 pa jih je zaposlenih v tamkajšnjih organizacijah združenega dela. Iz Medvod se dru- gam vozi na delo skoraj 900 delavcev, v tamkajšnja podjetja pa prihaja 1400 ljudi. Samo s kmetijstvom se ukvarja 320 krajanov, v zasebnem sektorju obrti, pa je bilo ob koncu minulega leta zaposlenih 105 delavcev. Gre torej za industrijsko močno razvit kraj — samo v industrijskih podjetjih dela 2500 ljudi — in za številne probleme, ki jih je prine-sla hitra, rast števila zaposlenih in s katerimi so se sindikalno organizirani delavci poprej soočali zgolj v svojih kolektivih, sedaj pa jih urejajo s skupnim prizadevanjem. Medveški krajani so mi pripovedovali, kaj vse so v minulih dveh letih že storili, kaj še bodo in s kakšnimi težavami se pri tem svojem delu ubadajo. Leta 1974, takoj po ustanovitvi krajevnega sindikalnega aktiva, so z anketo ugotovili, da jim primanjkuje kakih 300 stanovanj —- do leta 1980; zanje so v srednjeročnih načrtih delovnih organizacij tudi zagotovili sredstva. Letos je gradbena opera-tiva začela graditi 250 stanovanj, in, kot kaže, bodo vseljiva do konca leta 1978. Torej takrat, ko bodo delovne organizacije ustvarile kakih 60 % sredstev, namenjenih za njihov nakup. Nekaj stanovanj bodo seveda lahko prodali tudi zasebnikom, nameravajo izkoristiti še vse svoje kreditne sposobnosti, vendar bo še kar precej zgrajenih stanovanj, kot vsaj trenutno kaže, ostalo praznih, ker ne bo denarja, da bi jih kupili. Upajmo pa, da bodo v prihodnjih dveh letih našli kakšno možnost za takojšnjo vselitev v vsa na novo zgrajena stanovanja. Tudi otroško varstvo so pred leti imeli slabo razvito. V starem vrtcu je zdaj 150 otrok. VzgOj-novarstveni zavod, ki ga grade s sredstvi prvega ljubljanskega samoprispevka, bo sprejel pod svojo streho še 150 malčkov. V programu novega samoprispev- ka, o katerem bodo v vseh ljubljanskih občinah letos novembra glasovali na referendumu, pa je med drugim predvidena gradnja še enega vrtca v Medvodah za kakih 90 otrok. Čez pet let bo torej v njihovih vzgojnovarstve-nih zavodih skoraj 400 malčkov — od skupno 650 predšolskih otrok, kolikor jih je bilo ob koncu minulega leta v Medvodah. In ta problem bo, kot so rekli, urejen. Medvoška krajevna skupnost je iz prvega ljubljanskega samoprispevka že dobila novo telovadnico ob osnovni šoli heroja Franca Bukovca v Preski, v obdobju drugega samoprispevka (seveda upajo, da bo sprejet in na svojem območju so storili vse, da bi bil), pa bodo zgradili- še novo osnovno šolo z 12 učilnicami. Šoloobveznih otrok imajo več kot 900. In ker je v sedanji osnovni šoli dvoizmenski pouk, nekateri otroci pa se šolajo v sosednjih krajevnih skupnostih, se boje, da še takrat — čez pet let — ne bodo mogli zagotoviti celodnevne šole. Tudi leta 1981 bodo šolske zmogljivosti še vedno premajhne, da bi lahko hkrati s šolo omogočili otrokom še celodnevno varstvo. Pa še o tistih potrebah in težavah, ob katerih bi kazalo poklicati koga na pomoč »Trgovska mreža,« so rekli, »pokriva vsa naša naselja. Trgovine so resda zastarele, premalo prostorne in že dopoldne, ko delavci delamo, so v njih dolge vrste, kaj šele v popoldanskem času. Marsikdaj zmanjka tega ali onega, predvsem kruha.« V novem naselju, kjer gradijo 250 stanovanj, nameravajo tudi zgraditi sodobno samopostrežno trgovino. Še nobena trgovska hiša pa te njihove ponudbe ni sprejela, čeprav so se že pogovarjali z njimi. Pravijo, da nimajo sredstev. Tudi podjetje ABC, ki ima zdaj skoraj vso njihovo trgovino v svojih rokah, bi lahko dalo nekaj investicijskih sredstev le za adaptacije zdajšnjih trgovin, za novo gradnjo pa ne. In ne vedo, na koga naj se obrnejo in ga poprosijo za pomoč. Pripovedovali so tudi o svojem samskem domu z 90 ležišči, ki so ga zgradili s sredstvi delovnih organizacij že pred dvemi meseci. In ves ta čas prosijo za vselitveno dovoljenje, a ga še zdaj nimajo. Menda je v ozadju tega birokratski odnos. Morebiti imajo prav tisti, ki pravijo, da se gospodom v toplih stanovanjih prav nič ne mudi, ko urejajo probleme ljudi, ki se stiskajo v kletnih prostorih. Precej samskih delavcev, zlasti iz drugih republik, ki so v zadnjih letih prišli delat v medvoška po-dejtja, živi v zelo težavnih stanovanjskih razmerah, in medtem, ko čakajo, kdaj jim bodo dali vselitvena dovoljenja za samski blok, si izmensko delijo postelje; delavec, ki dela v dopoldanski izmeni, prepusti ležišče delavcu, ki dela v nočni izmeni. In vse doslej nikogar niso našli, ki bi o tej zadevi, se pravi o vselitvi v samski blok, povedal odločilno besedo, čeprav so odprli že nešteto vrat. V prihodnjih nekaj letih nameravajo bistveno zboljšati svojo zdravstveno službo. Zdajšnji zdravstveni dom je premajhen, vanj hodi kakih 12.000 ljudi po pomoč v stiski. Čakalna doba je hudo dolga. Imajo pa v medvoških podjetjih tudi veliko poklicnih bolezni. V Coiorju in Donitu je »čista« kemična industrija, delno to velja tudi za Celulozo Aero. Ljudje vdihavajo pri delu strupene pline in hlape, v Donitu tudi azbestna vlakna. Zato v Medvodah dokaj resno razmišljajo, da bi v okviru svojega novega ali adaptiranega sedanjega zdravstvenega doma uredili tudi medicino dela, da bi pridobili zdravnike, ki bi se ukvarjali s preventivo v podjetjih, se pravi, da bi svetovali, kaj storiti za odpravo vzrokov poklicnih bolezni. Nekdanja fraza o skrbi za človeka je postala vsakdanja dejavnost ljudi, ki skrbe sami zase Tako nekako, kot sem prej napisal, smo se pred dnevi pogovarjali v Medvodah. Tudi o asfaltiranju cest, o gradnji novega kulturnega doma, o prizadevanjih, da bi v vse tovarniške dimnike montirali filtre in da v reke ne bi več odtekala odplaka; za boljše delo gasilcev, o razširitvi in ureditvi pokopališč. Vendar že to, kar sem doslej povedal, dovolj zgovorno priča, kako resno so se v Medvodah lotili problemov krajevne skupnosti, zlasti tistih, ki jih vsaka delovna organizacija sama zase ne more urediti. K temu pa je prispevala pomemben delež tudi dobri dve leti stara odločitev medvoških sindikalnih aktivistov, da bodo ob skupnih nalogah v krajevni skupnosti tudi skupaj delali. JANEZ VOLJČ Služiti težnjam delavcev iz albuma sindikalnih delavcev p0,°« gospodarstveniki se lahko 0b-Ja ‘i°’ da imajo na območju svoje Mčn ^ naislarePe zametke »težke in tajg ,e<< ,ndustrije celjskega območja. Res vy'.^arstvo ob zgornjem toku Hudinje, Sgtle^niu ‘n kovaštvo v Zrečah dolga de-j vena0 n‘Prerasl° v industrijske gigante, tistih1!/ Se ie tamPai kaM r°d za rodom Zeli de^avcev, ki so po drugi vojni prev-p0y naJvoja ramena levji delež bremen biti re^e?a razvoja. Ob tem ne smemo Prav nvi^n‘ d° konjiških usnjarjev, ki so >>pa*0 Pr'sPevali svoj delež-dela 'V- Zat° 'mamo v konjiški občini gibj5- razred< ki takoj prisluhne vsem 'udi ^em’ razume težave in zna stisniti Se, r Pas>r' pravi LOJZE KOROŠEC, jreškega Uniorja, kovaške in-sken^e■ ‘n zdujšnji predsednik občin-Kon‘- s'ndikalnega sveta v Slovenskih nim 'j0. »Samo mimogrede naj ome-'astr p m^e Prc6° 990.213,75 129,90 872.296.00 123,07 619.796,80 82,69 62,92 362.880.00 12,656.877,00 316.479.00 2.003.850.00 494.420.00 3.855.770.00 3.121.764.00 361.698.00 948.236.00 1.092.624.00 2,211.000,00 588.088.00 1,0690.458,00 1.719.963.00 358.255.00 1.169.516.00 811.206.00 1.067.269.00 821.400.00 654.300.00 734.944.00 1.974.545.00 351.948.00 835.312.00 482.400.00 816.291.00 1.734.600.00 3.212.960.00 651.015.00 792.792.00 1.422.300.00 396.202,70 — 1.034.101,50 115>7’ 3.160.439.00 135,0' 1.299.324.75 132,39 1,806.860,45 144,13 2,199.508,25 161.25 3.250.000. 00 102,92 4,852.629,05 103,88 8.022.716.00 163,78 3.893.411.00 125,44 12.765.326.65 106,93 4.714.330.10 135,20 5.592.638.00 105,31 703.142,85 88,21 203.518.00 92,55 712.230.10 102,63 469.586.90 111,80 454.719,30 89,22 _ 644.228,00 177,53 13,151.241,45 103,90 365.075.00 H5,35 2.500.423.65 124,78 477.600.75 96,9 3,369.610,15 87,39 3,464.457,70 110,98 412.426.10 114,03 1.293.840.60 136,40 1,690.212,95 154,69 2,006.267,91 90,74 625.810.00 106,41 2.095.638.10 123,97 2.101.845.00 122,20 364.232.00 101»67 1.211.714.60 103,61 953.621.10 117,50 1.164.814.75 I09-^ 835.174.00 lOl,67 629.338,20 96,18 662.225.95 90,10 1.640.000. 00 83,00 494.911.75 140,62 954.251.95 H4,24 581.340.00 120,50 964.963.90 118,21 1,788.457,85 103,1° 4,282.691,20 133,29 1.067.200.10 163,92 579.967,40 73,16 1,217.690,35 85,61 SKUPAJ: 109,415.542,00 126,069.656,61 H5’2 V nekaterih občinah je odstotek nekoliko nižji predvsem zato, ker so prispevki nakazani v tistih občinah, kjer je sedež TOZD ali OZD, in ne tam, kjer je bil prispevek zbran. Zahvaljujemo se vsem, ki so dali prispevek za obnovo krajev, ki jih je prizadel potres. Medtem ko poročamo o uspehu dosežene solidamostn6 akcije, se delovni kolektivi odločajo že za dodatno pomoč h1 namenjajo še en enodnevni zaslužek za prizadete kraje. Sekretar RS ZSS za LO in JULIJ PLANINC Uče uas za Uve ten Zai ittti del čar raa Od: ott f r s a Izhodišče našega pristopa k pro- _evanju delegatskega sistema je bilo ^ e^nje: delegatski sistem je temelj lIV ,Clrnholj neposredno izražanje in te Javljanje interesov delovnih ljudi v 2*ehni organizaciji združenega dela. j 0 j6 poudarek v raziskavi veljal de|enz*vnosti stikov, načinu in obliki , Satskih stikov ter procesov odlo-raZm ^ usklajevanje s^li^č v novih Deleo1' gatski sistem predstavlja sistem 0^‘U5°v v družbenem upravljanju in 0Ž°ča ljudem sodelovanje v pro- drobneje nismo mogli razčlenjevati. Nikakršno presenečenje pa niso pozitivnejše ocene delegatskih stikov, ki so jih dali člani samoupravnih organov ter člani organov družbenopolitičnih organizacij. To je nedvomno pogojeno z večjo vključenostjo v vse družbene procese. Razlika, ki smo jo prikazali, vsekakor ni željeno stanje, vendar vsaj še zdaj ni pričakovati, da bi vsi enako ocenjevali intenzivnost komunikacij in njihovo pomembnost za delegatski sistem. bistvenih razlik. Neposreden stik je namreč učinkovitejši mnenja je mogoče usklajevati sproti, na sestankih pa se oblikujejo celo skupinska podpora nekemu predlogu oziroma enotno mnenje ali stališče celotne skupine. URESNIČEVANJE DELEGATSKEGA ODLOČANJA Osnovno vodilo delegatskega sistema in njegova osnovna naloga, ki jo naj ta sistem in delegatska razmerja pomagajo uresničevati, je uresničevanje delavčeve osnovne pravice in su odločanja na vseh ravneh nepo-dno po svojih delegatih oziroma po v^gaciji kot celoti. Zato smo deloma Jučili naš raziskovalni interes v si-^ m delegatskih odnosov, ki so osno-, P°vezovanja delegatov in delegacij, .s® srečujejo v skupščinah in v druž-dopolitičnih skupnostih, v čimvečji ^Polnosti pa sistem delegatskih od-, °v, ki postaja temelj samoupravlja- J v temeljnih organizacijah združe-, P dela. Takšno povezovanje dele-po V in d^sgacij omoboča optimalno ezanost samoupravnih skupnosti v Slrš dru N džbenopolitični skupnosti, zno-TOZD pa učinkoviro spora-i. umevanje in odločanje o vprašanjih ust Totemih, ki so pomembni za ^ farjanje in delitev dohodka in za . druge zadeve, ki neposredno zade-;^°TOZD. I j ^POSREDEN STIK DELEGATOV, I MIROMA ČLANOV DELEGACIJ ! Z DELAVCI ! Z delavci mislimo seveda vse tiste Pmizvajalce, ki niso delegati v delav- skem svetu niti niso člani delegacij za ’do°re z^ružene8a dela. Izhajali smo iz mneve, da je neposredno komuni-fanje me(j delegati delavskega sveta Q delavci boljše kot pa med delegati aroma člani delegacij za zbor zdru-I Uega dela občinske skupščine in de-Vci- Našo domnevo so rezultati anke-sP*udi potrdili. Vzroke za različnost I ikov, ki nastopajo med delegati deškega sveta in delegati za zbor zdru-nega dela, moramo prav gotovo ^ati v slabši integriranosti delegatov zbor združenega dela v samo-j*Pravno organiziranost TOZD- Treba zb P°vedati, da so bile delegacije za °r združenega dela izvoljene in kon-ptuirane kasneje kot delavski sveti, ki lcer obstajajo že dolgo, vendar so bili P°stavljeni na delegatske temelje. . raziskavi smo predvidevali, da z pvnim stažem v isti delovni organi-m1 raste pozitiven oziroma ugod-odnos do delegatskih stikov, a izkazalo se je, da temu ni tako. , da pri tistih delavcih, ki so se °Ujaj zaposlili ali so v delovni organi-C|ji krajši čas (do enega leta), izsto * velika želja po seznanjanju ter Premljanju vseh tekočih zadev v de-uvni organizaciji. Tisti, ki so zapo-m krajši čas, se do sprejemanja in Janja informacij vedejo bolj aktivno ... bsti, ki so dlje v delovni organiza-A1' Ugodnejše ocenjevanje delegatih stikov pri tistih, ki imajo blizu ajset let delovnega staža, pa kaže že v^. nekatere druge dejavnike, ki vpli-j.° na aktiven odnos do delegatskega °čanja, česar pa v tej raziskavi po- ODNOS DELAVCEV DO DELEGATSKEGA ODLOČANJA V ocenah stikov, ki jih vzpostavljajo delegati z delavci, se ne odraža samo stopnja intenzitete teh stikov, temveč tudi odnos delavcev do delegatskega odločanja; ,ta odnos pa je tem bolj pozitiven, čim bolj so delavci motivirani za delo v samoupravnih organih (delavskem svetu) in v delegaciji za zbor združenega dela občinske skupščine. Vpliv motivacije na oceno delegatskih stikov se odraža predvsem v stiku navzgor, to je v stikih, ki jih delegati vzpostavljajo z delavci (in delavci z delegati) v fazi usklajevanja mnenj in stališč ter dajanja predlogov, ne pa v tolikšni meri v stiku, ki se vzpostavlja potem, ko je odločitve že sprejel delavski svet ali zbor združenega dela. Podatki v raziskavi vsekakor potrjujejo predvidedanje, da tisti delavci, ki izražajo veliko željo po aktivnosti v delavskem svetu ali v delegaciji za zbor združenega dela, veliko ugodneje -ocenjujejo stike, ki jih delegati vzpostavljajo pri zbiranju mnenj, stališč in predlogov delavcev, kot pa tisti, ki izražajo nižjo stopnjo motiviranosti za delo v delavskem svetu oziroma v delegaciji za zbor združenega dela. Pri „stiku po sprejetih odločitvah"' je med bolj ali manj motiviranimi sicer podoben odnos, toda mnogo manj izrazit. S stikom po sprejetju odločitve — to pomeni, z obveščanjem o sprejetih odločitvah — v delovnih organizacijah ni bilo nikoli posebnih problemov, čeprav tudi tako obveščanje ni bilo povsod dosledno izvedeno. Zato tudi glede na motivacijo delavcev ni razlik. Razlike, ki nastajajo pri stikih pred odločanjem, kažejo, a je pri usklajevanju mnenj, stališč in predlogov delegatski sistem še sorazmerno slabo uveljavljen. Vzpostavitev resničnih delegatskih odnosov pa odpravlja možnost, da bi pristojni delavcem samo sporočali sprejete sklepe in odločitve, kar lahko povzroči med posameznimi skupinami delavcev nezadovoljstvo, ki velikokrat preraste v odkrita nasprotja. KAKO SE VZPOSTAVLJAJO DELEGATSKI STIKI? Stik med delegati in delovnimi ljudmi v TOZD je najpogosteje neposreden — po navadi v razgovoru s posamezniki ter na sestankih, bolj redko pa posredno z zbiranjem napisanih mnenj in stališč. Med oblikami obveščanja oziroma vzpostavljanja stikov med delegati delavskega sveta in delegati za zbor združenega dela ni izpolnjevanje njegove osnovne dolžnosti, da neposredno in demokratično odloča o pogojih in rezultatih svojega dela ter neposredno ureja skupna družbena vprašanja. Delovni ljudje uresničujejo svoje osnovne pravice in dolžnosti skupno, povezani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in ne kot neorganizirani posamezniki, razpršeni po posameznih enotah družbene organiziranosti. Osnovna pravica in dolžnost delavca je neposredno, demokratično odločanje o posebnih in skupnih zadevah, zastavlja pa se nam vprašanje, kakšne komponente vsebuje neposredno in demokratično odločanje. Neposredno se delovni ljudje odločajo na zborih delovnih ljudi ali na sestankih samoupravnih delovnih skupin. Temeljna značilnost demokratičnosti odločanja je zagotovljena že s tem, da se imajo pravico izrekati „za“ ali „proti“ vsi in enakopravno! Toda dejanje odločitve „za"‘ ali „proti“ je samo eden od končnih aktov v procesu odločanja, ki se prične s prvo seznanitvijo o zadevali oziroma o vprašanjih, o katerih je potrebno izdelati predlog oziroma pripraviti problematiko za javno razpravo, konča pa se z verifikacijo sprejetih odločitev v ustreznem organu. Vsi tisti,- ki so seznanjeni s problemi oziroma vprašanji, ki jih kasneje obravnava delegatski organ v povsem začetni fazi procesa odločanja ali vsaj v eni naslednjih faz. so aktivizirani subjekti delegatskega sistema. S preverjanjem, v kateri fazi procesa odločanja se delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah seznanjajo s pomembnimi problemi, ki jih obravnava njihova občinska skupščina, želimo ugotoviti, v kolikšni meri je delovnim ljudem približano odločanje o pomembnih družbenih zadevah oziroma v kolikšni meri je delegatski sistem prispeval k neposrednosti in demokratičnosti odločanja. Med vsemi vprašanimi je največ takšiih (28,7 %), ki izjavljajo, da se p< navadi, s pomembnimi problemi, ki so kasneje v obravnavi v občinski skupščini, prvič seznanijo takrat, ko pride strokovno obdelan predlog v javno razpravo. Pred javno razpravo je informiranih o zadevah, ki so kasneje predmet razprave v delegatski skupščini, samo 17,2 % delavcev (glej tabelo 13), torej skupaj s tistimi, ki se seznanjajo v javni razpravi 45,9 % delavcev. Ti rezultati kažejo, da se delovni ljudje sorazmerno pozno vključujejo v proces delegatskega odločanja. Takšno vključevanje delovnih ljudi v procese odločanja je še vedno precej daleč od zamišljenega. KAKO DELUJE DELEGATSKI SISTEM V TOZD? Iz analize rezultatov raziskav je možno sklepati, da so delegatski odnosi kljub začetnim težavam pri njihovem uveljavljanju dosegli določeno stopnjo razvitosti. Vključevanje v procese odločanja v ožji ali ši rši družbeni skupnosti je možno le ob stalnem in delovnem stiku delegatov z delavci, ki jev skupščinskem sistemu bolj posreden, v odnosu do delavskega sveta pa bolj neposreden. Kot eden najpomembnejši h (for-malno-tehničnih) dejavnikov delovanja delegatskih odnosov izstopa predvsem delegatski stik z delavci. Tam, kjer je ta stik slab oziroma ga ni, tudi ni delegatskih odnosov. V takih primerih delegacije životarijo in v sebi združijo vso „demokratičnost“ odločanja. Delegatski stiki nasploh so na današnji stopnji razvoja slabi, kar potrjuje pomanjkanje medsebojne zveze med strinjanjem delavcev s stališči, ki jih njihovi delegati zastopajo v delavskem svetu oziroma združenega dela ter pogostostjo delegatskih stikov. Toda te zveze ni predvsem zato, ker je pogostost stikov delegatov z zaposlenimi še vedno premajhna. Predvsem jc premalo stikov zaradi objektivnih ali subjektivnih razlogov na relaciji zbiranja mnenj, stališč in predlogov delavcev pred sejami delegacij ali delegatskih skupščin. Delegatski stik v tem primeru ne more in ne sme ostajati enostranski, temveč se mora vzpostavljati med delegati in delavci stalen delovni stik oziroma komunikacija. Kot velik problem, ki mu bo potrebno posvetiti v bodoče — predvsem na ravni družbenopolitičnih dejavnikov — veliko mero pozornosti, izstopa premajhno oziroma neustrezno vključevanje delovnih ljudi v posamezne faze oblikovanja predlogov in sklepov kot najpomembnejših faz procesa odločanja. V tem delu anabze smo se dotaknili delegatskih odnosov le v nekaterih temeljnih točkah njihovega uveljavljanja. Na tem mestu ni bilo mogoče raz-i skati delegatskih teles ter njihove aktivnosti v njihovi celovitosti, s čimer bi lahko pojasnili mnoge dejavnike uspešnega uveljavljanja delegatskih odnosov. Predvsem pa bo potrebno v bodoče poseči v vsebino delegatskega dela in odgovoriti na vprašanja, kako vplivati na to vsebino ter spreminjati oziroma zmanjševati količino materialov in s tem dejansko omogočiti delegatom, da bodo „predelali“ gradiva v dogovorjenem roku. S tem pa se ustvarjajo pogoji za seznanjanje in konsultiranje delavcev s problemi in vprašanji, ki prihajajo v razpravo. Le ob zagotovitvi vseh teh pogojev - in pri tem bo potrebno sodelovanje tako samoupravnih kot družbenopohtičnih dejavnikov — bo možno delegatski sistem uveljavljati v normativno zamišljenem obsegu in intenziteti. SINDIKAT V DELEGATSKEM SISTEMU Najpomembnejše naloge pri razvijanju delegatskih odnosov v delovnih organizacijah so naložene prav sindikatu kot najširši organizirani sili delavskega razreda. Ob rezultatih analize, ki kažejo na precejšnje število slabosti, predvsem na področju delegatskega odnosa in delegatskega odločanja, se sindikatu zastavlja naloge v intenzivnejši obliki kot doslej. Prva naloga sindikata je spremljati delovanje delegacij in delegatov v delavskih svetih, družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnostih, ki jo bo treba še aktivneje zastaviti. Le na osnovi natančnega poznavanja dela in aktivnosti delegacij bo sindikat lahko uresničeval tudi druge naloge, ki so določene z ustavo (161. člen ustave SRS), s statutom Zveze sindikatov Jugoslavije, s sklepi 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije ter v dokumentih drugih družbenopolitičnih organizacij. Predvsem bo sindikat tako lahko aktivno sodeloval pri zavzemanju stališč ter seznanjanju članov delegacij s svojimi stališči, skrbel za usklajeno delovanje delegatov, v različnih samoupravnih in skupščinskih telesih in, kar se zdi najpomembneje, sindikat mora aktivneje težiti k ustvarjanju pogojev za delo in delovanje delegatov. Nijvečjo skrb je potrebno posvečati prav ustvarjanju ugodnih delovnih razmer za delovanje delegatov v vseh samoupravnih in skupščinskih telesih. Rezultati naše analize v mnogih točkah kažejo na pomanjkljivo skrb za usposabljanje delegatov za opravljanje njihovih funkcij. Poleg opredelitve dolžnosti in obveznosti sindikalnih organov v njihovih statutarnih in poslovniških aktih pri zagotavljanju ustreznih pogojev za odgovorno delovanje delegatov in delegacij TOZD in drugih samoupravnih delovnih skupnostih in tudi družbenopolitičnih skupnostih, je pomembna dolžnost sindikata v zagotavljanju politične podpore delovanju delegatov in delegacij, skupno sestavljanje v zvezi z oblikovanjem stališč delavcev in druge dolžnosti. Seveda bo potrebno vse te naloge in dolžnosti sindikata opredeljevati glede na specifične razmere v praksi; le tako bo mogoče na učinkovit način spremljati in odstranjevati posamezne anomalije v delegatskih odnosih. MARJAN ŠETINC 1LUA GLOBAČNIK KOGA NAJ SKRBI? Včasih skorajda ne moreš doumeti, kako se lahko različni načrti, ki jih opredeljujemo sicer dovolj strokovno in odgovorno, pokažejo kot nerealni že v kratkem času. Še lani so predstavniki jugoslovanskih rudnikov na posvetu ob tednu Komunista v Zagorju ugotavljali, da imajo te- nih, če ne celo presegli. Pa vendar je premoga očitno še premalo. Že doslej so velenjski rudarji ne le izpolnili, temveč celo presegli sklenjene pogodbene obveznosti, ker so se tudi zavedali, da ne dela Kanižarica. Mimo tega so namenili za široko potrošnjo, čeprav o tem niso sklenilii Komunist *a ES žave s prodajo premoga, toda danes ga prodajajo skorajda za med. Tako so tudi v Rudniku lignita Velenje načrtovali, da bodo letošnje leto nakopali 3,318.860 ton premoga, kar je za 200 tisoč ton več kot lani. Samo to povečanje pomeni celoletno proizvodnjo marsikaterega premogovnika, ki ga moramo poznati še iz šolskih klopi. V prvih devetih mesecih načrta sicer niso povsem uresničili, saj so nakopali 98,2 od-_ stotka načrtovane proizvodnje, toda odločno poudarjajo, da bodo zastavljeno tonažo do konca leta izpol- nobenega dogovora, 135 tisoč ton, kar pa je za te namene očitno zdaleč premalo. Stara hiba nas vseh je pač, da se spomnimo na kurjavo šele takrat, ko nas stresa mraz, zato se ni čuditi, da se naročila šele zdaj kar vrstijo, čeprav se v toplih dneh za premog skorajda nihče ni preveč zanimal. Toda vse te potrebe velenjski rudarji še razumevajoče sprejemajo. Poudarjajo pa predvsem podatek, da so namenili za proizvodnjo električne energije kar 12,9 odstotka več nakopanega premoga, kot so imeli družbenih obveznosti. Razumejo sicer, da so zaradi suše morale termoelektrarne povečati proizvodnjo, toda, pravijo, očitno razmetujemo zaloge premoga, ki še zdaleč niso neizčrpne. Da bi varčevali z elektriko vsaj tako, kot delajo marsikje drugje, nam še zdaleč ni prišlo v meso in kri. Vsakdo raje odšteje tistih nekaj dinarjev, ki jih porabi na račun nepotrebne porabe električne energije, kot pa razmišlja, koliko bi prihranil ne le sam, temveč celotna družba'. In zato morajo rudarji neprestano povečevati število nakopanih tisočev ton, izpolnjevati različne -prošnje in zahteve po premogu, delati praktično vse sobote v letu in se zavedati, da bodo krivci predvsem oni, če bi spet »mrknila elektrika«. In kaj bo prihodnje leto oktobru, se sprašujejo, ko bo začela obratovati T-4 v Šoštanju? Takrat bo šlo za termoelektrarne po predvidenem planu kar 95 odstotkov njihovega premoga, namesto sedanjih 75. »Do danes, pravijo, smo se resnično potrudili, da smo zadovoljili ne le vse obveznosti, temveč tudi vse druge potrebe, toda vprašanje je, če bomo lahko proizvodnjo povečevali v nedogled, saj ima vsaka stvar svoj vrh«. In prav o takih in podobnih vprašanjih skorajda ničesar ne pišemo. Redukcij električne energije že dolgo ni, zaradi pomanjkanja premoga se nobena delovna organizacija ne more pritoževati, v pisarnah in stanovanjih nam je toplo. Toda če bo na tem tekočem traku dobave spet nekoliko zaškrtalo, se bomo resnično začeli spet spraševati, kaj je narobe, in iskati krivca. Po stari navadi pa smo marsikdaj, čeprav tudi ne povsem odkrito, kaj radi pokazali s prstom na tiste, ki morajo globoko pod zemljo kopati črno zlato in ga spraviti na beli dan. In zato si zdaj ne delamo skrbi, ker je vse v redu, kaj šele, da bi knapom vsaj sem in tja, tako ali drugače dejali: »Hvala, fantje, da smo lahko brez skrbi«. Če je resnično treba, pravijo v Velenju, smo pripravljeni delati noč in dan. Toda, dopolnijo, zakaj, hudiča, nihče ne zna resnično ceniti našega dela in premoga, ki ga tudi naša družba nima na pretek? In res, ali naj to vprašanje skrbi le rudarje? JANEZ KOROŠEC Te dni, ko praznuje delovni kolektiv Termoelektrarne Šoštanj 20-letnico svojega obstoja, so v tej ctelovni organizaciji slavili novo delovno zmago: končana so bila glavna gradbena dela IV. faze TE Šoštanj. Že prihodnje leto bo pričela z obratovanjem tudi ta, kot pravimo zadnja faza TE Šoštanj, katere moč bo 335 MVV. To z drugimi besedami pomeni, da tečejo v Šoštanju zadnja dela na naj večje m elektroenergetskem objektu v Jugoslaviji. Ko bo nared za obratovanje, predvidoma bo to na jesen prihodnjega leta, bo znašala moč celotne TE Šoštanj 745 MVV! Na našem posnetku je del IV. faze TE Šoštanj, levo pa kot gora velik hladilni stolp, v katerem je bil pred nekaj dnevi ob zaključku glavnih gradbenih del velik „likof- A. Ul. OD SOBOTE T DO SOBOTE ZA GLOBLJE BRAZDE Minuli teden je nekako vrvel v notranjepolitičnem dogajanju, saj je bilo pomembnih dogodkov na pretek. Izvzemimo zato res najbolj pomembne. Na začetku obdobja, za katerega veljajo ti zapisi, se srečamo najprej s sejo predsedstva CK ZKS, ki je bila namenjena razpravi o sedanjem položaju in bodočih nalogah kmetijstva. Kje je bilo težišče razprave in za kaj sploh gre? Nedvomno smo v zadnjih letih na podlagi precej razjasnjene politike v kmetijstvu že marsikaj dosegli. Kar uspešno se je razvijal družbeni sektor kmetijstva v proizvodnji in predelavi. Sodelovanje z zasebnim kmetijstvom je steklo bolje kot v prejšnjem desetletju, ko smo se srečevali z stagnacijo. Spremenila se je kmetijska tehnologija, povečal delež kmetijske mehanizacije in porabe agrotehnišnih sredstev. Možnosti, zlasti še neizrabljene rezerve, pa so seveda še mnogo večje. Kje so te rezerve? Predvsem so v boljši organiziranosti, združevanju in ustvarjanju ustreznih dohodkovnih odnosov med proizvajalci in trgovino, v boljšem načrtovanju proizvodnje in prodaje. Naša hajvečja težava je namreč še vedno nezadovoljivo organiziran trg kmetijskih pridelkov, k njej pa se pridružujejo še takšni problemi, kot so boljši promet, zagotovitev sodobnihškla-dišč in trgovske mreže, predvsem pa ureditev cen, ki so ponekod, zlasti v živinoreji in pridelovanju pšenice pokazale že absurdne posledice za pridelovalce. Kot je znano, so najnovejši ukrepi ZIS že posegli na to področje, da bi izravnali nespodbudne razlike za pridelovalce. Še pomembneje je, kako spodbuditi trdnejše kooperacijske vezi med zasebnim in družbenim sektorjem kmetijstva. S tako imenovanimi usmerjenimi, vzorčnimi kmetijami smo v minulem obdobju uspešno prebili led stagnacije v zasebnem kmetijstvu. Večja proizvodnost in storilnost v kmetijstvu danes zahtevata nadaljnji razvoj kooperacije med zasebnim sektorjem in družbeno organizirano proizvodnjo. Moramo namreč izrabiti vvc možnosti in zadovoljiti naraščajoče potrebe. To pa pomeni, da se bo mora! družbeni sektor bolje organizirati in povezati, da bo lahko prevzel vlogo pobudnika in nosilca nadaljnjega razvoja. V ta razvoj je treba pritegniti tudi zasebno kmetijstvo, predvsem z boljšim načrtovanjem, racionalno izrabo mehanizacije in zemljišč, arondacijami in uporabo agrotehničnih prednosti. V skladu z zakonom o združenem delu naj bi se oblikovali ustrezni proizvodni dohodkovni in samoupravni odhosi. Veliko zanimanje v slovenski javnosti je te dni zbudila akcija »Blegoš 76«, ki je pokazala izredno borbeno pripravljenost enot JLA in teritorialne obrambe. Nič manj pa se niso izkazali prebivalci, ki so sodelovali v veliki akciji na »vojnem področju.« V zborih slovenske skupščine so obravnavali nekaj pomembnih gospodarskih zakonov, ki so v pristojnosti zvezne skupščine in h katerim mora dati Skupščina SR Slovenije svoje pripombe oziroma soglasje. Največ zanimanja sta sprožila poročilo in razprava o spoštovanju in varovanju ustavnosti.terproblematiki ustavnega sodišča kot tudi dolgoročni načrt dela slovenske skupščine v prihodnjem obdobju. CK ZKS je ustanovil tudi pripravljalni odbor za proslavo 40-letnice ustanovnega kongresa KPS na Čebinah, medtem koso v Titovih Užicah proslavili 35-letni jubilej izhajanja Borbe, glasila KPJ, ki je začelo s svojim poslanstvom v dneh znamenite Užiške partizanske republike v oktobru 1941. leta. —GOK POMOČ KANIŽARICI Tudi nova dejavnost Razdeljena razpoložljiva sredstva solidarnostnega sklada Minuli ponedeljek se je drugič sestal odbor solidarnostnega sklada za pomoč rudniku Kanižarica. Na seji odbora so razreševali nekatera vprašanja, ki so se trenutno pojavila glede finančnih težav in glede zaposlitve nekaterih delavcev, ki so doslej opravljali različna sezonska dela na področju občine Črnomelj. Odbor je na seji razpravljal o namenski porabi sredstev iz sklada, ki se zbira v organizacijah združenega dela dolenjske regije, in o sredstvih, ki se zbirajo v organizacijah združenega dela energetike in rudarstva Slovenije. Iz sredstev, zbranih na področju dolenjske regije, je odbor nakazal 700.000 din za nakup kalupov za izdelavo plošč in za nabavo kamiona z nakladalcem za opeko. Sredstva, zbrana na področju energetike in rudarstva Slovenije, pa bodo po sklepu odbora namenili za dela, ki bodo potekala pri pripravi opreme za jamo, ureditvi ceste in dvorišča rudnika, razširitvi ploščadi na rudniku in odkrivanju peska.' Za ta dela sklad prispeva samo sredstva za osebne dohodke delavcev, ki bodo zaposleni pri teh delih. Oba ukrepa pa omogočata, da bo v zimskih mesecih pri teh delih zaposlenih 50 ljudi. Odbor je razpravljal tudi o razvijanju novih dejavnosti rudnika Kanižarica. Prikazano je bilo več možnih rešitev. Odbor je sprejel predlog za dejavnost, ki je še zlasti primerna in sprejemljiva zato, ker v bistvu pomeni uvajanje za nas povsem nove in perspektivnoe proizvodnje. Po sklepu odbora bodo za začetna dela na tem področju lahko porabili 850.000 dinarjev. J. L. REKU S O STANE DOLANC, sekretar IK predsedstva CK ZKJ, na seji predsedstva zvezne konference SZDL Jugoslavije: Sodelovanje Jugoslavije z deželami v razvoju na gospodarskem področju se je začelo razvijati že davno. V začetku je potekalo samo v obliki pomoči in blagovne izmenjave, pozneje pa tudi v drugih oblikah -. industrijskem, finančnem, investicijskem in zn anstveno-telini rinem sodelovanju. V tem smo zadnja leta dosegli velik napredek. Naš izvoz v dežele v razvoju stalno narašča. Tako se je leta 1974 izvoz v te dežele povečal za dobrih 50 odstotkov, leta 1975 pa za blizu 30 odstotkov v primerjavi s prejšnjim letom. Na naš izvoz v dežele- v razvoju je leta 1972 prišlo 8,1 odstotka, 1973. leta 11,9, 1974. leta 14,9 in 1975. leta 18,8 odstotka celotnega izvoza. Naš uvoz iz dežel v razvoju je v primerjavi z našim celotnim uvozom znašal 1972. leta 9,8 odstotka, 1973- leta 13,0, 1974. leta 16,9 in 1975. leta 15 odstotkov. Pozitivne težnje, ki so se-pokazale v gibanju našega izvoza in uvoza iz dežel v razvoju v prvih mesecih tega 1 eta, upravičujejo pozitivna pri čakovanja za vse leto 1976. V letih 1956-1974 je naše gospodarstvo opravilo v 43 drža- vah v razvoju za več kot štiri mi" lijarde dolarjev različnih investicijskih in drugih del. Med drugim smo zgradili 26 liidroelck" trarn in termoelektrarn, več kot 40 večjih transformatorskih p°' staj, več daljnovodov za prenos električne energije, na tisoče k>' lometrov razdelilnega električnega omrežja, 28 pristanišč ih dokov, izvrtali 2346 vodnjakov in postavili več kot 1000 črpal' nih postaj, več namakalnih kanalov, veliko jezov, več sto perutninskih in drugih farm, veliko modernih cest, letališč pa stanovanj, bolnišnic, šol in administrativnih poslopij. V jugoslovanski!' ladjedelnicah so v teh letih zgradili 217 ladij za potrebe trgovske mornarice in pomorski ribolov v teh državah. ANDREJ MARINC, predsednik slovenskega IS, v razgovoru s časnikarji Nave Makedonije: V zadnjem času so potresi in naravne nesreče resno prizadele reprodukcijsko sposobnost Slovenije. Bil je potres na Kozjanj skem, o Katerem v Jugoslaviji niso mnogo govorili, nalaga Pa slovenski skupnosti izredno ve" like napore, \brharji so podrli gozdove, voda je zarila rudnik Ka" nižaric. Ogromno škodo je povzročil tudi potres v Posočju. D neposredne emisije smo za odpravo posledic potresa v Posočju dobili 250 milijonov dinarjev, 740 milijonov pa smo zagotovili iz republiških sredstev. To je velika obremenitev. Na zvezni sklad za solidarnost se nismo obrnili, saj je zahtev za 10 do 15-krat več, kot ima sklad denarja. Mislili smo, da bomo zmogli sami. Gre pa za visoke zneske, jemljemo jih iz sredstev, namenjenih gospodarskemu in družbenemu razvoju. Zato je zelo dobrodošla akcija, da bi vsaka republika in pokrajina zgradila v Posočju po en objekt- JURE BILIČ, sekretar IK predsedstva CK ZKJ, v oddaji ..Odprti studio'1 radia Beograd: Od 21. seje predsedstva smo veliko dosegli pri gradnji solidarnostnih stanovanj, v otroškem varstvu, znova odpiramo delavske domove oddiha, šolarjem dajemo brezplačne učbenike. V tem pogledu, v tej socialni enakopravnosti družbe smo naredili veliko. Toda družbeni standard skriva v sebi tudi neko nevarnost. Zdaj se pri ljudeh poraja para-zitstvo. Zato mora združeno delo ~ s tem da stimulira delo in ustvarjalnost, ne pa zajedalstvo - planirati tako osebni kot družbeni standard, ki bo spodbujal družbeno delo in večjo produktivnost. Pri tem je treba gledati, da ne bo prišlo do socialnih deformacij in da ne bo prihajalo do privilegijev. Kako, da se v naši samoupravni skupnosti še vedno pojavljajo podkupovanje, korupcija, bogatenje? Dokler bo stal svet, bodo tudi taki pojavi. Glavne razredne razlike smo odpravili ali jih bomo vsak čas odpravili. Toda s takimi pojavi imamo in bomo še imeli opravka. JilD6 pa čedalje manj, zlasti po 21-seji in pismu izvršnega biroja in tovariša Tita. Najbolj uspešen boj proti k°" rupaciji, podkupovanju itd- je kolektivno delo, da samoupravna kolektivna telesa delajo in d3 je vsaka odločitev javna. To J najboljše zdravilo proti takim pojavom. \Ov '^mno ugodna prodaja prinaša lesni kako gospodarimo INDUSTRIJI TUDI SKRBI akumulacija najbolj ogrožena j^voljo zamrznjenih cen je akumulativnost lesne industrije v zadnjih letih močno upadla, letos so nekatera podjetja že zagrizla v lastno substanco — Največje skrbi: kako zadostiti J^Praševanje trga in kako nadomestiti dosedanjo izgubo ter povečati akumulacijo tov °tefn Se ie v P™ polovici leta lesna industrija, posebej pa še kaj"716 pohištva, znašla v zelo težkem gospodarskem položaju, v se so že lani visoke zaloge izdelkov naraščale prek vseh mej, tJe P° uveljavitvi novih pogojev za najemanje potrošniških posojil pvl^nadoma odprl. Industrija pa je sedaj ponovno v težavnem Vee0za>“, vendar tokrat zavoljo prevelikih naročil, ki jim ne more ttlr ustreči. Hkrati pa je v zagati zavoljo cen, ki so še vedno „za-u0Z>i/.ene “’ 'n zavoljo tega ta panoga ne dosega akumulacije, kakrš-2U[ 1 Jahko v normalnih tržnih razmerjah. Tako bodo letošnji re-^■at' slabši, kot bi sodili po sedanjem hlastanju trga za izdelki, v; 1 tudiy izvozu cene niso kdove kako ugodne. Zavoljo vsega tega j ,sw industriji niso preveč navdušeni nad sedanjim tempom pro-Hilj’ cePw Pm je dodobra izpraznil skladišča izdelkov. Ljubša so hl^akomemejša gibanja, saj se večina proizvodnih podjetij, po-b'e*a industrija pa še posebej težko prilagodi hitrim spremem-v Povpraševanju in ponudbi. laba prodaja na domačem $ad- ven<^ar^e »r°dila“ let so se z velikim po- go°n' lotila obdelave tujih tr-■ Posledica tega je znatno 0večan izvoz lesne industrije ^ Jugoslovanskem merilu po ednosti za blizu 60 odstotkov glede na lansko prvo polovico leta. Po obsegu pa je izvoz pora-stel manj, kar priča, da so se na zunanjem trgu cene pohištva vendarle popravile. Vsekakor pa imajo tako doma kot na tujem največje težave proizvajalci ploskovnega pohištva; stilno in ma- sovno pohištvo gre doma in na tujem dobro v denar. Iztržek je, kot smo že omenili, šibka točka proizvajalcev pohištva. Akumulacija je v zadnjih letih padla pod raven akumulacije večine tujih proizvajalcev, v letošnjem letu pa je še slabše, in v prenekateri dejavnosti lesne industrije so že zarezali v lastno substanco. Zavoljo tega si v tej panogi že dlje prizadevajo dvigniti cene izdelkom in tako dohiteti rast stroškov. V pohištveni industriji so cene nespremenjene od lanskega maja, v drugih dejavnostih lesne industrije pa celo že dve ali tri leta. Lesarji sicer priznavajo, da bi urejeni dohodkovni odnosi v celotni proizvodni verigi, — od gozdarstva prek vseh stopenj predelave lesa do trgovcev — ublažili tempo naraščanja cen marsi- katerega od polizdelkov. Prav tako bi se posamezni proizvajalci ne greli več na trenutni konjunkturi; manj bi bilo podjetniškega vedenja. Seveda vsega tega v lesni industriji še nimajo urejenega po ustavnih načelih in zavoljo tega prihaja do velikega pritiska na cene končnih izdelkov. Tako je torej sedanje veliko povpraševanje proizvajalcem pohištva in drugim podjetjem iz lesne industrije sicer izpraznilo skladišča, prineslo pa tudi nove skrbi: kako ponuditi celotno izbiro izde1 kov zavoljo preobremenjenih kapacitet, kako nadomestiti dosedanjo izgubo zavoljo slabe prodaje v prvem polletju ter kako preprečiti upadanje akumulativnosti zavoljo zamrznjenih cen. R. B. Pograd Vrniti sredstva gospo- darstvu Lpravni fci« pribil ptŠS h. atn» naj vrnejo gospo- Za 7 - n proučijo možnost Sv0-niZanje obresti in tarif za av |C storhve, še posebno za sef 'ruanie r0611'0- Iz šestme-podatkov SDK je na-D .c razvidno, da dohodki hitr °Vn'^ bank hitro rastejo, lg^.16 bot v enakem času leta let ?’ P3 tudi izdatki so se let - T11 tudl tzdatki so se ■ 3l^nkm polletju povečali z; 2ei^c-V bančnem poslovanj sti °t ■ro naraščajo vse obre dru r'^e za bančne storitve i stv ^°’ ^aracb te8a so se sred banu katerimi razpolagaj enak ’ povečala za 38 %, z čali 0clstotek pa so se pove Ski bjdl osebni dohodki. 1 (johd'b bank se je ostane 43cTka Povečal za bliz ^ . ančniki imeli pripombe še n6 zaracIi prekratkega čas nih reZl?odai sklepati o kom srn- ^ez.uItat'h, so kljub ter Pred>og, da bodo an 'ral< svoje dohodke. ALPOS SE REŠUJE TEŽAV S PRODAJO NA TUJE VEČJI IZVOZ -MANJŠA IZGUBA Čeprav so cene izdelkov na tujem za 40 odstotkov nižje kot doma, so tudi uvožene surovine za toliko cenejše — Nad izgubo s povečevanjem izvoza in večanjem produktivnosti Skoraj 500-članski kolektiv Alposa iz Šentjurja pri Celju se v letošnjem letu krepko bojuje, da bi do konca leta popravil slabe rezultate gospodarjenja v prvem polletju in ustvaril nekaj ostanka dohodka. Po devetih letošnjih mesecih kaže, da bodo ukrepi, ki jih je kolektiv podv-zel, obrodili sadove. Vsekakor pa izkupiček ob letni bilanci ne bo takšen, kot bi lahko bil ob normalnih razmerah na trgu. Največje težave je »zmedeni« domači trg povzročit proizvodnji jeklenih cevi, TOZD Cevarna. Ta je dosegla v prvem polletju samo 78 odstotkov načrtovanega celotnega prihodka, toda čeprav se je proizvodnja v primerjavi z lanskim prvim polletjem povečala kar za 77 odstotkov, je bil iztržek komajda za 14 odstotkov večji kot lani. Ker tudi TOZD Oprema ni šlo najbolje, je ob polletju skupna izguba ob 105 milijonih dinarjev ustvarjenega celotnega prihodka znesla kar 23,5 milijona dinarjev. Kljub temu, da je večina izgube, blizu 18,5 milijona dinarjev, nastala zavoljo novega sistema zavarovanja plačil in novega načina ugotavljanja dohodka, pa je položaj zlasti v TOZD Cevarna dokaj pereč. Vsa dejanska izguba v višini kakih 5 milijonov dinarjev je namreč nastala v tej TOZD, in to pri prodaji na domačem trgu. Kolektiv je takoj po prvih znamenjih letošnje stagnacije na domačem trgu uveljavil nekatere ukrepe. Med najpomembnejšimi sta nedvomno dvigovanje produktivnosti, kjer se je le dalo, in preusmeritev prodaje na inozemski trg. Konjunktura, ki se je v zadnjih dveh, treh mesecih spet »pojavila« na domačem trgu, pa zavoljo cen, ki na njem trenutno veljajo, še vedno ne bo tisti dejavnik, ki bi rezultate poslovanja izboljšal. Zavoljo tega se bo kolektiv Alposa tudi v bodoče v večji meri posvečal izvozu. Tam sicer izdelke prodajajo tudi do 40 odstotkov ceneje, kot so dosegali cene doma ob normalnih pogojih prodaje. Vendar hkrati lahko kupijo surovino — toplo valjane pločevinaste trakove — na tujem trgu za blizu 40 odstotkov ceneje kot v domačih železarnah. Skratka, cene surovin in izdelkov so na tujem mnogo bolj uravnovešene kot doma, kjer je prevelika medsebojna konkurenca proizvajalcev »zbila« cene v poprečju za 15 odstotkov, hkrati pa omogočila kupcem, da so izsilili še nenormalno ugodne prodajne pogoje. Alpos kupi blizu 40 odstotkov potrebnih surovin doma; če k temu podatku dodamo visoke cene domače pločevine, znižane cene izdelkov (ki jih dve tretjini proda doma) ter zelo slabo prodajo v prvih letošnjih mesecih, je prej omenjena izguba kaj logična posledica razmer na trgu. Zavoljo takšnih pogojev gospodarjenja so morali v Alposu napraviti rebalans plana in nekatere začrtane naloge prenesti iz prvega v drugo polletje. Konkunktura naj bi skupaj s povečevanjem produktivnosti in izvoza (kjer izgube ni) do konca leta vendarle popravila poslovni uspeh podjetja; začetek druge polovice poslovnega leta to obeta in v Alposu so prepričani, da bodo s skrajnimi napori kolektiva le ustvarili nekaj akumulacije. I. S. DRUGA PLAT Ni možno trditi, da so gospodarskih težav proizvajalcev blaga za široko porabo trajne vrednosti, kot so pohištvo, bela tehnika, zabavna elektronika in drugo, krive samo letošnje spremembe v načinu zagotavljanja plačil in nov način ugotavljanja dohodka. Večini teh proizvajalcev so III lllllilllllilllllllllllllll ' 11 ii ii piiiill ipilliiii 1! G OSPODARSKI KOMENTAR IM se že lani kopičili izdelki v skladiščih čeprav prodaja ni bila tako slaba kot v I prvi polovici letošnjega leta. Letošnje težave ob prehodu na omenjene spre-! membe v predpisih so, kot j ! pravimo, izbile sodu dno. Polna skladišča so se začela prazniti šele v poletnih mesecih, ko je zvezna vlada ublažila pogoje za najemanje potrošniških posojil (povišala naj višji možni znesek potrošniškega posojila na trideset tisoč dinarjev in znižala obvezni depozit na W odstotkov), dodala seznamu izdelkov, ki jih je možno kupiti na || potrošniško posojilo, nekaj novih izdelkov ter znižala j (v poprečju) prometni davek od 24 na Iti odstotkov. Vsi ti in nekateri drugi ukrepi so povečali prodajo potrošniškega blaga, tako da so danes mnoga pod-j jetja i' povsem drugačnem /Ktložaju. kot so bila še pred štirimi ali petimi meseci: povpraševanje po njihovih izdelkih se je tako povečalo, da preprosto ne zmorejo zadovoljiti naročil. 'Tako je s proizvajalci bele tehnike, tako je s tovarnami /x>hištva: pojavilo se je celo pomanjkanje opeke (ki se po novem tudi prodaja na posojilo), čeprav so zaloge v začetku leta zrasle krepko čez kritično mejo. Največ zaslug za tako temeljil in nagel preobrat v povpraševanju ima prav gotovo znižanje obveznega depozita pri najemanju potrošniškega posojila in povečanje najvišjega možnega zneska tega posojila. Politika potrošniških posojil se je tako ponovno potrdila kot izredno učinkovit uravnalec povpraševanja in ponudbe na trgu. Žal pa praksa tudi kaže, da s tem občutljivim instrumentom ravnamo preveč okorno. Resda so se v zadnjem obdobju pogoji za najemanje potrošniških posojil nekajkrat spremenili in se prilagajali razmeram na trgu, vendar preveč togo in tudi prepočasi. Tako je bilo zlasti letos. Olajšave bi lahko uvedli že prej, saj je bilo že od lani znano, da je veliko proizvajalcev potrošnega blaga trajnejše vrednosti v zagati zavoljo opešane prodaje. Tako pa olajšave, uveljavljene v sredini letošnjega leta, niso pomagale toliko, kot bi lahko. Izbira v trgovinah je še vedno skromna, saj so posamezni proizvajalci v težkih časih opuščali proizvodnjo dohodkovno najbolj kritičnih izdelkov; zdaj ne morejo v celoti nadomestiti izpada. Kljub velikemu povpraševanju je tudi vprašanje, ali bodo lahko do konca leta nadomestili izgubo zavčljo slabe prodaje v prvih mesecih. Ne nazadnje pa velja omeniti, da je sedanji razmah prodaje tudi bič za proizvajalca. Trg jih nam-reč sili v prekomerno proizvodnjo, v zaposlovanje novih delavcev, v dolge dobavne roke. Dolgi dobavni roki pa skrivajo v sebi kal bodočega nezaupanja potrošnika. ki si sedaj želi kupiti pod ugodnimi pogoji izdelek, mora pa čakati nanj po dva do tri mesece. To pa seveda v bodočnosti pomeni ponovno - manjše po vpraše vanje. Za voljo tega bi nekateri proizvajalci bili že spet zadovoljni s prejšnjimi pogoji za najem potrošniškega posojila. Lahko jim damo prav; kot so sicer ugodnejši pogoji za najemanje potrošniških posojil in s tem za nakup industrijskih izdelkov trajnejše vrednosti olajšali položaj tovrstnim proizvajalcem, so na drugi strani premalo selektivni, da bi podprli dobre proizvajalce. To pa je že stara napaka politike potrošniških posojil, ki takšna, kakršna je, prej slabi napore za stabilizacijo, kot pa jih podpira. I. S. ____________________________J Lj,JBLjana KLJUB MANJŠEMU IZKOPU PREMOGA V REK VELENJE Po administrativnih kanalih Emon"0 je’ da ie 1iubliansk Ce aPred dvema letoma kupila vMnoafriški republiki opus Dos'eijevanj do I d a ^ milijonov dinarjev, e,a 1980 bo vložila šc 40 mili °V farjev. Vse kaže, da gre ; pa .jv-v. v sc Kaze, ua gic 7 Drv etn?.zam‘seE toda kaj, ko je ž P^jka naše kave naletela n bo p eme' bo Pr*srela v državi Pal t1lHna morala kavo, pridelan ZveaS!n'.E*an,az'' ponuditi vodku Zni.Akciji za rezerve, in to i novi razpisane licitacije. Za nai uvo°’■ PrSdelano v Afriki, vei ženZn> rfžim kot za katerikoli uv Plač Ero'zvod. Odkupna cena, ki u]e zvezna direkcija za rezerv Je znatno manjša, kot so pn zvodni stroški kave. Emona mora potem to kavo spet odkupiti, in to po znatno višji ceni. Po takšni poti si namreč zvezni proračun nabira dinarje, ki mu jih kar naprej primanjkuje. O tem čudnem pojavu je razpravljala tudi zvezna gospodarska zbornica, ki je predlagata zveznemu izvršnemu svetu, naj zagotovi »uvoženi« kavi kriterij jugoslovanskega proizvoda. S tem bi bila ta kava oproščena tudi carinskih dajatev. Če tega predloga ne bi sprejeli, se bo Emona, zaradi »ne-rentabilnosti investicije«, morala posloviti od svoje plantaže na afriških tleh. O. V. IZPOLNJENE OBVEZNOSTI Za TE Šoštanj 250 tisoč ton lignita več, prav tako mimo načrta za široko porabo 150 tisoč ton lignita — Izkop sicer zaostaja za planom, zato je treba podvzeti vse ukrepe, da bo plan le dosežen V prvih devetih mesecih letos so rudarji temeljnih organizacij združenega dela velenjskega premogovnika, združeni v Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje, nakopali 3,259.()0() ton lignita. Dosežena proizvodnja zaostaja za planirano za 59.860 ton, vendar pa so v zadnjih tednih rudarji, njihove družbenopolitične organizacije in samoupravni organi sprejeli več ukrepov, da izpolnijo letni proizvodni načrt — izko 4,350.000 ton lignita. Kljub temu, da devetmesečna proizvodnja lignita v TOZD Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje za 1.8 c/c zaostaja za planom, pa so doslej velenjski rudarji izpolnili vse pogodbene obveznosti. Še več! Termoelektrarni Šoštanj, TOZD Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje, ki je do konca sep- tembra proizvedel 12,9 r/( več električne energije, kot je bilo določeno z energetsko bilanco, so odpremili 25().l)(K) ton lignita več, kot je bilo določeno na začetki* leta. Na tolikšno porabo lignita v šoštanjski Termoelektrarni ni nihče računal in so zdaj zaloge premoga na deponiji minimalne. Toplarna Ljubljana bo dobila letos iz Velenja 25.000 ton premoga, kot določa pogodba, s čimer bodo velenjski rudarji krili izpad dobav iz rudnika v Kanižarici. Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje izpolnjuje obveznosti tudi do ..lo-venske industrije. In čeprav na začetku leta niso sklepali pogodbe za dobave široki potrošnji, so do začetka oktobra odpremili blizu 150.000 ton premoga, kar prav tako ne gre prezreti, v Avstrijo pa so izvozili 146.000 ton lignita, da bi izpolnil obvez- nosti iz mednarodne kreditne pogodbe. Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje oziroma TOZD rudnika lignita sc trudijo, da bi kl jub nekaterim večjim proizvodnim težavam, ki so jih spremljale, nakopali kar največ premoga in tako v največji možni meri zadovoljili potrebe po tem energetskem viru. Dosežena proizvodn ja premoga in električne energije \ Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje potrjujeta nujnost in upravičenost povezovanja energetskega gospodarstva Šaleške doline. Po mnenju glavnega direktorja kombinata. dipl. inž. Mirka Bizjaka, se vse bolj kaže pomen pov ezovanja primarnih in sekundarnih energetskih virov. To sodelovanje se mora v prihodnje odraziti tudi na področju dohodkovnih odnosov, in sicer skladno z vsebino zakona o združenem delu. Brez dogovarjanja, sporazumevanja in dohodkov ne soodvisnosti temeljnih organizacij združenega dela. ki so znotraj Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje udeležene pri funkcioniranju energetskega kompleksa in njihovega enotnega nastopa v okviru elektrogospodarske skupnosti, namreč v prihodnje ne bo mogoče zagotoviti normalnega delovanja tega kompleksa. Nove dohodkovne odnose pa bo treba uveljaviti tudi v SOZD Elektrogospodarska skupnost, obenem pa uveljaviti svobodno menjavo dela tudi v interesni skupnosti elektrogospodarstva Slovenije. P. O. DE ljudje med ljudmi 8 ljudje med ljudmi 23. oktobra 1976 stran 9 V sleherni družini se lahko zgodi, da se rodi otrok, ki se duševno ali telesno ne razvija normalno. V primerjavi z drugimi otroki starši s tesnobo in zaskrbljenostjo opažajo, da je njihov otrok drugačen. Seve, otrokova prizadetost jih boli, skrbi pa jih tudi njihova prihodnost. Mimogrede: v Sloveniji je ta čas kar 5000 zmerno in huje duševno prizadetih oseb. Domove in oddelke za duševno prizadeto mladino pa lahko preštejemo na prste. V Ljubljani od 1968. leta deluje demonstracijski eksperimentalni center za dnevno varstvo in delovno usposabljanje duševno prizadete mladine. Pred dnevi smo bili na obisku v tem centm. Za Bežigradom nas je stisnjena med vojašnico, obdana z ograjo, .„pozdravila“ nekdanja vojaška kuhinja, Id so jo pred leti preuredili v zavod. V njem je pod posebnimi pogoji zaposlenih 50 zmerno in teže prizadetih oseb. Toda, to je odločno premalo. Samo v Ljubljani čaka na sprejem v zavod kakih 250 zmerno in huje prizadetih oseb. Pri tem skoraj ne kaže opozarjati na nujne prošnje, ki se iz dneva v dan kopičijo na direktorjevi mizi. Zato je razumljivo, da smo v našem pogovom vodjo zavoda Janka Smoleja najprej vprašali, kako poteka varstvo in delovno usposabljanje duševno prizadete mladine. ,,V okviru našega zavoda že osem let delujejo tri delavnice pod posebnimi pogoji. V njih smo zaposlili tiste duševno prizadete mlade ljudi, ki lahko sami skrbe zase, obenem pa lahko opravljajo tudi lažja ročna opravila Naši varovanci delajo izdelke v lastni režiji: čestitke, ogrlice, prtičke, šivajo za otroške vrtce, izdelujejo pleskarske lestve, skladiščne police . . . Predvsem bi rad povedal, da že lep čas dobro sodelujemo z nekaterimi delovnimi organizaci- jami: Rog, Žito, Totra, Velana pred njimi pa pred leti kot „za-četnik“ Kolinska so podjetja ki so že z odprtimi rokami sprejela naš predlog za sodelovanje. Razveseljivo, za nas pa toliko bolj spodbudno, je dejstvo, da so te delovne organizacije dojele pomen delovnega usposabljanja duševno prizadete mladine. Poleg omenjenih podjetij je še veliko zasebnikov, s katerimi prav tako dobro sodelujemo. Naši varovanci delajo danes 16 različnih polizdelkov za 8 delovnih organizacij. Delo, M ga opravljajo, je organizirano po tekočem traku. Posamezne delovne faze so sila enostavne, seveda pa naši fantje in dekleta nimajo norme.“ BREZ DELA NE GRE Ko sva stopila v prvo delavnico, se mi je zdelo, kakor daje pred nami povsem vsakdanja delovna skupina. Če bi jo primerjal s tisto, ki jo vidiš v katerikoli tovarni, zagotovo ne bi opazil razlike. Čeprav so vsi starejši od 18 let, se njihova mentalna starost razteza od tretjega do devetega leta! „Kljub temu pa so sposobni skrbeti sami zase. Od tod tudi njihova sposobnost za opravljanje lažjih ročnih opravil11, je pripovedoval Janko Smolej. In čeprav so prizadeti, jih stalno izobražujemo ... Učimo jih, kako se reče temu ali onemu izdelku, zakaj jih uporabljamo, za koga jih delajo... Učimo jih oblačenja, osebne higiene, lepega vedenja... Počasi zelo počasi, toda vendarle uspevamo. Zato nas vsak uspeh posameznika ali skupine navdaja s posebnim zadovoljstvom .. .“ Spoznanje, da se varovanci med seboj dobro razumejo, da tako ali drugače pomagajo pri delu drug drugemu in da njihov vsakdan od šestih zjutraj do dveh popoldne poteka v delavnici v vzornem redu, napravi lep vtis tudi na naključnega obiskovalca centra. OBZORJA SE JASNIJO O tem, kako mačehovsko gledamo včasih na duševno pri: zadeto mladino, bržčas ne kaže izgubljati besed. Pa vendar je pred časom za prizadevno peščico v bežigrajskem centm po-sijal kanček upanja. ,,Ne boste verjeli, toda našemu zavodu je kmetica Antonija Hočevar iz Šiške volila v oporoki hišo in nekaj zemlje. Še letos mislimo preurediti hišo. Ko bo vse nared, bomo nudili dnevno varstvo in delovno usposabljali 25 mladih, ki so duševno prizadeti. Če bi imeli še 35 milijonov, bi na darovanem zemljišču zgradili dom za vse tiste duševno prizadete, za katere starši ne morejo skrbeti, bodisi, da ne znajo, ne morejo ali pa so po službah. Tako bi jim prihranili marsikatero težko uro, prizadetim pa naposled omogočili, da bi po svoje občutili človeka vredno življenje11, je razgrnil načrte centra Janko Smolej. Toda hiša v Šiški in nekaj pedi zemlje je le „ kaplja v morju potreb za družbeno organizirano varstvo in delovno usposabljanje duševno prizadete mladine v Ljubljani, da o Sloveniji sploh ne govorimo. .Če bomo čakali na oporoke, na ljudi, ki jim dobrota prihaja iz srca, na tiste, ki vedo, kako težak je vsakdan z duševno prizadetimi, bomo še dolgo daleč od stvarnosti. Za kakšno stvarnost gre, govore besede ene od mater varovancev bežigrajskega centra: „Je že tako, da se človek hočeš nočeš sprijazni z vsakim življenjem. Želela bi samo, da bi po tolikih letih uredili pravni status naših otrok in da bi bilo več domov za duševno prizadeto mladino . ,. ... da nas ne bi tako skrbelo, kaj bo z njimi, ko nas ne bo več . . .“ Ta skrb ne bi smela pestiti samo staršev, pač pa bi morali problemom duševno prizadete mladine bolj prisluhniti tudi tisti, Id so odgovorni za njihovo reševanje. IVO VIRNIK POSOŠKI VSAKDAN Med tistimi, ki so minulo soboto prišli pomagat v Posočje, so bili tudi delavci zavarovalnice Sava, PE Kranj. Dvaindvajset se jih je pripeljalo v Breginj, kjer so pomagali izseljevati imetje iz hiš, ki jih bodo porušili. Vodja odprave Lado Urbanč je povedal, da so v Posočju tudi delavci drugih enot zavarovalnice Sava. Zbrali so denar za malico, sindikat pa je prispeval sredstva za avtobus. V soboto, 16. oktobra, je prišla v Breginj druga izmena učencev poklicne lesne šole iz Škofje Loke, ki bodo pomagali pri montaži hiš iz Jelovice. Štirinajst dni do tri tedne bodo ostali v Breginju. Delo pri montaži pa se jim bo štelo kot obvezna šolska praksa. Letošnji sindikalni izlet delavcev Fenolita iz Borovnice je bil namenjen pomoči Breginjskemu kotu. Na pobudo izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata in seveda tudi na njegove stroške je 47 delavcev Fenolita ves dan pomagalo prebivalcem Podbele. Izseljevali so imetje občanov, postavljali barake in kopali krompir. Na srečo so imeb’ s seboj nekoga, ki seje spoznal na živino in mu v podjetju pravijo kar »veterinar«, saj je prav ta s svojim znanjem rešil telička, ki bi brez njegove pomoči bržčas poginil. Iz Kranja in Škofje Loke so v soboto prišli tudi zasebni obrtniki — avtoprevozniki. Deset jih je v Breginj pripeljalo iz Kranja 60 kubičnih metrov sejanega peska, potem pa so ves dan vozili gramoz in tampon. Kot je povedal Vinko Benedičič, bi tako storitev zaračunal najmanj 3.000 dinarjev. Akcijo, ki ni prva in verjetno ne zadnja, je organizirala zveza samostojnih obrtnikov Kranj. Po čigavi Rieri krojijo odtise? Človek je lahko le razočaran, če prebira zapise s sestankov osnovne organizacije sindikata Modne konfekcije Krim v Sodražici. Pravzaprav gre za različno pojasnjevanje odnosov, dejstev in morda še česa. Nekdo iz skupnih služb je napisal v zapisnik, sekretar občinskega sveta zveze sindikatov Ribnica pa je naredil zapis dogajanja na sestanku osnovne organizacije sindikata. Sicer že nekaj let vemo, poslušamo, beremo in tudi razmišljamo o razmerah, o odnosih in o samoupravljanju v Modni konfekciji Krim, kjer je zaposlenih 650 ljudi. Vse, kar bomo povedali, je bilo izrečeno v razgovoru sindikalnih delavcev, ki gaje pripravil medobčinski svet ZSSza ljubljansko regijo. Sodelovala je tudi Anica Kelc iz Sodražice in namestnica predsednice OOS Majda Kalar iz Krke v grosupeljski občini. Modna konfekcija Krim ima svoje proizvodne obrate v Mariboru, Novem mestu, Kranju, Krki na Dolenjskem in v Sodražici. Pred časom so obravnavali celo osnutek zakona o združenem delu in nekdo je pripravil — kdo, tega nam direktor TOZD ni povedal — analizo samoupravnih razmer. • Pustimo to... Dejstvo je, tako je zatrdila predsednica OOS Anica Kelc, da je kolektiv obrata Krim v Sodražici po storilnosti dela in ustvarjenem dohodku med zadnjimi v tej organizaciji. »Delavke se ne trudijo dovolj,« je dejal direktor modne konfekcije Krim Ciril Ulčar, »zato obrat kot celota ne dosega norme in tudi zato delavkam v-tem obratu ne pripada 200 dinarjev premije za delo nad normo.« Iz zapisa, ki ga je pripravil na sestanku OOS sekretar občinskega sveta zveze sindikatov Karel Oražem, potrdila pa je to tudi predsednica Anica Kelc, je direktor Ulčar grobo zmerjal delavke obrata Krim v Sodražici. Med drugim je ' dejal, da je treba predsednico sindikata v tem kolektivu suspendirati, da je potreben bič, da bi delavke spravili k pameti — torej, da bi več delale, smotrneje gospodarile. Med drugim je direktor opozoril, da ni potrebno nobeno drugo samoupravljanje, ker je za vse dogajanje v obratu odgovoren on in vodja obrata. Pustimo zmerjanje,-tudi neodgovorne izjave in še kaj... Pri direktorju temeljne organizacije združenega dela — proizvodnja smo želeli zvedeti nekatere odgovore o dilemah, s katerimi se ukvarjajo v obratu Sodražica. Ali so res le delavke krive za to, da imajo od 1250 do 1800 dinarjev mesečnih osebnih dohodkov? Ali morda v Krimu ne vedo, da že nekaj časa prav te delavke zahtevajo večje samoupravne pravice, ki seveda morajo biti v skladu ž ustavo in zakonom o združenem delu? Citiramo: »Delavci tega obrata dejansko nimajo nikakršnih samoupravnih pravic. Pravico jim deli direktor OZD oziroma pooblaščene osebe iz direkcije Krima oziroma vodja obrata.« Tako je zapisano v zapisu tovariša Oražma. To je potrdila tudi Kelčeva. »Res je,« je nadaljevala, »da imajo delavke obrata v delavskem svetu Krim predstavnike, ki pa zaradi prevladujočega števila delegatov iz drugih J1"113]0 vpliva na odločanje. Delavke obra ^ e(Jlagaj0; naj jjj v 0bratu izvolili ustrezen s?-!V^ravni organ, ki bo imel pravico odločati z us‘v n,mi sredstvi.« Direkt°r Proizvodnja Žnidaršič je po- vedal, ^avke v obratu Sodražica in meni, da niso nič ^ lene« k0t vs; drugi delavci pri nas. »Ne 1,1016111 |irQj'n^at' s l6111, da nekdo vali krivdo zaradi n>^e_ ^ivnosti dela in tudi zaradi slabih rezultaL 0sPodarjenja le na delavke. Bistvo je nekje ®'l sem v Sodražici. Uvajal sem proizvodni®^ snio se razumeli. Sicer pa so delavke, ki- a ev Ljubljani, same dokazale, da lahko izp0" norrne in tudi zaslužijo normalne osredke.« Tovariš ^arsič ni dovolj ja: s# gor vzroki za sno povedal, kje so lsPodarske rezultate v obratu So- dražica- to Sm° tudi njemu povedali — sam odgovore117^ _&>nizacijo dela, preskrbo s surovinami in br Za marsikaj drugega. V razg0' 2 Anico Kelc, ki je predsednica OOS v 5° Cl >n nato tudi z namestnico predsednice s!n aobrata v Krki Majdo Kalar, smo ugotovili- ‘ Sebojni odnosi v Krimu niso urejeni. Tovariš^ tšič nam je dejal, da »so razlogi za slabe 0^n°v neu' v odnosu obratovodij do delavcev in ^|^rejenem obveščanju delavcev.« Nekje srn0.vaj0 Ce'° prebrali, da obratovodje zapisnike skrl v svojih predalih! Morda b' ^^0 opozoriti še na nekaj drugega. Kdo ve, ka) ^hodkovni odnosi? Le kdo ve, kakšne so n‘_ ^ e m odgovornosti delavcev v skupnih službab Prašujerno — nekateri bodo ogorčeni — za , av^a v Krki, kljub zahtevam, ni dobila pre , ^niškim dopustom rednega let-dopus'; Družbeni nega uur' i;. r!UZDeni pravobranilec samoupravljanj3 Ijani je opozarjal, zaščitil delavko. - ■ F°rrl1* r;)Pravno bodo morda v Krimu tožbo dobili, sj^Uiern°, ali morda ne bi kazalo, da bi tovarišf rzelo vehementno polemizirajo o zaščiti tem> kako je ta zaščita urejena z zakonom °.|(0s2enem delu in z ustavo, morda razmislili- ko i ^ Vredni dobri človeški odnosi. Koliko je v,e e0r’ ^a se delavka počuti kot članica svoje deloVn,aJ8anizacije? Primer je iz Krke, podobnega ° navedij iz Sodražice... Delavke ^^'~-gre za tiste iz Sodražice iri Krke — da niso z oljne s samoupravnimi pravicami in dolžnoS^. ^udi s samoupravno organiziranostjo ne- 0 Zavel nov veter v medsebojnih odnosih v jaSQU' Verjetno tovariši iz skupnih služb veC*0’vede odS°vorni za svoje delo, svoje izjave in zJ jj-11^ bstim, ki ustvarjajo dohodek. Lahko usm ... lahko razmišljajo... toda, so le izvrševal« ev delavcev! Tudi v Krimu bodo morali sP°Znl|)e a družbeni razvoj zahteva vsebinske sprem v odnosih in ne zgolj formalne. M. HORVAT Poezija kovačev pod Pohorjem Tisoč dvesto delavcev Uniorja, kovaške industrije v Zrečah, že nekaj let na svojstven način spreminja svojo dolino, ki se razpre le dober streljaj od glavne ceste med Stranicami in Konjicami. Gradijo tovarno, gradijo šolo, gradijo vrtec, gradijo smučarski center, gradijo hotel, gradijo spomenike, predvsem pa samorastniško gradijo sebe. V nekaj letih so nekdanji zaselek, ki ima tisočletno kovaško tradicijo, spremenili v kulturno žarišče, ki prerašča večja, tudi občinska središča. KOVAČEVA KOBILA NI VEDNO BOSA V ozki dolini pod Roglo, ko se Skomarje in Resnik nagneta k Dravinji, so pela kovaška kladiva že pri Rimljanih. O tem v Zrečah hranijo dokaze. Zreče, do druge vojne majhen zaselek z dvajset let staro, toda za tiste čase najmodernejšo kovačijo na Balkanu, po vojni doživljajo neverjeten razvoj. Čeprav so morali po vojni na novo zgraditi vso tovarno, so gradili tako, da je danes v njej zaposlenih petkrat več ljudi, kot jih je bilo pred vojno. Danes so Zreče središče krajevne skupnosti z 2500 občani, od katerih jih je kar 1500 zaposlenih! Največ, skoraj 1200, jih zaposluje Unior, kovaška industrija, skoraj 200 Comet, industrija brusov, preostali pa so zaposleni v drugih dejavnostih. V Zrečah imajo poleg tovarn novo šolo, olimpijski bazen, vrtec, samopostrežno trgovino, obrat družbene prehrane, nekaj kilometrov naprej pa so na Rogli zgradili smučarsko rekreacijski center. Načrtujejo gradnjo modernega ho- tela, ki bo prevzel tudi pretirano delavcev. ,,Ne preostane nam drugega, če od nikoder ne moremo privabiti investicijskega dinarja," ..prav' inženir MARJAN OSOLE, generalni direktor Uniorja, eden najzaslužnejših občanov za razvoj Zreč. „Sicer pa ugotavljamo, da dinar ni vedno najpomembnejši. Pomembnejša sta dobra volja in lepa beseda. Naš kovač je nagnjen k ustvarjanju, zna ceniti lepoto, zato mu tudi ni žal denarja za ureddtev svoje okolice. Kovaštvo je poklic, ki zahteva žilico po oblikovanju, zato nam je tudi uspelo, da smo našo, dolgo časa zapostavljeno in zanemaijano dolino spremenili v „dolino umetnosti" .. .“ ČRNOGOREC, KI JE POHORC Pred leti je VASILIJE ČETKO-VIČ, rojen Črnogorec, kipar iz Celja,' iskal materiale za svoja umetniška snovanja. Tako je zašel tudi med kovače v Zrečah. To srečanje je rodilo idejo o „dolini umetnosti", saj je Cetkovič del svojega umetniškega ustvarjanja prenesel kar v Zreče. Iz zavrženih odkovkov je nastala prva, za njo druga plastika. Četkoviču se je pridružil MOMO VUKOVIČ, njima TONE LAPAJNE in DUŠAN TRŠAR. Ti avtorji so ustvarili osem plastik, ki so odmev najmočnejše dejavnosti v kraju s kovaštvom in izdelovanjem brusov. „V Zrečah me je presenetila pripravljenost ljudi, da bi del svojega življenja obogatili z umetnostjo," pripoveduje duhovni oče te galerije na prostem, kipar V. Cetkovič. ,,Da- Moda za vas Nesporno je, da je njega dni zala Haložanka prebila plot na Hajdini počivajoče rimske legije in postala rimska cesarica. Njeni otroci se niso imeli časa vrniti v Haloze, ker je medtem rimski imperij razpadel, Ptujčani pa tega niso pozabili. Zato imajo staro mesto. To staro mestno jedro, kot pravi kolegica Milanka Bavcon, je ravno pravšnje za TV, manekenke in Modo za vas. Ta , Moda za vas je zasedla nekaj kletnih prostorov hotela Petovia in se razširila v druga nadstropja. Del je vsake tri minute preplavil vse restavracijske prostore, tako da so Ptujčani, navajeni zavajanja kupcev (manekenke so nosile za nekaj številk premajhne kavbojke, to najpogostejše haloško oblačilo) tržnemu inšpektorju skorajda vložili prijavo. Upravičeno, saj se je materinstvo manekenk ob prelevitvi v make upe tako razlilo, da ga ni mogel prekriti niti škofjeloški Šešir. Ptujčanke, ki imajo resnično kaj pokazati, so se držale ob strani. Nekaj jih je bilo za stroji bližnje tekstilne tovarne, kjer so pridno šivale srajce, druge so opravljale manjvrednostna, od manekenk vsekakor mnogo slabše plačana dela. Toda nobena se ni nastavljala v objektiv od dežja solznih kamer naše že tako solzave, vendar po besedah kolegice, mnogo odmevne TV. Človek bi _ zmotno mislil, da 448 brigadirjev, ki je enainštirideset tisoč ur kopalo vodovod od Skorbe do Nove vasi, tako imenovani krak haloškega vodovoda, ni plačalo naročnine za TV in Modo za vas, kajti v čudovitem mestnem jedru jih ni bilo videti. Tudi v Petovii ne. In tudi na TV ne. IZKOPANINE IN DIREKTORJA Takole s ptujskega gradu je Ptuj kar lepo in čisto mesto. Vse je na svojem mestu; tako rekoč pospravljeno. Odkar so zgradili haloško magistralo, tudi promet odteka mimo. In z njim — marsikaj. Zato so to čudno reko poskušali zajeziti. Pri Podlehniku z motelom in pristno briško rebulo. Če se potrudiš, najdeš tudi rizling z obronkov Deliblatske peščare. Lepega dne pa družbeni pravobranilec iz Maribora (odkar so Ptujčani z Mariborčani izgubili vinsko vojno, si nekatere službe skupno delijo) reče: tovariši, tako več ne gre. Ključi gor, ključi dol, dva tovariša ne moreta biti več direktorja. Čudijo se v dveh kolektivih, čudi se občinska kadrovska komisija. Čudita se Ivan Podhostnik in Ud Nendl. Direktorja. Kako tudi ne! Kdo pa naj ve za vso našo, tako hitro se spreminjajočo politično in drugo zakonodajo. Kako pa naj občan pozna prav 134. člen zakona o konstituiranju OZD in o njihovem vpisu v sodni register. Ta šmentani člen, smešen od daleč, določa, da ne sme opravljati funkcije individualnega izvršilnega organa, v tem primeru Ivan Podhostnik, ker je bil pravnomočno obsojen za kazniva dejanja proti narodnemu gospodarstvu, torej tudi ptujskemu, proti družbenemu in zasebnemu premoženju - glej, glej, in proti uradni dolžnosti na samo tri leta strogega zapora. Za vsak primer, kot da bi vedeli za ptujsko pozabljivost, so vrli sodniki tovarišu takrat tudi izrekli varnostni ukrep odvzema premoženjske koristi v višini 47.405 dinarjev, to pa je vsotica, ki je vse leto ne zasluži noben ptujski delavec v proizvodnji, nerazdelno z drugim obsojencem pa še 41.056,25 dinarjev. Tovariš direktor, kolektiv, samoupravni organi, delavska kontrola, sindikat in člani zveze komunistov so na obsodbo — pozabili. .. Obsojen je bil v Mariboru, ki pa je, če je treba, tudi daleč. Daleč je lahko tudi od občinskega sodišča v Ptuju pa do dimnikarskega podjetja v Ptuju. To je, kot je znano, obsodilo Uda Nedla, direktorja dimnikarskega podjetja, na tri mesece zapora pogojno za dobo enega leta, ker si je tovariš direktor prilaščal pravice, ki gredo samoupravnim organom. Obenem je zatisnil obe očesi in še kaj, ko bi bilo treba disciplinirati neke tovariše, ki so grobo kršili delovne dolžnosti. Kolektivu je pozabil tudi povedati, kaj se na sodišču dogaja v zvezi z njegovim namestnikom, da o lastni razpravi ne govorimo . . . JOJ, KAM BI DEL Komaj se promenada najlepših med lepimi predstavnicami centra za nekakšno oblačenje v restavraciji, avli, kleti in kegljišču hotela Petovia konča, ti k vratarju pride razjarjen mož. Tako rekoč že skorajda žalosten. Bolj kot vratar, ki govori več jezikov, ki je malodane obhodil ves svet, če je Ptuj center in je zdaj za te ušive pare prisiljen dremati v vratarski loži, in se priduši: konec. Dovolj ima. Nagnal jih je domov. One z gradbišča. Pomislite, pridejo na delo pijani, med delom pijejo, tako več ne gre. Poslal jih bo nazaj. On je začel, kot neuki Haložan, napredoval po stopničkah, tile pa tako! In to na največjem objektu sedanje ptujske občine. In jim reče: fantje, če ima kdo težave, naj gre domov, drugi po-primemo zanj. Tudi nadure mu priznam. Tako pa ne gre in ne bo šlo. Pika. Zakaj pri hudiču ni moč nikjer več dobiti niti kapljice pijače? Je to kakšen ,,pajzlc“ ali hotel, te vprašam? Celo noč garaš, montiraš, na koncu pa nas terence nihče ne razume. JANEZ SEVER nes je v Zrečah že enajst plastik, z letom jih bo še več. Doslej nas je v Zrečah ustvarjalo šest kiparjev, v prihodnje jih bo še več. Dolino bomo v resnici spremenili v dolino umetnosti. Tako kot jaz čutijo tudi tovariši, zato nam načrtov ne manjka. Pri tem je bistveno to, da je v Zrečah prijetno ustvarjati, saj tako široke pripravljenosti in vrednotenja našega dela še nisem doživel. Kiparji ne zahtevajo denarnega nadomestila za svoje ustvarjanje, z zadovoljstvom pa delajo, ko vidijo, da ljudje cenijo njihovo ustvarjanje." ,,Prihod umetnikov v dolinico pod Pohorjem predstavlja prelomnico," poudarja FRANC SELIH, predsednik Kulturne skupnosti iz Konjic. ,,Gre za vez, ki smo jo dolgo iskali, da bi v resnici povezali umetnika z delavcem. V Zrečah nam je to uspelo. To pa je mnogo več kot samo plastike . . .“ „Zreče so že leta kulturno žarišče konjiške občine," zatrjuje KONRAD SODIN z občinskega sveta ZKPO v Konjicah. „Poglejte, v Zrečah delujejo med drugim tri amaterske gledališke skupine, trije zabav-no-glasbeni ansambli, pet pevskih zborov, tu se je obdržala „kmečka ohcet", kije mnogo starejša od Ijub- Vasilije Četkovič, kipar Ijanske, sem radi prihajajo kulturniki in športniki, tu se venomer kaj dogaja. Vse to počno delavci Uniorja in Cometa, na Jcaterih sloni vsa dejavnost v dolini. To je mnogo več, kot pa so dosegli marsikje, kjer seje denar delil z obema rokama. Naši delavci pa vse to ustvarjajo sami. Zato so še ponosnejši na svoje uspehe . . .“ Inž. Marjan Osole, direktor V Zrečah se ne primeri redko, da ostane nekaj deset, tudi sto ljudi na jirugi strani vrat, ki razmejujejo od erah dvorano od vhoda. Cenijo vse, ki pridejo k njim, sprejmejo jih z odprtim srcem. Dajo toliko, kolikor imajo, od drugih pa^so doslej dobivali le malo. Zato so tem bolj dobrodošli tisti, ki jim želijo nesebično pomagati. J. SEVER LJUBLJANA Monografija »Ljubljana« Nova in izvirna knjiga o Ljubljani! Reprezentativno darilo, ki ga bo vesel vsak Slovenec, vsak poslovni prijatelj, vsak osebni prijatelj izven meja naše dežele. Monografija Ljubljane je tiskana v slovenski in nemško-angleški verziji na velikem formatu 24X30 cm, vezana v platno, z večbarvnim ščitnim ovitkom. Cena 400 din. Knjigo lahko naročite pri ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4 K o. 4: DE iz osnovnih organizacij 23. oktobra 1976 stran 10 novice iz organizcvci/ LJUBLJANSKA BANKA Kdaj počitniška skupnost? ‘Na pobudo sindikata, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov, vodstva delovne organizacije in drugih v Ljubljanski banki že dlje razpravljajo o zahtevah delavcev za organizirano rekreacijo in preživljanje oddiha zaposlenih-Kaže, da dosedanje pobude niso dovolj, saj počitniške skupnosti še niso ustanovili, čeprav ekp-nomski in socialni interesi zaposlenih narekujejo, da tako kot drugod tudi v LB oblikujejo samoupravno interesno skupnost, se dogovorijo o njeni organizaciji, upravljanju in financiranju ter o medsebojnih pravicah in dolžnostih. Dosedanji napori, da pripravijo najprej normativne akte, ki bodo osnova za samoupravno sporazumevanje na področju rekreacije in oddiha, nato pa ugotovijo, s kakšnimi rekreacijskimi in počitniškimi objekti razpolagajo delovne skupnosti LB, doslej niso dali pričakovanih rezultatov. ISKRA — POLPREVODNIKI TRBOVLJE Pomoč Posočju ..Namesto za tovariško srečanje kolektiva na Mrzlici namenimo sredstva za pomoč prizadetim krajem in ljudem v Posočju", so sklenili na nedavnem sestanku sindikata Iskre TOZD polprevodniki Trbovlje. Ob koncu septembra so namreč v tej delovni organizaciji nameravali pripraviti tradicionalno sre- čanje članov kolektiva, a so se zaradi velikih potreb v Posočju temu srečanju odpovedali, v ta namen predvidena sredstva pa namenili prizadetim. Hkrati s tem so člani delovne skupnosti Iskre TOZD polprevodniki zbrali še blizu 18.000 dinarjev pomoči. ŽELEZARNA JESENICE Aktiv invalidov V jeseniški železarni bodo na pobudo konference osnovnih organizacij sindikata ob koncu tega meseca ustanovili aktiv delovnih invalidov, medtem ko v ravenski železarni in v Železarni Štore aktiva že nekaj let uspešno delujeta. Ob koncu septembra je bilo v sindikalnem domu štorske železarne v Teharjih tovariško srečanje teh aktivov vseh treh železarn. Na njem so spregovorili o dosedanjem delu obeh že ustanovljenih aktivov, jeseniški iniciativni odbor pa je dobil smernice za formiranje svojega aktiva. V Teharjih so se med drugim tudi dogovorili, da bodo poslej vsako leto organizirali srečanje delovnih invalidov slovenskih železarn. Ustanovili so poseben koordinacijski odbor, ki naj bi usmerjal delo odbora aktivov invalidov vseh treh železarn. Slednjič so se dogovorili, da v aktive delovnih invalidov slovenskih železern postopoma vključijo tudi invalide iz drugih delovnih organizacij v Združenem podjetju Slovenske železarne. ELEKTROKOVINA MARIBOR Premalo v žepu Na zahtevo delavcev so se minulo soboto v mariborski Elektrokovini dvakrat sestali delavski sveti TOZD in skupnih služb in razpravljali o položaju, ki je nastal v delovni skupnosti zavoljo nezadovoljstva zaposlenih ob zadnjem izplačilu osebnih dohodkov. V septembru so namreč v Elektrokovini uveljavili samoupravni sporazum o delitvi osebnih dohodkov, ki je v skladu s samoupravnim sporazumom o osnovah in merilih o razporejanju dohodka in dela sredstev za osebne dohodke delavcev kovinske in elektroindustrije Slovenije. Pri prvem izplačilu osebnih dohodkov po novem pa delavci v nekaterih proizvodnih obratih niso bili zadovoljni in so zahtevali višje osebne dohodke. Sklicevali so se na naraščanje življenjskih stroškov in poudarili, da je povišanje osebnih dohodkov za priučena delovna mesta premajhno glede na strokovna delovna mesta. Zato so zahtevali spremembo samoupravnega sporazuma. Člani samoupravnih organov so na sobotnem zasedanju sklenili, da povišanje osebnih dohodkov ne sme biti za nobeno delovno mesto manjše od 200 do 250 dinarjev. CELICA POD DROBNOGLEDOM • CELICA POD DROBNOGLEDOM • CELICA POD DROBNOGLED_ PO TRNOVI POTI 00 VELJAVE Pogovor o aktivnosti osnovne sindikalne organizacije v Slovenski If ilharmoniji — Na sindikalnih skupinah sloni celotno delo ..Reorganizacija sindikata, kot tudi drugače pravimo spremembam, ki smo jih dlje pripravljali, uresničili pa junija lani, nam je prinesla mnoge koristi. Zdaj je vsak član obveščen o vsem, kar se dogaja v naši delovni skupnosti. Vsakdo ima možnosti, da v sindikalni skupini pove svoje mnenje, predloge in zahteve. Tam, kjer se ljudje med seboj dobro poznajo, ni zadrege — razprava je odkrita in pogumna. Nimamo nobenih posebnih sindikalnih tem. Sindikat tudi pri nas, čeprav počasi, a vendarle postaja del samouprave in obenem pobudnik najboljših rešitev. Zgodi se, da moramo na sejah izvršnega odbora osnovne organizacije usklajevati stališča in razpravo o kakem predlogu prenesti na naslednjo sejo, da bi se lahko poverjeniki v miru pogovorili s člani sindikalnih skupin. Pravim torej, celo trditi bi si upal, da sindikat v našem kolektivu že dobro dela in živi med ljudmi.1' Nekako tak je bil uvod v naš pogovor o dejavnosti sindikata v Slovenski filharmoniji, ki smo ga imeli te dni s predsednikom IO osnovne sindikalne organizacije Vilijem Trampušem in tajnikom OOS Francem Kru-šičem. Naš obisk v filharmoniji ni bil naključen, saj je osnovna organizacija sindikata te najstarejše ljubljanske kulturne institucije dobila pred letošnjimi prvomajskimi prazniki za svoje prizadevno delo in za prispevek pri uresničevanju delovnih interesov srebrni znak občinskega sveta ZSS Ljubljana-Center. Čeprav je postal sindikat v filharmoniji delaven šele po celjskem kongresu, je izvršni odbor osnovne sindikalne organizacije s poverjeniki sindikalnih skupin zadnji dve leti krepko posegel v delo in življenje svojega kolektiva. „Ker šteje naš sindikat 96 članov, toliko je tudi zaposlenih, smo lani zaradi učinkovitejšega dela ustanovili štiri sindikalne skupine, v katerih je od 20 do 30 glasbenikov. Tak način organiziranja se nam je zdel najbolj primeren, saj se ljudje v ! m, Vili Trampuš, predsednik izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata Slovenske filharmonije ožjem krogu laže pogovorijo o svojih problemih, veliko hitreje pa sprejemajo tudi odločitve, s katerimi prihajajo pred samoupravne organe", nam je zatrdil Franc Krušič. Sestanke sindikalnih skupin sklicujejo na pobudo izvršnega odbora OOS, največkrat pa se glasbeniki pogovarjajo o urejanju problemov s področja delovnih in življenjskih razmer pred ali po vajah, če nanese pa' tudi med dopoldanskimi odmori. Tak način organiziranja sindikata je med mnogimi člani orkestra naletel na odpore, češ, kaj je treba „drobiti sindikat", zakaj se ne bi raje pogovarjali o svojih problemih vsi skupaj. Toda, slednjič je obveljal dogovor, sprejet v maju lani na izredni konferenci osnovne sindikalne organizacije, da tudi v praksi in ne samo na papirju uresničijo sklepe 8. kongresa ZSS o novi organiziranosti in delovanju sindikatov. Kot nam je povedal Vili Trampuš, drugače ni šlo. „Tako organizirani, kot smo danes, bomo prav gotovo kos vsem nalogam, ki so pred našim sindikatom, veliko laže pa bomo tudi pri nas uveljavili delavsko samoupravo, ki je še vedno nismo prilagodili zdajšnjim zahtevam. Dokazov, da v filharmoniji še ni prave samouprave, je več kot preveč ... Naj vam jih povem samo nekaj ... ... Že pred dobrim letom dni smo se v sindikatu dogovorili, da pričnemo z akcijo za izdelavo drugega dela samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu- Dogovorili smo se tudi za rok in se pred akcijo na našo pobudo sestali s člani IO RO sindikata delavcev v kulturi in predstavniki drugih kolektivov, podpisnikov sporazuma. Toda vse skupaj ni nič zaleglo ... V filharmoniji smo se preveč obotavljali kljub temu, da gre za sporazum, ki je življenjskega pomena za naše ljudi. Tako bomo do sporazuma prišli šele ob koncu leta. Sindikat je storil vse, toda kaj so pomagala naša prizadevanja, ko drugi niso imeli posluha za akcijo . ..“ Po zatrdilu Franca Kruši čaje bilo enako tudi ob pripravi drugih samoupravnih in normativnih aktov. „Kako je po vsem tem, ko nimamo urejene celotne interne zakonodaje, mogoče uveljaviti samoupravljanje? V izvršnem odboru OOS smo storili vse, da bi se stvari premaknile in, kot kaže, nam bo to ob pomoči novega vodstva filharmonije, s katerim dobro sodelujemo, ter z namestitvijo pravnika naposled uspelo. Pa še na nekaj bi rad opozoril: sindikat je bil tudi pobudnik akcije za čimprejšnjo izvolitev odbora samoupravne delavske kontrole, toda tu sm0 bili bolj ali manj osamljeni bojevniki .. . Tako še danes nimamo tega organa, čeprav bi ga morali imeti že lani ... Takih primerov je še več". V zadnjih mesecih ko imam0 novo vodstvo in ko je zaživela tudi dejavnost OO ZK ter samoupravnih organov, je kot kaže, tudi v filharmoniji zavel nov veter. Razveseljivo je, da v najstarejši ljubljanski kulturni stituciji počasi, a vendarle vztrajno postaja sindikat organizacija delavcev. „Pa ne samo to. Sindikalni aktivisti v naši delovni skupnosti se zavedamo11, nam je & dejal Vili Trampuš," da bomo v svoji aktivnosti dosegli veliko več, kot smo, če bomo okrepili delo sindikalnih skupin. Enoletne izkušnje so nas namreč poučile, da lahko samo v njih neposredno delujejo vsi člani sindikata. V sindikabih skupinah članstvo najlaže obravnava in rešuje probleme, posreduje predloge, zastavlja vprašanja, zahteva odgovore. To smo najbolje spoznali na vseh doseda-njih razpravah v skupinah- b po trnju smo prehodili pot, da smo tudi v naši dejavnosti utrdili mesto, vlogo in pomen sindikalnih skupin pri neposrednem urejanju delovnih in življenjskih problemov članov delovne skupnosti. . . Čeprav nas čaka še kopica težkih nalog: smo v izvršnem odboru sindikata vseeno zadovoljni, da sm° uspeli že v začetku naše dejavnosti uveljaviti tak sindikat, kakršnega hočemo m tudi rabimo. IVO VIRNIK NAŠI PRIJATELJI FRANJO LESKOVEC, Scopolijeva 37, Ljubljana POZABLJENI NAJESEN ŽIVLJENJA Trii nse de tridesetletni Franjo Leskovec iz Ljubljane sodi med naše najstarejše naročnike. Trdili bi lahko, da je med tistimi, ki več kot tri desetletja dobivajo DE vsak teden na dom, najdlje zvest našemu časniku. Še sam namreč ne ve, od kdaj je naročen na DE, prav gotovo pa je bil med prvimi, ki smoga takoj po osvoboditvi vpisali v kartoteko naših naročnikov. Do upokojitve pred dvanajstimi leti je bil aktiven sindikalni delavec, zato še danes, čeprav je, kakor zatrjuje, zaradi slabega zdravja nekoliko odmaknjen od družbenopolitičnega življenja v svoji krajevni skupnosti in občini, spremlja razvoj našega časopisa. Sicer pa se je Franjo Leskovec prvič srečal s sindikalnim delom že pred vojno v kamniškem Titanu, pozneje pa v Litostroju, kjer je več let opravljal več pomembnih družbenopolitičnih funkcij. Najprej je bil tajnik, potem pa predsednik sindikalnega odbora v oddelku obdelavalnice. Tako je s svojimi bogatimi izkušnjami veliko prispeval h krepitvi in uveljavitvi delavske organizacije v prvem gigantu slovenske težke industrije. ,,V Titanu sem najprej končal de- * lovodsko šolo in se kasneje kot orodjar vključil v napredno delavsko gibanje. Ko so moji sodelavci spoznali, da trdno stojim v njihovih vrstah, med njimi, ki so se borili za naše pravice, so me štirintridesetega leta izvolili za delavskega zaupnika. Čeprav mlad, brez izkušenj, sem vedel, kaj moramo storiti. Našim zahtevam delodajalci sicer sprva niso ugodili, toda ko smo jim povedali, da mislimo resno, so slednjič popustili. ■ . Svoje pravice smo delavci Titana terjali tudi prek tedanjega sindikata metalurških delavcev, v katerem smo bili včlanjeni od prvega do zadnjega ... V nenehnih bojih s kapitalisti je skoraj neopazno prišla vojna ..." Z njo tudi Leskovčeva najtežja leta. Najprej so ga okupatorji zaprli v Begunjah, potem pa je vsa medvojna leta preživel še v taborišču pri Spittalu ob Dravi. „Kam drugam naj bi šel po vojni kot spet v Titan. Ko pa so začeli graditi Litostroj, sem se preselil v Ljubljano in tu tudi ostal. Največjo čast sem kot dolgoletni sindikalni aktivist doživel oseminštiridesetega, ko so me sprejeli v zvezo komunistov. Od tedaj naprej sem še z večjo vnemo 'poprijel za delo povsod tam, kjer je bila potrebna moja pomoč.“ Ko je sklenil pripoved o svoji življenjski poti, sva se „preselila“ k našemu listu. ,,Ker spremljam razvoj DE skozi vse faze njenega spreminjanja," nam je dejal, „lahko rečem, da je vedno bolj delavska. Mislim, da je sedaj naš časopis delovnemu človeku mnogo bližji. Všeč mi je preusmeritev v kon- kretno problematiko pa tudi oblikovno in slikovno je list veliko bolj privlačen, kot je bil." Ni dvoma, da se je z njegovimi dolgoletnimi sindikalnimi izkušnjami izoblikoval do DE tudi kritičen odnos. Zato smo skušali v pogovoru zvedeti, česa v Delavski enotnosti še pogreša, česa si želi, kaj mu ugaja in kaj ne? ,,Morda bi kazalo več pisati o manjših krajih in o delu in življenju manjših delovnih organizacij, tako da bi v DE spregovorili ljudje z vseh območij naše ožje domovine in ne samo, kar sedaj novinarji radi delate, iz večjih delavskih središč. Veliko bolj bi morali prisluhniti tudi problematiki družbenih dejavnosti. In ne samo to-Več prostora bi morali nameniti sindikalni (ne)aktivnosti na področju družbenih služb. Da ne pozabim: čeprav prejemamo naročniki - upokojenci poleg DE vsak mesec še Vza-^ jemnost, se mi zdi, da bi morali več pisati o ljudeh, ki na jesen svojega življenja ostajajo večkrat osamljeni, pozabljeni. Spoznati bi morali tudi njihove težave. Teh pa, verjemite, ni malo..." /. VIRNIK Ljubljana - 23. oktobra Ii,,, posvetni delavci občine ^“Mjana-Šiška že tretjič pra-j »dan prosvetnih delav-nj ' Na akademiji, katere orga-dikt1 * Ld občinski odbor sin-ata delavcev vzgoje in izobra-nitanJa’ Je Lil slavriostni govor-sekretar MK ZKS Ljubljana aPj0 Hafner. Kulturni program 50j Pij® J® izpolnil recital ob ^■ietnici smrti Srečka Koso-kli^l-, .8a ie izvedla skupina poetih igralcev iz Ljubljane. v PODKOREN — Ze lani so se k hotelske m podjetju „Gorenj-v , Jesenice odločili za svoje-p po turistično propagando. okr P *ma v gon in in °ilc’ ye® hotelov, depandans drugih gostinskih objektov, v . So že lani organizirali v Panjski gori slikarsko kolonijo. 4 ,osnja je bila v Podkorenu od i ■, o 10. oktobra. Kolonije se je ježilo deset znanih sloven-J1.11 krajinarjev, ki so tu ustvarili j'c slik prelepe gorenjske kra-Jule in motivov z značilno arhi- Slikar Tomaž Železnik o Lturo Gornjesavske doline, ake bodo na letošnji dan republike razstavili v Kranjski gori, Jihova nadaljnja pot po domo-t P.ln zunaj nje pa bo pomenila d* svojevrstno turistično propagando. B. B. RAVNE NA KOROŠKEM -kipa RTV Ljubljana je 13. ktobra priredila v okviru serije ■sulturno-zabavnih prireditev ,,V aa|h kolektivih" tako prireditev o ^elezami Ravne na Koroškem, fdemdesetminutni prireditvi v “dratu industrijskih nožev je pri-ostvovalo več kot 1500 železar-iv‘ Navdušla jih je tudi zato, er. s? v tem kraju pogosto ne psujejo z izvajalci iz večjih sre-sc in zat0> ker so se ne poredno srečali z igrala, pevci in fasbenild zabavne glasbe, ki jih ,?bto poznajo bodisi iz filmov P z malega ekrana. Orkestru Joža Lnvška je sindikalna organi-f*01!3 * v zahvalo podarila veliko jPominsko plaketo Železarne Ravne. j. G. Kaj pa naš dogovor, tovariši ? Mesec knjige — tradicionalna jugoslovanska akcija, namenjena širjenju in popularizaciji knjige, bo tudi letos v dnevih od 15. oktobra do 15. novembra. V Beogradu je že odprt knjižni sejem Mesec knjige 76, prireditev, ki je letos še posebej povezana s 35. obletnico vstaje in z obletnicami naših književnikov Ivana Cankarja, Vladi-mira Nazorja in Bore Stankoviča. Slovenci bomo ta meseč knjige še posebej označili s praznovanjem 50-letnice smrti pesnika Srečka Kosovela. Poleg velikega jugoslovanskega posvetovanja o „popularizaciji in afirmaciji knjige v naši samoupravni socialistični družbi11, se bo po naših občinah zagotovo tudi letos zvrstilo več prireditev, kot so knjižne razstave, literarni večeri in srečanja s pisatelji, začeli ali znova obudili bomo akcije za ureditev knjižnic in čitalnic. Kaj pa naš dogovor v sindikatih? Za prodor dobre in poceni knjige do delovnih ljudi smo se slovenski sindikati na celjskem kongresu zavezali zelo konkretno. Sklenili smo, da se bomo z akcijo zavzeli, da bo Prešernova družba kot edina družbena organizacija za množično knjigo v Sloveniji, dobila res množično zaledje bralcev njenih knjižnih zbirk, s tem pa tudi vsa druga knjižna ponudba številnejše odjemalce. Da bi tak dogovor uresničili, smo se v sindikatih dogovorili naj ima sleherna komisija za kulturo pri občinskih sindikalnih svetih tudi člana, ki bo zelo konkretno zadolžen za to, da vzpostavimo široko mreža sindikalnih zaupnikov Prešernove družbe po delovnih organizacijah. Vsi smo se s tem strinjali, ugovorov ni bilo, prevladovalo je prepričanje, da Prešernova družba lahko opravi svoje množično poslanstvo med delavci le s konkretno pomočjo sindikalnih organizacij in organov. In kaj je storjenega po nepolnih petih mesecih, odkar smo se tako dogovorili? Na urednikovo mizo je pred dnevi prispel sklepni zapisnik komisije za kulturo občinskega sveta ZS Nova Gorica. Vsebina: lanska rkcija za določitev zaupnikov Prešernove družbe in zbiranja naročnikov za letno knjižno zbirko PD ni uspela. Dosedanja naročila kažejo upadanje, prav tako upada število zaupnikov v delovnih organiza- cijah. Akcijski sklepi: o pomenu širjenja knjig Prešernove družbe naj bi se animatorji kulturnega življenja seznanili na novembrskem seminarju; predstavnik Prešernove družbe za Goriško bo obiskal večje delovne organizacije, da bi jih seznanil s knjižno zbirko za leto 1977, dogovoril pa se bo tudi z Goriško knjižnico, da se bo bi-bliobus vključil v akcijo širjenja knjige Prešernove družbe; pozivajo tudi vse osnovne organizacije, naj se vključijo v to akcijo. Glede te posebne kulturne akcije, ki je očitno na mrtvi točki ali kaže celo znamenja upadanja, je podoba razmer v Novi Gorici povsem enaka sliki po vsej Sloveniji. Žal, a res je, da zadnji pregled, ki nam ga je posredovala Prešernova družba, kaže, da marsikje letos upada število naročnikov knjižne zbir- ke in da je le kakih 45 zaupnikov iz delovnih organizacij pridobilo letos še kakšnega novega naročnika. Podatki kažejo, da imamo le blizu 200 zaupnikov v delovnih organizacijah, če odštejemo tiste, ki na (v Sloveniji pa imamo kakih 6-000 osnovnih organizacij ZS) šolah zbirajo naročila med učitelji in mladino. Lani oziroma letos se je v seznam uvrstilo le blizu 20 novih zaupnikov, od teh jih je le sedem letos pridobilo nekaj naročnikov. Skratka, naš dogovor, v katerem ni vprašanj, kdo in kaj naj naredi, zaenkrat ni dal skoraj nobenih rezultatov. Ostajamo torej glasni v besedah, širokopotezni v dogovorih pa majhni v dejanjih. To smo zapisali, da bi se v mesecu knjige vsi skupaj, tudi v sindikatih, spomnili naših lastnih „dol- 80v* ’ . SONJA GAŠPERŠIČ ZAUPNICA ŠTEFKA ŠKORNIK V Železarni Štore je .zaupnica Prešernove družbe tovariši ca Štefka Škornik. Že tretje leto ši ri knjige med delavce in pridobiva vedno nove naročnike knjižnih zbirk Prešernove družbe. Petnajst let je Štefka Škornik zaposlena v Železarni Štore in pozna veliko zaposlenih. Njeno delovno mesto je blagajna, to pa ji olajša delo ob zbiranju denarja za naročnino. V obrate železarne doslej sicer ni zahajala, delavcem pa približa knjige tako, da jih razstavi na blagajniško mizo. Tako je lani zbrala 83 naročnikov, letos pa ima doslej že sto stalnih naročnikov, poleg tega pa proda še štirideset do petdeset zbirk letno tistim, ki se ob prihodu v blagajno odločijo za nakup zbirke. Zaupnica Štefka pravi, da opaža povečano zanimanje za knjige, naročniki ne odstopajo, postajajo stalni naročniki. Šama razmišlja tudi o tem, kako bi svojo akcijo v korist zaupane naloge še bolj razširila. Treba bo obiskovati obrate železarne — pravi — in tako vzpostavljati z delavci tesnejši stik- To bo zagotovo prispevalo, da bi se število naročnikov knjižnih zbirk Prešernove družbe še povečalo. Njeni uspehi soji v zadovoljstvo, zato razmišlja o tem, kaj vse še lahko stori, da bi spodbudila čim širši krog ljudi k branju dobre knjige, ki pa je seveda dostopna tudi njihovemu žepu- KATJUŠAROJAC STE NEMARA PREZRLI Štiri stopnje šol za gostinstvo Pomena,gostinstva, gostinskih strokovnih kadrov in gostinskega šolstva so zavemo šele tedaj, ko dobro premislimo, kje vse potrebujemo gostinske kadre. Tu mislim predvsem na turizem, katerega glavna komponenta je prav gostinstvo. Še posebno pomembna naloga gostinstva oziroma gostinskih kadrov pa je, da zagotove vsakodnevno zdravo prehrano prebivalstva, saj se vse večji del ljudi lirani v gostinskih in drugih obratih za prehrano. Iz programa razvoja gostinskega šolstva, ki ga je pred štirimi leti izdala Izobraževalna skupnost Slovenije (novejših podatkov, žal, nimamo) sledi, da naraščajo gostinske zmogljivosti v Sloveniji. Od leta 1966 do 1969 se je na primer število vseh organizacij, ki se ukvarjajo z gostinstvom, povečalo za 27 %. Po številu sedežev pa za 11 %. Ze takrat pa je za takšne kapacitete pritnanj kovalo 15 - 20 % delavcev, če bi hoteli izboljšati kakovost gostinskih storitev. Ugotovimo lahko, da je obstajal absoluten primanjkljaj delavcev: od kvalificiranega delavca do delavca z visoko izobrazbo. Ta primanjkljaj pa krijejo na vseh stop-njah strokovnosti delavci, ki imajo nižjo dejansko izobrazbo. Kolikšna je neustrezna strokovnost gostinskih delavcev, je težko reči, domnevamo, da najmanj 50 % zaposlenih nima ustrezne izobrazbe. Iz analiz naraščajočih potreb po gostinskih kadrih lahko sklepamo, da bomo leta 1985 potrebovali 34.500 gostinskih delavcev, kar pomeni 80-odstotno povečanje v primerjavi z letom 1969. Takšno povečanje bo potrebno zaradi razši rjene reprodukcije oziroma povečanih potreb po kadrih v obstoječih gostinskih kapacitetah. Toda ko razmišljamo o povečanju števila gostinskih delavcev, moramo razmišljati tudi o njihovem strokovnem izobraževanju. V Sloveniji imamo danes osem gostinskih izobraževalnih zavodov, v katere se vključujeta dve vrsti šol za izobraževanje gostinskih kadrov na ravni srednjih šol: gostinske šole in hotelski šoli. Gostinsko-turistični kadri za višjo in visoko izobrazbeno stopnjo pa se šolajo predvsem na visoki ekonomski komercialni šoli v Mariboru. Sedanji sistem izobraževanja mladine in odraslih za dela v gostinstvu ustreza le za delovna mesta natakarjev in kuharjev ter za delovna mesta, ki jih vsaj delno pokriva poklic gostinskega tehnika: takih delovnih mest pa je le dobra četrtina vseh mest v gostinski dejavnosti. Pri izdelavi predmetnega programa razvoja gostinskega šolstva v SR Sloveniji je treba najprej razčistiti določena vprašanja o nomenklaturi poklicev za gostinstvo. Novi sistem izobraževanja bi moral zagotoviti šolanje kadra za ustrezne poklice v skladu s stvarno zahtevnostjo delovnih mest. Sitem izobraževanja naj bi omogočil učencem redno možnost navpičnega in vodoravnega prehajanja v skupini gostinskih poklicev, to je nadaljevanja šolanja od nižje na višjo stopnjo ter iz ene v drugo osnovno stroko, če se za to pokažejo potrebe. S tem bi nadomestili dosedanji sistem zaprtosti- in notranje neprehodnosti v gostinskem šolstvu- Kot značilna oblika naj bi se uveljavil stopenjski sistem šolanja. Za izobraževanje vseh gostinskih poklicev bi bile potrebne štiri ftop-nje strokovnih šol za gostinstvo: nižja gostinska šola, srednja gostinska šola s praktičnim poukom, srednja tehniška šola za gostinstvo in višja gostinska šola. Seveda pa bo treba še premisliti, kako bodo te stopnje vključene v sistem usmetjenega izobraževanja. Gostinski šolski zavodi v Sloveniji so prostorsko zelo raztreseni. Smiselna bi bila povezava v gostinske šolske centre za celjsko, za primorsko in goriško, za ljubljansko in gorenjsko, za štajersko in pomursko ter za dolenjsko in spodnjesavsko območje. torej v pet centrov. Z ustanavljanjem večjih centrov bi zagotovili večjo koncentracijo dela v vzgojnoizobraževalnih procesih, večjo koncentracijo materialno tehničnih možnosti itd. Problemi v gostinskem šolstvu dokazujejo, da je ustanovitev posebne izobraževalne skupnosti za to področje nujna. Če ste nemara prezrli - pred tremi tetini smo že pisali v „DE", daje samoupravni sporazum o ustanovitvi posebne izobraževalne skupnosti že posredovan v podpis delovnim organizacijam na področju gostinstva in turizma. STANKA RITONJA J na ravni stalnih predstavnikov v ZN, so obravnavali Pobudo za sklicanje ministrskega zasedanja 25 držav, ki sestavljajo ?ovo koordinacijsko telo neuvr-soenih držav. Na tem zasedanju naj bi ministri proučili izvajanje sklepov> ki so sprejeli vodilni Qržavniki neuvrščenega sveta na P?tj konferenci v Colombu. Naže, da bo zasedanje že v prvi polo\ici prihodnjega leta, čas in Kral pa bodo še določili. Na sestanku koordinacijskega biroja s° se poleg tega med drugim do-8°vorui, da se bodo neuvrščene države na sedanjem zasedanju generalne skupščine ZN posve-dte predvsem problemom, povezanim z osvoboditvijo narodov afriškega juga, oboroževalni tekmi (in pri tem sklicanju posebnega zasedanja generalne skupščine o razorožitvi) ter ukrepom za okrepitev Združenih narodov in njihove vloge v živ-•jenju mednarodne skupnosti. V pripravah na arabski vrhunski sestanek, ki naj bi se začel v Ponedeljek, je šest arabskih vodi-“tjev na sestanku v Riadu sprejelo obetaven načrt za odpravo ubanonske krize, ki že drugo teto vznemirja arabski svet in od-ffača pozornost od resničnega re Se vanj a najvažnejših problemov Bližnjega vzhoda. V Riadu s° se med drugim dogovorili, da * bodo boji med vsemi silami, zapletenimi v libanonske spo-Pade, trajno končali 21. oktobra vendar do zaključka redakcije ?a ni bilo novic o tem - in da bodo arabske mirovne sile, kate- rih glavna naloga bo nadziranje prenehanja bojev in zasedba položajev med sprtimi stranmi, povečali na 30 tisoč vojakov, ki jim bo poveljeval libanonski predsednik Sarkis. V Riadu so tudi potrdili, da je palestinska osvobodita a organizacija edini in zakoniti predstavnik palestinskega ljudstva; arabske države se ne smejo več vmešavati v njene notranje zadeve pa tudi palestinska osvobodilna organizacija se ne sme vmešavati v notranje zadeve drugih arabskih držav. Medtem so v Kairu objavili novico, da sta se predsednika Sirije in Egipta Asad in Sadat v Riadu sporazumela za ponovno navezavo diplomatskih stikov med državama, ki sojih pretrgali junija, in se dogovorila za ustavitev medsebojnih propagandnih napadov. Pred bližnjo obletnico Francove smrti španska skrajna desnica spet dviga glavo in se nikakor noče sprijazniti niti z najmanjšimi in nepomembnimi spremembami, ki jih doživlja Španija. Korenitih premikov v demokratizaciji družbenega in političnega življenja pa tako ni. Madridska vlada je te dni prepovedala kongres španske socialistične delavske stranke, napovedan za 4. november. Program kongresa, ki gaje stranka poslala vladi, so zavrnili, tako da bo kongres španskih socialistov verjetno na tujem, v Lizboni ali Parizu, na njem pa bodo kot gostje sodelovali tudi nekateri zahodnoevropski socialnodemokratski in socialistični voditelji. -aš DOGODKI NA KITAJSKEM DEJSTVA IN UGIBANJA Prihodnost bo odgovorila na vprašanje, kako bo kitajsko ljudstvo uresničevalo razvojno pot, kot jo je začrtal Mao Ce~lung Razpletanje dogodkov na Kitajskem, ki je letos po predsedniku vlade Ču En-laju in legendarnem maršalu Ču Deju izgubila še tretjega velikana, svojega največjega moža, predsednika komunistične partije in tvorca sodobne socialistične Kitajske Mao Ce-tunga, je še daleč od takšnega razpleta, ki bi omogočil jasne in zanesljive trditve o kitajski prihodnosti. Številne so neznanke, ki prevevajo razmišljanje o nadaljnjih poteh notranjega razvoja te najbolj obljudene države sveta, a vendar je očitno, da bo vse tisto, kar preprosto imenujejo »Maova misel« in kar se je nedvomno zelo globoko zakoreninilo v osemstomilijonskem kitajskem ljudstvu, ostalo glavni temelj kitajske politike — temelj, na kate^ rem bodo novi partijski voditelji Hua Kuo-feng in njegovi sodelavci zidali prihodnost. Številna znamenja pa opozarjajo, da to delo še zdaleč ne bo lahko. Tudi v prihodnje ni mogoče pričakovati, da bo kitajski razvoj premočrten, saj tudi pod Maovim vodstvom ni bilo tako. Mnoga notranja protislovja namreč obremenjujejo kitajsko politiko, v kateri nenehno odseva tudi »boj dveh linij znotraj partije«, kakor Kitajci pra- vijo razlikam v stališčih o razvijni politiki. Osrednje vprašanje, okrog katerega se že dolgo krešejo mnenja in spopadajo različne ideje (pa tudi v prihodnje bo po vsej verjetnosti tako), je poenostavljeno tole: kako zagotoviti gospodarski in družbeni napredek dežele, katere gospodarstvo je še vedno oprto predvsem na kmetijstvo, medtem ko se industrija šele uveljavlja in prodira v gospodarsko strukturo. Številni odgovori na to vprašanje se, razumljivo, ponujajo kar sami in so v mejah miselnosti, ki izvira iz zahodne, denimo iz evropske civilizacije, tudi popolnoma logični in morda sprejemljivi. Toda Kitajska zaradi svojih posebnosti noče stopati po že znanih razvojnih poteh in zavrača uveljavljene modele družbenogospodarskega napredka. Eden od vzrokov za takšno ravnanje je nedvomno zelo številno prebivalstvo. Kajti, če se omejimo na en sam možen odgovor na omenjeno osrednje vprašanje, bi materialna stimulacija delavcev očitno zahtevala velika sredstva, ki jih na sedanji stopnji gospodarskega razvoja težko zagotovijo ali pa jih sploh ne morejo zagotoviti. Hkrati pa obstaja tudi nevarnost, da bi takšno nagrajevanje delavcev povzročilo socialne razlike, ustvarilo sloj »bogatejših, privilegiranih« prebivalcev, iz tega pa bi se lahko porodile nove notranje zaostritve in nezadovoljstvo med množicami tistih, ki bi ostali »prikrajšani«. Tudi zaradi tega je pokojni Mao postavil v ospredje — krepko na prvo mesto — politiko, ideologijo, razredni boj. To naj bi bilo glavni dejavnik notranjega napredka, medtem ko so ekonomske zakonitosti razvoja pitisnjene v ozadje in jim ne gre kakšna pomembnejša ali celo odločilna vloga. Med tujimi spremljevalci dogodT kov na Kitajskem se je uveljavila razporeditev raznolikih idej, ki jih zagovarjajo posamezni kitajski voditelji in visoki državni in partijski funkcionarji v dve skupini, ki so jima pogojno nadeli imeni »radikalna« in »zmerna«. Potem ko se je v prvih mesecih tega leta razbohotila kampanja proti podpredsedniku partije in vlade Teng Hsiao-pmgu, ki so ga 7. aprila odstavili z vseh partijskih in državnih dolžnosti, so se pred nedavnim znašli ha udaru ostre kritike (in tudi v zaporu, kakor pravijo poročila, ki jih uradno še vedno niso potrdili) voditelji druge, »radikalne« skupine, med njimi tudi Maova vdova Ciang Čing; torej prav tisti, ki so najbolj vneto, odločno in prepričljivo razpihovali gonjo proti Teng Hsiao-pingu. Zastavlja se vprašanje, ki tako kot številna druga ostaja brez odgovora, ali potemtakem Teng vendarle ni kriv vsega, česar so ga obdolžili. Zadnja poročila iz Pekinga pravijo, da zaprti »radikali« niso pripravljali le državnega prevrata, marveč so kovali zaroto in rovarili, še ko je Mao živel. Novi predsednik partije Hua Kuo-feng je odločno posegel v te »zarotniške namere« in pokazal, da ima kitajsko krmilo trdno v rokah in da namerava stopati po poti, ki jo je začrtal pokojni Mao Ce-tung. Na vprašanje, kakšni bodo Huovi koraki na tej poti, pa seveda lahko odgovoti samo prihodnost. V. BARABAŠ kdo je kdo KURT VVALDHEIM generalni sekretar OZN Generalni sekretar Združenih narodov dr. Kurt "aldheim je pred dnevi izjavil, da je pripravljen °Pravljati to funkcijo tudi naslednjih pet let, če mu bo igralna skupščina ponudila mapdat. Sedanji man-at se bo Waldheimu namreč letos iztekel in zato ora generalna skupščina na tem rednem zasedanju -V-Pliti novega generalnega sekretarja. ^aldheimse je rodil leta 1918 v Spodnji Avstriji. O dtplomaciji, ki se ji je pozneje posvetil, je resno ra-zmišljal že pred drugo svetovno vojno, ko je v letih 1937-38 študiral na dunajski konzularni akademiji, diplomat je postal takoj po vojni, ko se je Avstrija, dotlej pokrajina tretjega rajha, rojevala kot neodvisna država. Uspešno se je vzpenjal po stopnicah diplomatske hierarhije, od pripravnika do zunanjega jninistra. Leta 1971 se je na volitvah potegoval za po-ložaj avstrijskega predsednika, a ga je bolj znani (zdaj Pokojni) Jonas premagal. Že v času tega volivnega boja je Waldheim želel, da bi nasledil UTanta v palači Združenih narodov v New Yorku. To pričakovanje se 1® čez pol leta uresničilo. Kurt Waldheim, avstrijski diplomat po karieri, doktor prava, je postal četrti genialni sekretar svetovne organizacije. Ta položaj je dobil šele po treh glasovanjih. Velike sile sprva nanj niso računale, nato pa so med sedmimi kandidati ven-arie namenile podporo prav njemu. V eni prvih izjav je Waldheim, ko je prevzel položaj generalnega sekretarja ZN, med drugim poudaril: »Tisti, ki mislijo, da bom s premajhno trdnostjo opravljal dolžnost generalnega sekretarja ZN, ali pa me odpisujejo kot mehkužca, ki se noče zameriti — varajo sami sebe. Nisem človek, ki bi pred težavami apatično potisnil glavo v pesek.« Waldheimovo ravnanje je te besede potrdilo, hkrati pa je potrdilo tudi njegovo delovno geslo, da »ni samo ene poti k miru in je zato treba preveriti vse poti«. V. BARABAŠ S SEJE KOMISIJE ZA MEDNARODNO DEJAVNOST SVETA ZSJ Okrepljeno sodelovanje s sindikati neuvrščenih dežel V minulih dveh letih je mednarodna dejavnost ZSJ precej prispevala k nadaljnji krepitvi ugleda naših sindikatov v svetu in uveljavitvi njihovega avtonomnega položaja ter neuvrščene politike Mednarodna dejavnost sveta Zveze sindikatov Jugoslavije po sedmem kongresu je bila usmerjena v širjenje in nadaljnjo uveljavitev politike neuvrščenosti. To so poudarili na nedavni seji komisije za mednarodno dejavnost sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. V skladu s celotno mednarodno usmeritvijo naše države je ZSJ v zadnjih dveh letih skušala okrepiti in poglobiti sodelovanje s sindikati neuvrščenih dežel in držav v razvoju. Obenem pa so si jugoslovanski sindikati prizadevali ohraniti doseženo visoko raven stikov s sindikati zahodnih in socialističnih držav ter bogatiti njihovo vsebino. Svet Zveze sindikatov Jugoslavije STROKOVNJAK OPOZARJA NA PRAVICE IN DOLŽNOSTI Preprečevanje padcev z višine je imel v omenjenem obdobju 236 neposrednih stikov in mnogo srečanj na kongresih in mednarodnih srečanjih. Med drugim so bili navezani tudi stiki s sindikati Kitajske in Irana, utrjeno pa sodelovanje s sindikalnimi gibanji iz Grčije, Portugalske in Španije, ki so do nedavna delovala v razmerah fašističnih diktatur. Takšno delovanje je povečalo tudi zanimanje številnih sindikalnih organizacij, zdravstvenih ustanov, publicistov in novinarjev za sistem samoupravljanja in položaj sindikatov v Jugoslaviji. Ena od oblik tega zanimanja je tudi odločitev Mednarodne organizacije dela, da založi drugo izdajo knjige o jugoslovanskem samoupravljanju. Poleg številnih študijskih skupin, ki jih je sprejela ZSJ, so jugoslovanski sindikati organizirali tudi sedem seminarjev za posamezne sindikalne organizacije ali regionalne skupine sindikatov. Več predavateljev je odšlo v posamezne države, kjer so gostitelje seznanili z značilnostmi jugoslovanskega samoupravljanja. Po-zorriost in zanimanje je vzbudilo so- delovanje naših predstavnikov na številnih simpozijih kolokvijih in mednarodnih srečanjih. Za širše in nenehno informiranje tuje sindikalne javnosti o Jugoslaviji in dejavnosti ZSJ je velikega pomena revija »Jugoslovanski sindikati«, ki izhaja v štirih jezikih. Tudi izmenjava izkušenj in sodelovanje na področju samoupravljanja v Jugoslaviji ter sodelovanje delavcev v upravljanju v drugih državah je pomenilo eno pomembnejših oblik mednarodne dejavnosti. V celotni mednarodni dejavnosti ZSJ imajo pomembno mesto zvezni odbori, republiški in pokrajinski sveti ter nekateri občinski sindikalni sveti in delovni kolektivi. Ti so sodelovali z velikim številom ustreznih sindikalnih organizacij v Evropi. Mednarodna dejavnost Zveze sindikatov Jugoslavije je prispevala k nadaljnji krepitvi ugleda naših sindikatov v svetu in uveljavitvi njihovega avtonomnega položaja in neuvrščene politike, ki jo uveljavljajo. V. V. Dela na višini predstavljajo Jj)no možnost težkih in l nesreč zavoljo padca v bibo. Številni predpisi ure-JJ0 varstvo pri delih na višini, jlhb temu pa je vsako leto ne-zJ j!P^nih smrtnih primerov rad; padcev. Kaj je vzrok za ^|be pojave? •k vedno velja prepričanje, 0 montažna dela na višini ska d na skuninska dela, zidar-“ dela ali posebna vzdrževalna a obrtnega značaja. Ta dela aJo po navadi kratke roke, storitev so določene po bikih del. Obe okoliščini pa sn * ata vtis in prepričanje, da n ;emeljitejši in dosledni var-stni ukrepi predragi, kadar va.storitve na višini, ečkrat slišimo vprašanje; j* 0 nas bo še zaposloval, če 'j'0 storitve podražili še za nj«jL0st\ ' Gre za izrazito obrt-0 miselnost, ki šteje za pro- duktivno delo le neposredno ročno delo, ne pa tudi priprav za varnost. Podoben primer je bil pri dimnikarjih, ki se morajo po opravljenem delu okopati. Kopanja niso mogli razumeti, kot storitev, ki jo je treba plačati. V Franciji so to področje temeljito preuredili na zahtevo zdravstvenega varstva: po opravljenem delu se dimnikar mora okopati, naoljiti kožo ter opraviti še drugo za svojo higieno. Čas teh opravil traja dnevno 4 ure — poleg ur rednega dela na dimnikih in s sajami. Toda to opravljanje osebne higiene je vračunano v ceni storitev in je vračunano v osebnem dohodku delavca. Učinek takšne ureditve je izredno popravil zdravstveno stanje in dobo zaposlitve dimnikarjev. Posebno bi morali urediti za vsa dela na višini. Postopke montaže in varnostne ukrepe je treba pri delih na višini temeljito predvideti tako v pripravi dela, v porabi časa, v kalkulacijah in v ceni. Na vsak način pa je treba s temeljitimi pregledi preizkusiti zanesljivost uporabe varnostnih ukrepov. Posebno pomembna za varnost ljudi na višini pa je: 1. ) specializacija delovodij skupin in tehničnih vodstev za delovne postopke na višini. Takšna specializacija bi morala biti prirejena po posebnem programu; 2. ) posebni delovni pouk za delavce in opravila na višinah, ki obsega: znanje, izkušnje, spretnosti, vedenje, upoštevanje, montažo in demontažo varstvenih zahtev. Seveda je treba za ta del pouka z metodo študija dela in časa proučiti vse stopnje dela, vse elemente, gibe, kretnje ter tudi normirati vsa sredstva za delo (material, orodja, posode, zaboje, sestavne dele odrov in drugo); 3. ) kompleksna standardizacija sredstev za delo, sredstev za varnost in vseh dejavnikov delovnega okolja na višini. Ta del standardizacije je še posebej pomemben za „nepro-pustno stanje organizacije dela na višini,11 ki ne dopušča nobenega dela, gibov ali opravil, ki niso vnaprej predvidena, določena in utrjena. Poleg tega je treba standardizirati tudi dvigala za material in ljudi, postopke nadzora, osebno opremo. Da bi lahko zadostili zahtevam kompleksne standardizacije za delo na višini, moramo seveda izhajati iz profila osebnih delovnih sposobnosti in usposobljenosti za delo na višini. Le delavci v določeni življenjski dobi, z določenimi utrjenimi življenjskimi navadami, fizično zdržljivi in psihično popolnoma uravnovešeni lahko opravljajo takšna dela. Skratka nevarnosti za ljudi, ki delajo na višini, je možno predvidevati, prav tako pa jih je možno tudi obvladovati, vendar je zato potreben podroben Študij delovnih postopkov, delovnih razmer in dejavnikov, ki jih je treba glede varnosti in zdravja — tudi standardizirati. Kot gost Sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije je tudi Slovenijo obiskala delegacija Sindikata kovinskih delavcev Nemške demokratične republike. Gosti iz NDR so obiskali Železarno Jesenice, Litostroj in Saturnus in si ogledali kulturne in zgodovinske znamenitosti Ljubljane. V omenjenih delovnih oiguiiizacijah so jih seznanili z načinom odločanja delavcev pri nas, delovnimi in življenjskimi razmerami, samoupravnim planiranjem, vprašanji ustvarjanja in razporejanja dohodka ter delitvijo sredstev za osebne dohodke, naposled pa še z vlogo in nalogami sindikata v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Med obiskom v RO Sindikata kovinskih delavcev Slovenije pa se je razgovor osredotočil na vsebino osnutka zakona o združenem delu in na organiziranost sindikatov pri nas. Foto: Andrej Agnič šport, oddih in rekreacija IX. srečanje bratstva in enotnosti Srečanja „Bratstva in enotnosti 76“ so potekala v duhu splošne jugoslovanske manifestacije kot dolg naše generacije do ustreljenih rodoljubov v oktobru 1941. Takrat so namreč okupatorji ustrelili 6000 delavcev, kmetov in otrok iz vseh krajev naše domovine. Svet Zveze sindikatov občine Kraljevo želi s srečanji oživiti spomine na generacijo, ki se je oktobra 1941 leta_ golih rok uprla okupatorju. Športna srečanja delavcev zavzemajo v teh manifestacijah , pomembno mesto. Letos je sodelovalo 19 ekip z 272 tekmovalci iz 19 mest naše domovine. Športniki so se pomerili v štirih športnih panogah. V šahu je v konkurenci 18 ekip in 72 tekmovalcev največ uspehov je dosegla ekipa iz Zagreba, v namiznem tenisu je od 17 ekip in 68 udeležencev dobila največ točk ekipa iz Novega Sada, v streljanju je v konkurenci 16 ekip in 64 tekmovalcev zmagala ekipa Kruševca, v keglanju pa je med 14 ekipami in 56 športniki dosegla največji uspeh ekipa Ljubljane. Upoštevaje dosežene rezultate v vseh športnih disciplinah, je na letošnjem IX. jugoslovanskem srečanju BRATSTVA IN ENOTNOSTI ekipni zmagovalec ekipa mesta MARIBOR, ki je dobila prehodni pokal pokrovitelja te manifestacije sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Hkrati s športnimi tekmovanji so v . Kralj evu potekali pogovori samoupravljavcev na temo POLOŽAJ SINDIKATA V ZDRUŽENEM DELU, ki jih je vodil predsednik sveta Zveze sindikatov Srbije tov. DORDE LAZIČ. Ljubljana je na IX. srečanju, sodelovala že petič. Zastopali so jo športniki Dela, Elektrotehne, IMP in Instalacij. TATJANA ZADNIK Prehodni pokal športnikom Talisa S svečanim zaključkom in s podelitvijo pokalov, priznanj in medalj najboljšim so se v Mariboru končale V. športne igre delavcev industrije piva in slada Jugoslavije. Letošnje igre je odlično organiziral HP Tališ, udeležilo pa se jih je rekordno število — 1300 športnikov iz 30 pivovarn Jugoslavije. Tekmovalci so se pomerili v petih panogah: v nogometu, namiznem tenisu, kegljanju, šahu in prvič tudi v streljanju. .K športnemu delu pa so letos dodali tudi večer bratstva in enotnosti, ki je dal „pivovariadi“ širšo družbenopolitično razsežnost. Na večeru bratstva in enotnosti so sodelujoči poslali protestno pismo, v katerem navajajo, da se tudi delavci piva in slada Jugoslavije pridružujejo mnenju delovnih ljudi Jugoslavije in vse napredne javnosti v svetu, ki protestirajo proti ravnanju uradne avstrijske vlade v zvezi s preštevanjem manjšin v Avstriji. Organizator HP Tališ, ki letos slavi 200-letnico pivovarstva v Mariboru,, je zbrane športnike od Gevgelije do Triglava seznanil tudi s kulturno zgodovinskimi znamenitostmi Maribora. Na športnem področju so poleg odlične organizacije presenetili domačini tudi z osvojitvijo prvega mesta v skupnem seštevku, čeprav v posameznih panogah niso osvojili nobenega prvega mesta. Izenačenost in borbenost je bila odlika domače ekipe, ki je zasluženo osvojila pokal poslovnega združenja industrije piva in slada Jugoslavije. Rezultati — nogomet: Nova Gradiška, Celarevo, Skopje,... 9. Maribor, ... 19. Ljubljana; N. tenis: Zagreb, Maribor, Bečej, ... 13. Laško, ... 18. Ljubljana; Kegljanje: Beograd, Osijek, Zrenjanin,... 6. Maribor, . .. 11. Ljubljana, 12. Laško; šah: Tuzla, Osijek, Pančevo, ... 10. Maribor,... 26. Laško ... 28. Ljubljana; Streljanje: Karlovac, Laško, Svetozarevo,... 5. Maribor, ... 12. Ljubljana; Skupna uvrstitev: HP Tališ 131 točke, 2—3. Osijek, Beograd 118, 4. Celarevo 117, Banjaluka 112, Zrenjanin, Karlovac 109,... 19. Laško 78, 21. Ljubljana 75. HOKEJSKI KLUB 0LIIVIPIJA V SEZON11976-77 Preobrazba našega športa je nedvomno dobila svoje korenine tudi v hokejskem športu v Ljubljani. Hokejski klub Olimpija je zakorakal v novo sezono ne samo pripravljen, temveč tudi organiziran na ošnovi znanih stališč in še posebej portoroških sklepov. Bistven napredek v delovanju Hokejskega kluba Olimpije je zlasti na področju množičnosti, rekreacije, utrjevanja in vzgoje mladine. Zapisana programska osnova že daje prve rezultate, čeprav je klub usmerjen v dolgoročno sistematično vključevanje in aktivno delovanje širokega kroga tistih, ki potrebujejo ne samo sprostitve, temveč tudi aktivno rekreacijo na ledu. Hokejski klub Olimpija se je posebej usmeril v povezovanje z najmlajšimi in delovnimi kolektivi, saj le tako lahko pride z načrtnim delom do potrebne širine, ki bo ne le osnova za rekreacijo mladine in delovnih ljudi, temveč tudi osnova za razvoj vrhunskega hokeja pri nas. Klub je s podporo Hokejskega kluba Tivoli in z začetnimi dogovori s Hokejskim klubom Slavija že izoblikoval načels dela, ki bodo rodili sadove že v naj-bližnji prihodnosti. Hokejski klub Olimpija prejema letno komaj 1,05 milijonov dinarjev, zato mora razliko do letnih izdatkov v višini 2,8 milijona pokrivati iz drugih virov, kot denimo iz vstopnin in podobno. To ni samo veliko breme za amaterske delavce kluba, temveč tudi onemogoča intenzivno delovanje na področju množičnosti. Eden pomembnih ukrepov za kvalitetno reševanje te problematike je povezava kluba s temeljnimi organizacijami združenega dela. Mestni sindikalni svet je posredoval vsem predsednikom osnovnih organizacij sindikata v vseh delovnih organizacijah v Ljubljani in okolici napotilo, kako naj najustrezneje pomagajo razvoju hokejskega športa v Ljubljani. Osnova tega napotila je, da bi sindikalne organizacije za člane svojih kolektivov nakupile stalne vstopnice za vse tekme, ki jih bosta imela Olimpija in Tivoli v letošnji sezoni. Hokejski klub Olimpija pričakuje, da si bodo predsedniki sindikalnih organizacij in vsi člani sindikata prizadevali, da bo v najkrajšem času prišlo do dogovorov za stalne vstopnice in da se bodo sindikalne organizacije v svoji aktivnosti uveljavile tudi na področju hokejskega športa v Ljubljani. SLAVKO TROŠT LJUBLJANA Smiselna reorga- nizacija Že lani so se slovenski gradbinci odločili, da bodo reorganizirali svoje letne športne igre. Z leti so namreč postale tako množične, da jih je bilo možno organizirati le še v Ljubljani. Z množičnostjo so hitro naraščali tudi stroški prireditve, saj je bilo potrebno samo za najemnino športnih objektov odšteti že sto in sto tisoče dinaijev. Skratka, razlogov za reorganizacijo je bilo več kot dovolj. Letos so bile športne igre gradbincev prvič „po no-vem“. Tekmovanja v posameznih panogah so bila po področjih, in to vsa na en dan - na prosto soboto, še lani pa se je srečanje gradbincev vleklo od četrtka do nedelje. Igre so torej ,,po novem“ poenostavljene, cenejše — manj je potovanj, manj dnevnic in nič več izrednega plačanega dopusta — in mimo vsega tudi bolj množične. Torej, reorganizacija je nedvomno dosegla svoj namen. Letošnjega športnega srečanja slovenskih gradbenih delavcev se je udeležilo 73 organizacij združenega dela. Nastopilo je 350 ekip z blizu 3000 tekmovalci, kar predstavlja rekordno udeležbo. Kljub omenjenemu pa so bili stroški organizacije kar za tretjino manjši v primerjavi z lani, kar nedvomno govori samo v prid novemu tekmovalnemu sistemu. -a 23. oktobra 1976 KRANJ V ZNAMENJU SINDIKALNIH TEKMOVANJ stran PRIVLAČNA REKREACIJA Razveseljivo in hkrati spodbudno je, da so prizadevni člani ko- ■ ležbo na košarkarskem turniijjj misije za šport m rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Kranj taki ali drugačni, odločili sa1 že pred začetkom letošnjih, 10. jubilejnih delavskih športnih iger se, da bomo tekmovanje v pripravili več zanimivih tekmovanj in prireditev. Najprej je vele- doče organizirali v dvoran211' mojster Bruno Parma na pomlad odigral simultansko na 40 Prav tako pripravlja komisij2 ^ deskah, sledilo je sindikalno šahovsko prvenstvo Kranja, na katerem košarko pri občinski tele®0 je sodelovalo 20 štiričlanskih' ekip, potem je prišel na vrsto ša- kulturni skupnosti nov J®'0?1?: ' hovski hitropotezni turnir z udeležbo 42 tekmovalcev, itd. itd. valni pravilnik, s katerim naj2 Skratka, marljivi športni delavci v vodstvu kranjskih sindikatov so v sindikalnim ekipam omogoči! P zadnjih mesecih opravili precej dela. Zdaj so v polnem razmahu tekmovanje skozi vse leto • • • letne sindikalne igre. „Najprej smo organizirali sindikalno prvenstvo Kranja v plavanju," pripoveduje Darko Šegula, sekretar komisije za šport in rekreacijo pri občinskem svetu Zveze sindikatov. „Zlasti zadovoljni smo bili z udeležbo žensk, saj je na tekmovanju nastopilo 35 plavalk, to pa je precej več kot lani. Sicer pa je na plavalnem prvenstvu sodelovalo v štirih starostnih skupinah 108 tekmovalcev in tekmovalk iz 12 organizacij združenega dela. Posebno pohvalo zaslužijo plavalci osnovne organizacije sindikata GP Projekt, ki so poskrbeli za najbolj množično udeležbo.11 Toda to je le del aktivnosti komisije. Kranjski sindikati so se namreč letos vključili tudi v akcijo za organizacijo plavalne šole. Ugotavljajo namreč, daje bilo njihovo sodelovanje v tej akciji več kot potrebno, zlasti ker želijo med zaposlenimi, v delovnih organizacijah poživiti zanimanje za plavanje. TEKMOVANJE PO PROGRAMU Medtem ko je na lanskih sindikalnih igrali v Kranju sodelovalo več kot 1700 športnikov iz skoraj vseh delovnih or- ganizacij občine, pričakujejo prireditelji, da bodo z udeležbo na letošnjih igrah presegli rekord iz leta 1975. ,,S tekmovanji letos resda nekoliko kasnimo,11 nadaljuje Darko Šegula, „vendar to ne pomeni, da ne bomo uresničili zastavljenega programa. Tako smo pred nedavnim poleg tekmovanj v balinanju, kegljanju in v šahu končali košarkarsko prvenstvo. Naslov letošnjega občinskega prvaka je osvojilo moštvo osnovne sindikalne organizacije Iskre-elektromeha-nike. Ker je ta ekipa že tretjič zapored na košarkarskem turnirju osvojila prvo mesto, je dobila v trajno last prehodni pokal občinskega sindikalnega sveta. Podobno kot lani in predlani košarkarji Iskre tudi letos niso imeli enakovrednega tekmeca in so zlahka osvojili najvišji naslov. V zaključno tekmovanje so se poleg moštva Iskre uvrstile še ekipe Tekstilindusa in Industrije bombažnih izdelkov. Na skromno udeležbo, v dveh skupinah je nastopilo samo 8 moštev, je precej vplivalo slabo vreme, zato marsikatera ekipa ni prišla na igrišče, da bi odigrala prvenstveno srečanje. Naj bodo razlogi za slabo ude- TEKST1LINDUS IN SAVA B Pred dnevi so v okviru lejnih sindikalnih športnih ■£ končali tudi z moštvenim venstvom v balinanju. Prvo m . sto so prepričljivo osV,°L lei Tekstilindus* tekmovalci rp (Škrab in Lebar) pred ekipo u Projekt (Ros in Pevec) ter dv° jico tele snokult ume skupn° Kranj (Lampret in Čadež). Kljub izredno slabemu menu in skoraj nemogočim12: meram za igro, saj so bila igr’ šča podobna zorani njivi, s organizatorji srečno ..pripev, do konca11 tudi letošnje sin® kalno prvenstvo v malem 1,0 gometu. Tekmovanja se je nd^ ležilo rekordno število ekip 33 moštvih je aktivno sod610” valo več kot 300 delavcev, pa pomeni, da je dosegel nogomet poleg smučanja j kegljanja na sindikalnih spot nih igrah največjo množičnoS1, Prvo mesto je osvojila drug2 ekipa Save pred podjetje® IKOS, Tekstilindusom in P‘a’ niko. Slednjič so v teh dne2 začeli s tekmovanjem tudi vaterpolisti. Na turinirju nastop2 10 ekip osnovnih sindikalml1 organizacij. i.v. Kegljaški klub Gradbenega industrijskega podjetja Gradis je te dni slavil srebrni jubilej. Velika proslava, povezana s 25. obletnico organiziranega športnega kegljanja v Sloveniji, je bila na novem štiristeznem avtomatskem kegljišču Gradisa, zato je bila proslava še toliko bolj slovesna, saj nam takih in podobnih športnih objektov v Sloveniji še kako primanjkuje. Pravimo, da je bila proslava jubileja velika. Za to je bilo več razlogov. Med drugim tudi ta, da so Gradisovi kegljači resnično veliko prispevali k uveljavljanju kegljanja doma in v svetu in da so razmeroma že zelo zgodaj omogočili svojim delavcem zelo prijetno in zdravo obliko športne rekreacije. IGRE MORAJO OSTATI! Danes ima Gradis znotraj svojih 18 temeljnih organizacij združenega dela številne športne klube in sekcije po vsej Sloveniji. Delovna organizacija namreč zaposluje več kot 6500 ljudi, zato so tudi potrebe po možnostih za aktivno razvedrilo razmeroma zelo velike. »Da bi približali športno rekreacijo čim večjemu številu zaposlenih, si v Gradisu prizadevamo, da bi aktivno razvedrilo postalo vsakdanja skrb...«, nam je pripovedoval Jernej Jeršan, ki v Gradisu vodi komisijo za šport in rekreacijo pri konferenci sindikata. »Zato naši športniki nikoli ne počivajo saj so srečanja na sporedu skozi celo leto. Enkrat letno organiziramo tudi svoj športni dan na ravni organizacije združenega dela, na katerem se zbere do 600 ljudi. Omenjeno športno srečanje je postalo že tradicionalno. Doslej smo ga organizirali že dvaindvajsetkrat in za vse nas predstavlja nekak pregled opravljenega dela na' športnem področju in obenem seveda priložnost, da si sežemb v roke Gradisovci iz najrazličnejših krajev...« Na svojih letnih športnih igrah tekmujejo delavci Gradisa v enajstih športnih panogah. Tekmovalni pro- gram je enak programu letnih športnih iger gradbenih delavcev Slovenije, kar seveda ni naključje. Na športno srečanje na republiški ravni se namreč Gradisovci pripravljajo zelo resno, kar dokazujejo med drugim tudi njihove osvojene lovorike, prav interna tekmovanja pa predstavljajo najboljšo priložnost za organizacijo množične rekreacije. Iz množičnosti pa raste tudi kvaliteta. Dejali smo, da poteka športna aktivnost v tej organizaciji združenega dela skozi vse leto. In res, tudi v zimskih mesecih Gradi-sovci ne držijo križem rok. Radi obiskujejo najrazličnejša smučišča, še posebej pa Pohorje in Golte, kjer imajo svoji počitniški postojanki, ki sta dostopni v vseh letnih časih. Da so športniki Gradisa tudi navdušeni smučarji, dokazujejo med drugim tudi njihova redna srečanja na snegu. Letošnjo zimo bodo organizirali; že svoje šestnajste zimske igre! V Gradisu pravijo, da predstavljajo tra-dicionalnašportna srečanja za mnoge delavce veliko spodbudo pri njihovem šport- Notranjosl novega športnega objekta Gradisa, ki nedvomno šteje med najlepše v Sloveniji. nem udejstvovanju in da se jim zato tudi v prihodnje ne mislijo odpovedati. Ob tem zatrjujejo, da se vložena sredstva v športna srečanja nekajkrat obrestujejo. VEČ POZORNOSTI LJUDEM NA GRADBIŠČIH! _ »Ker številni naši delavci žive na gradbiščih zunaj mestnih središč, si v Gradisu prizadevamo, da bi kar najbolj poskrbeli tudi za te naše ljudi, ki so že.tako za marsikaj prikrajšani...«, je razlagal Jernej Jeršan. »Zato gradimo na najrazličnejših gradbiščih igrišča in športne naprave, čeprav pogosto zelo improvizirane, da si ljudje lahko na zdrav in prijeten način veda pa še vedno ne dovolj. Tega se v P°^a meri tudi zavedamo, zato smo sklenil1’ ( bomo našim ljudem posvetili še več P J zornosti... ^ 1 Ob tem v Gradisu ugotavljajo, da treba vnesti v skrb za aktivno razve ^ zaposlenih tudi več strokovnosti. Zat se odločili, da bodo zaposlili veka, ki se bo poklicno ukvarjal z rek ^ cijo zaposlenih. S tem namenom so že sistematizirali delovno niesto orgaJ jj torja rekreacije. Pravijo, da bo imel K J . razvejani športni dejavnosti kar ve-|{aj dela. In nedvomno imajo prav. ^ar.^ se namreč da storiti s prostovolj ^ delom, vsega pa gotovo ne. Se posebn » je lahko na zdrav in prijeten način delom, vsega pa gotovo ne. Se poseon » sajo prosti čas. Marsikaj je že bilo šteje kolektiv več kot šest tisoč \ rj« no >°- ih' za 10' I io- ! bi | :0 bi' ;er Pr’ ie- jili jsa 3? /0' Sti je- az- ;fi- so ali Ji- |0' I le- .v loto 1 ali in 1 rt' 1 st- & in la- :h ra- STAVKOVNO gibanje v TOVARNI VERIG LESCE (II.) Enotni tudi v najtežjih trenutkih ^340-letnici stavkovnega vala 1935-1936 Piše: Zorka Tribušon lx STAVKA ROČNIH •N ELEKTROVARILCEV , Na razredno osveščanje de-^tva tovarne verig je močno 'Jpuvalo tudi napredno delavsko ^tvo „Svoboda“, ki je bilo v stopa, neposredno po stavki pa ni uspela izvajati represalij proti organizatorjem stavke in najbolj odločnim delavcem, je po nekaj dneh začela s šikanami- Premeščala je najbolj „borbene“ na slabše plačana mesta, hoteč- sestanek vsega delavstva, na katerem so delavcem razlagali politiko izigravanja, ki jo je vodila uprava podjetja. 3) Olja je prilival ognju ob razmerah, v katerih so se znašli delavci v tovarni, še leščanski žu- T^teah ustanovljeno del ^eta- Društvo je bil bcZi0’ raz.P°lagalo je z dral ,. knjižnico, ime 7 , ki krožek in pevski 0 Priljubljeni so bili aJski delavski izleti, ki ^nizirala „Svoboda“. niVt TUa Pod-ietnost P( v hescah povod za Poleti 1928. leta organ bod“ ^"a1 gorenjskih hrn ■, 0blastl so najprej ,a?gnali zgodnje uopi Udeležence. Niso pa m Prečiti glavnega dela fe Popoldanskega progra aterega so se pripeljal Pevski zbori ,,Svob •jOpe, Gorij, Blejske Javornika in še kc °?dpa z Jesenic skupa jPrni udeleženci. Festiv «az enotnosti in razr^ 65j) gorenjskega delavs Ranimi vo spremer 'c-ne orgamzacije ^.nskih nacionalistov ‘Jen član Ivan Maguši no* P0stal tudi name: telja. Organiziral „ jjd^jenike, ki so s 1 zbjii okna na stanoi PustnaiHaberleja’ ^je Postil Lesce. Magušar j lj, njegovo službeno n , razočaran. Uprav oeiniške družbe je z , -buaar je Kmalu zai no mesto, nato pa ".Judi kot delni čarj Leta 1925 se je D narjev in sorodnih, enovalo v „Družei n sindikalnih save2 (SMRJ), vkate u reorganizaciji vkl I jonarji iz tovarn^ nikaCah'7edaj. J® bil 2 st. Justinova. . Podružnica SMP v začetku leta 1 nam zmag°; org nji^reč dvodnevno . m elektrovarib , la-odstotno zvi L^j® kil pomembei ,rat je posebno dol te KeIavski zaii uspela K r UPrava Pora preprečiti ei tako povzročiti demoralizacijo med delavci. Tokrat sta bila prizadeta delavca Edo Paulus in Saksida. Ker intervencija delavskih zaupnikov zanju ni uspela, sta zapustila tovarno. Devetega maja 1926. leta je podružnica SMRJ v Lescah razvila svoj prapor. Slovesnosti so se udeležili predstavniki oblastnega odbora SMRJ iz Ljubljane, člani SMRJ z Jesenic s kovinarsko godbo, člani „Svobode“ z Jesenic, Blejske Dobrave in Krope. Tako je slavje prešlo v množično manifestacijo. V LETIH ŠESTOJANUARSKE DIKTATURE IN GOSPODARSKE KRIZE Sestojanuarska diktatura je s svojim nasiljem segala tudi v vrste delavcev v tovarni verig. Orožni štvo je na vsakem koraku skušalo razbijati napredno delavsko gibanje. Vohunili so za delavskimi organizatorji, vdirali v njihova stanovanja in delali preiskave pri funkcionarjih: Martinu Biencetu, Mariji Justinovi, Pavlu Magdiču, pri Triplatovih in drugih. Aretirali so Janeza Gašperšiča, Pavleta Magdiča in Jožeta Podobnika ter jih zasliševali na orožniški postaji v Radovljici. Ker pri nikomer od njih niso našli obremenilnega gradiva, niso mogli izvajati represalij ne nad njimi ne nad njihovo organizacijo. Leta gospodarske krize so močno poslabšala položaj delavstva tudi v tovarni verig. Vodstvo tovarne je delavce odpuščalo, drugim pa določalo vsak mesec 3 do 7-dnevni brezplačni dopust. Seveda so bili prvi na udaru kompromitirani organizatorji delavskega gibanja: bolj kot delavcem, ki so bili odvisni samo od dela svojih rok, so prizanašali potprole-taroem. V teh letih pomanjkanja in bede so se delavci še bolj strnili okrog svoje strokovne organizacije. Po medsebojnem dogovoru so z enotnim nastopom prek svojih zaupnikov dosegli glede na to, da podjetje ni imelo dovolj naročil, da so bili vsi delavci zaposleni s skrajšanim delovnim časom. Ob vseh teh organiziranih delavskih prizadevanjih ne moremo mimo vodilnega gorenjskega komunista Staneta Žagarja, učitelja na Srednji Dobravi pri Kropi. Ta ni pomagal samo na kulturnoizobraževalnem področju DKD „Svoboda“ Lesce, temveč je nenehno spremljal tudi delo podružnice SMRJ v tovarni in ga usmerjal. V tem času, ko so socialne razmere delavstva postale kritične, je žagar predlagal podružnici SMRJ pan Gabrijel Ažman. Odnos do izkoriščanega delavstva kaže njegova izjava v letih krize: „Kruh bi bilo obesiti tako visoko, da bi ga delavci težko dosegli." 4) Po tem svojem geslu je mož skušal z župansko avtoriteto tudi ukrepati. Ko je Delavska zbornica iz Ljubljane leta 1932 poslala podporo, namenjeno brezposelnim delavcem, članom podružnice (SMRJ) na občino, jo je hotel razdeliti delavcem s podeželja, zaposlenim pri komunalnih delih. Šele po intervenciji Delavske zbornice je takratni predsednik sindikata Lenart Petrač lahko razdelil podporo brezposelnim članom, ki jim je bila namenjena. S takimi akcijami je Ažman skušal jemati ugled podružnici (SMRJ) in spodbuditi nesoglasja med delavstvom, ki pa je bilo razredno že dovolj osveščeno, da ni na-' sedlo tem poskusom. Ko je svetovna gospodarska kriza začela popuščati in so v tovarni uvedli proizvodnjo nekaterih novih izdelkov, se je gospodarski položaj podjetja občutno izboljšal. Uprava je seveda zdaj ponovno uvedla poln delovni čas. Hotela je to prikazati kot plod svoje izredne prizadevnosti in razumevanja za delavstvo. Delavci so položaj dobro razumeli in so začeli organiziran boj za izboljšanje svojega ekonomskega položaja. Vodstvo podjetja je zdaj začelo zniževati akordne postavke v posameznih, obratili z namenom, da zniževanje prej ali slej razširi na vso tovarno. Prišlo je do mezdnih pogajanj, na katerih so delavci odločno zahtevali prek svojih zaupnikov upoštevanje vsakoletne podpisane kolektivne pogodbe. Uprava pa se j e tem dogovorom skušala izmikati in je še naprej izigravala, kjer je le mogla. Kršitev kolektivne pogodbe je delavstvo vse bolj razburjalo in prav zaradi tega se je boj za delavske pravice v letu 1934 še bolj zaostroval. Ob naraščajoči draginji so| delavci vse odločneje zahtevali zvišanje mezd, plačan 6-dnevni bolniški dopust in plačan letni dopust. 31 Lenart Pttrač: Spomini na Staneta Žagarja 4) Ustni vir: Lenart Petrač Karikatura: I. Antič — Če vse skupaj pogledamo ni slabo . .. iz malce drugega zornega kota, pravzaprav Karikatura: M. Alaševič NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve pošljite do 28. 10.1976 na naslov: ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dallmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA. Nagrade 200, 150 in 100 din. DE Pne r' .v-jA. m ne na::/a MA ';RmE UASILNIit IZVAJALEC TERORJA teOGRAMt ULMSKA IN roLHAU$VA J£eaua_ 4. SKLON, ;MtN0VA_- NIK AM.KOM1U, StAU IN igralec, na gusle Delaje. CLAlR l£UA V FRAmc»7' » Pritok. cise. MERSKA CMOTA 2A aiASMosT +irvaisiči .Petrol’ SMUČAJ cetvi^ £>U1U SAŠEVA Riževo «\izo SpOSEbNiMj ZN/MU , ■TESNOPiS* UDELEŽB® Rtvomcot EDEN Oief DutlASCVlU HuivEnRjEL SINOI/A JteLtCŠ, svttfteEU SUAKtSPL- 0 KiM PLEMIČU VELIKA fbsoDA saiekBne OTMAR kreaDč ZNAMkAf®! AUtCTOMl ALŽIRSKO PO.VIANiŠtE PRisldbiR tODIscu Potomec ITALI7. MESTO S siolPom RADI/.O Pavlovec ORIS DODATEK SOEI POŠLCOSAA senu DZ. TINE OREL Gorovje v ZAR. EVROPI (MassTvo) PRESTOL Konec. Polotoka NAŠNAJV. Polotok. EkStilnA tllROVIK/A PoKlom NAPLAČILO DE OMtNffi, CMEMCA •HALA $WiNAK*b NHLOJ 'i Rj& sestavil fZ.Ni vrl napel; fanatičen (atrjotali JACJOk/AUST KRA^E.VE-SEio OiR$K0 ^lo.nav. ?r.itoK Volge GOibAJl ČU.I/AT ŠTCTAN SDtAT ZMIKAVT MAMA ČEŠO SIOA-lATtLp, 0P6C.A ■■ .ženitev' malajjra SLflZUOST NEM.IIUSTR REVIJA Emil CIŽNAR ARA5SIU ZftE&EC 2&ORDEVE-m PEVCEV STRNE SEVER OTJOtVlOJ-NEilUloD 1‘tfelsMta. KM.POZiRAV PRC\ilWCA VStVESM' ŠPANI Dl HUNOVO MESTO V/ b^ETAM)'1( Ob LOA^l' btVKOVAAA SIRSKA ibVEST AlKALOlb V ČA0U Andric mumrn NWA ŽA iddlOgo TERDCJNA V OŽIL7U . 0CE 1/07AŠU0 CMIOPNO vozilo PRIPOMOČEK JA MER)EN)E IVO , ANORio GREGOR KLANČNIK ERNA SIAROftMK wv)«eqA SMAifiSiA DZJ)ELtRTo sr-eovE PAPEŠKA Državica — — nielsbI REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: SEVERNA IRSKA, ELEKTROMOTOR, LENA, ARABIJA, OKER, ViM, KOR, TT, IRIS, BATA, ERATO, TEOL, KE. ATILA, PIK, EVA SRŠEN. NAK, KRTAČKA, EDDA, LIM, EA, DUAL. IHAN, RV. OS, 1ND, NENNI, UTIKA, REAL, ARGO, KLAVORA, RIM, RAAB, LIJ, DJAKOVO, LICE, ANANAS, ETAT. 1. nagrada, 200 din: Jože Rajtmajer, Titov trg 1, 63000 Celje; 2. nagrada, 150 din: Giuliana Medoš, Tomšičva 22, 66330 Piran; 3. nagrada, 100 din: Ištvan Lukačevič, Koritenska cesta 9/b, 64260 Bled Nagrade bomo poslali po pošti. Dosedanji : razvoj — poroštvo za prihodnost BRESTA, Industrije pohištva Cerknica, skorajda ni potrebno posebej predstavljati. V skoraj tridesetih letih svojega dela se je iz nek-daj malo pomembnih žagarskih obratov razvil v moderno pohištveno proizvodnjo in zdaj pomeni skorajda simbol sodobnega pohištva. Delovna organizacija BREST je bila ustanovljena jeseni 1947. leta in je nastala z združitvijo sedmih manjših žagarskih obratov na področju Cerkniške in Loške doline, v srcu Notranjske in njenih bogatih gozdov. Začela je s proizvodnjo žaganega lesa, zabojev in barak. Z razvojem tovarne se je spreminjalo tudi gospodarstvo tega območja. Nekdaj zaostalo in odrinjeno kmetijsko območje pa se danes uvršča med razvitejše slovenske občine. BREST je ustvaril ekonomsko osnovo, na kateri so se začele razvijati tudi druge gospodarske m družbene dejavnosti. Zato vidijo prebivalci tega območja prav v Brestovem prihodnjem razvoju tudi bogatejši razmah celotnega gospodarskega potenciala v občini in s tem tudi hitrejšo rast družbenega in osebnega življenjskega standarda. BREST namreč ustvari 45,3 % celotnega družbenega proizvoda v občini Cerknica. Kar 41 % vseh zaposlenih v občini dela v Brestu. TEŽAVNA, A NAGLA RAST V začetku petdesetih let so obenem s prvimi koraki samoupravljanja v Brestu sprejeli pomembne odločitve: napravljen je bil odločen premik iz zgolj primarne proizvodnje v finalizacijo izdelkov. Tako je v naslednjih letih zrasla moderna proizvodnja furniranega pohištva, v tem času pa so bili napravljeni prvi, a vse učinkovitejši koraki na tuja tržišča. Leta 1960 je v Brestu zrasla tudi prva tovarna ivemih plošč v Sloveniji, ki je dolga leta proizvajala najbolj kvalitetne iverke, kar jih je bilo dobiti na jugoslovanskem trgu. Od leta 1961, ko so bile glavne investicije končane, je bilo treba zagotoviti intenzivno izkoriščanje novih kapacitet ter na tej osnovi krepiti življenjski standard zaposlenih in njihovo socialno varnost. Da bi se v tehnološkem, organizacijskem in kadrovskem pogledu prilagodili potrebam na domačem in tujem trgu, so se v Brestu v letih 1968 do 1970 lotili velike rekonstrukcije, s katero so modernizirali proizvodne kapacitete. Leta 1970 se je k Brestu pripojilo podjetje Gaber, proizvajalec kuhinj, kije prav v teh letih zaključilo modernizacijo svoje proizvodnje. gramom, ki je rezultat dela vseh temeljnih organizacij. Brest je prejšnje desetletje blizu 40 odstotkov svoje proizvodnje plasiral v izvoz, predvsem na konvertibilno področje. Zaradi recesije, podražitve surovin, reprodukcijskih materialov in prevoznih stroškov, sprememb izvoznih režimov ter dogajanj na domačem tržišču je izpadel naročil-niški program za ameriško tržišče, zato je bila nujna delna preusmeritev na domače tržišče, čeprav so še vedno velika prizadevanja tudi za čim-večji izvoz. Sedanji Brestov proizvodni program omogoča opremo celotnega stanovanjskega prostora. V največji TOZD Tovarna pohištva Cerknica temelji proizvodnja na furniranem ploskovnem pohištvu; težišče je v sestavljivem programu DRAGICA, ki je bil ugodno sprejet na domačem in na vzhodnih tržiščih in ki omogoča predvsem opremo individualnih stanovanj, služi pa tudi za investicijsko opremo. Pomembno mesto imajo tudi samostojne zaključene omare (Katarina, Tanja) in jedilniške omare, s katerimi je Brest znova prodrl na ameriško tržišče. Mičrti za prihodnje obdobje določajo, naj bi do 40 odstotkov proizvodnje te temeljne organizacije namenih izvozu. Delovni vsakdan v BRESTU Proizvodni prostori v tovarni pohištva BREST Cerku'03 Omeniti velja, da je 50 odstotkov masivnega pohištva namenjenega izvozu. Tretji pomembni del Brestovega proizvodnega programa je kuhinjsko pohištvo. Dolgoletno spremljanje gibanj konkurence v proizvodnji kuhinjskega pohištva je narekovalo preusmeritev v moderno kuhinjsko pohištvo. Tržišču je bilo treba ponuditi novo kuhinjo, čimbolj funkcionalno, tudi novo v tehnoloških rešitvah. Temu ustreza nova kuhinja BREST, ki jo je od nedavnega moč najti na tržišču. Lani je Brest slavil dve pomembni delovni zmagi: zgrajeni sta bili rtova tovarna ivemih plošč in nova modema žagalnica, obe predvsem za potrebe lastne proizvodnje; pa tudi prodaja preostanka ivemih plošč je že za nekaj let vnaprej zagotovljena. SEDANJI GOSPODARSKI TRENUTEK IN PRIHODNJE USMERITVE Na gospodarjenje v Brestu imajo odločilen vpliv tržna nihanja na zunanjem in domačem tržišču. Ta nihanja, ki so posledica recesije v zahodnem svetu, vplivajo tudi na naše tržišče. Brest je kot eden največjih jugoslovanskih proizvajalcev pohištva občutil te razmere izredno ostro. Znano je, da so proizvajalci pohištva glede na to, da gre za dobrino trajnejše vrednosti, med prvimi ob čutih ostrino recesije in gospodarskih kriz. Tudi že več kot tri leta zamrznjene cene pohištva ne morejo kljubovati nenehnemu naraščanju cen surovin in reprodukcijskih materialov kljub velikim prizadevanjem za zniževanje stroškov. Kljub takšnim pogojem gospodarjenja pa so letos v Brestu dosegli ugodne rezultate gospodarjenja. Obseg proizvodnje bo za 23 odstotkov presegel lanskega, celotni dohodek pa bo večji za 30 odstotkov. Na te ugodne kazalce gospodarjenja vplivajo predvsem proizvodnja v novi tovarni iver- lanskega. Znotraj delovne organizacije je stabilizacijska prizadevanja na vseh ravneh: «_ bolj zvišati produktivnost dela z uvajanjem noVffl metod vrednotenja dela in s čimbolj racionalf organizacijo dela ter zniževati stroške, kjer®' možno. Stabilizacijski programje sestavni delpj3 na in v Brestu sproti preverjajo uveljavljanje logovih ukrepov. Zal pa je minimalen vpliv nohj njih rezerv v primeri z objektivnimi gospod^ skimi gibanji, ki vphvajo na razmere v lesni striji. V BRESTU so tudi srednjeročni plan, v kak rem je z novimi kapacitetami čutiti naglo r23) j najpomembnejših gospodarskih kazalcev. N3V3: struktura proizvodnje bo omogočila lažje pfe; | magovanje težav in zagotovitev potrebne surOj.I vinske osnove, izkoriščanje lesnih odpadkov, k211 je s stališča ekonomičnosti izredno pomembi10^ J V srednjeročnem planu je močno poudarjeno p°’ j I dročje razvojnega in raziskovalnega dela, tako d? , bi z minimalnimi vlaganji dosegli večjo produ*'| tivnost-dela, skladnost razvoja ter večjo prodaji: na domačem in na tujih tržiščih. V prihodnjih samoupravnih povezavah bo, j BREST utrjeval odnose v SOZD Slovenijales, * vključeval v regijsko samoupravno organiziranost ? in v poslovne interesne skupnosti. Stopnja rasti proizvodnje je v obdobju 1976—1980 nekoliko višja, kot je predvidena v . srednjeročnem planu SR Slovenije, kar je razurU' Ijivo glede na nove proizvodne kapacitete, zgra: jene lani. Naj nanizamo nekaj osnovnih podatkov j iz srednjeročnega plana za leto 1980: čut'11 čiif — proizvodnja — izvoz — uvoz — družbeni proizvod — število zaposlenih 995.500.000 185.000. 000 56.000.000 t 258.000. 000 ! 2.027 POGLABLJANJE SAMOUPRAVNIH OHNOSOV Hkrati s hitrim razvojem so se v Brestu krepih in poglabljali tudi samoupravni odnosi. Globlja vsebina samoupravljanja se je kazala v nenehni skrbi za socialno varnost delovnega človeka in v urejanju medsebojnih odnosov. Z leti sta se ob zapletenih in vedno novih pogojih gospodarjenja krepila tudi strokovnost samoupravnih odločitev in vpliv neposrednih proizvajalcev. Posebno pozornost posvečajo -tudi izobraževanju in izpopolnjevanju zaposlenih, še zlasti, da bi si zagotovili strokovni kader z domačega Območja. Skladno z ustavnimi usmeritvami o povezovanju proizvodnje in trgovine je BREST leta 1974 pristopil v sestavljeno organizacijo združenega dela Slovenijales. Ob tem velja poudariti, da si BREST intenzivno prizadeva za oblikovanje trdnih ekonomskih odnosov med proizvodnjo in trgovino na ustavnih temeljih. Brest tudi zelo aktivno sodeluje v akciji za povezovanje gozdarstva in lesne industnje, s čimer naj bi zagotovili usklajeno rast teh dveh vej gospodarstva. Poudariti velja tudi tesno sodelovanje Bresta s krajevnimi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi, saj je njihovo delovanje v znatni meri odvisno od gospodarskih rezultatov Bresta in od pripravljenosti njihovih delavcev, da samoupravno sodelujejo pri rasti in razvoju celotne občine. Brest je leta 1975 dobil od republiškega sveta Zveze sindikatov posebno priznanje samoupravljavcem za izjemne dosežke pri razvijanju in utrjevanju samoupravnih družbenih odnosov. Prav tako je lani dobil najvišje občinsko priznanje ob pe tindvaj se tletnici samoupravljanj a. BREST sestavlja danes pet temeljnih organizacij združenega dela, ki so tehnološko in proizvodno specializirane, tako da podjetje nastopa na trgu s celovitim in zaokroženim proizvodnim pro- Iz Brestovega proizvodnega programa: sestavljiva dnevna soba Dragica V Brestu iščejo tudi nove rešitve in možnosti ter pripravljajo osvežitve z novimi programi. Brestov proizvodni program obsega tudi masivno pohištvo in tapetništvo. Prihodnji razvoj teži predvsem v naslednje: v proizvodnjo jedilniških stolov, proizvodnjo kvalitetnih kuhinjskih stolov za dopolnilo k bivalnim kuhinjam in v izdelavo sedežnih garnitur zahtevnejše izvedbe. nih plošč, večja produktivnost, podvojen izvoz predvsem na konvertibilno področje in oživljanje domačega trga v zadnjih .mesecih. Letos bodo v Brestu dosegli približno milijon dinarjev celotnega dohodka, od tega četrtino z izvozom- V stabilizacijskih prizadevanjih dosega Brest znatne rezultate: že lani so uvoz zmanjšali za polovico, letošnji pa bo še za 30 odstotkov nižji od Družbeni' proizvod naj bi v srednjeročni']1 obdobju rastel letno s poprečno stopnjo 10,8 od' stotka, proizvodnja z 9,3 odstotka, izvoz s odstotka in produktivnost dela s 5,1 odstotka- Da bi v BRESTU v srednjeročnem razvojne11 I obdobju laže premagovali tržna nihanja ter zag^" ;| tovili skladen in celovit razvoj, so v razvojnih cl' | Ijih opredelili prednostni vrstni red investicijski1^ vlaganj in vlaganj v prestrukturiranje proizvodnji-Na osnovi lanskih delovnih zmag (nova tovarn«?, ivernih plošč in žagalnica) in in z osvojitvijo no vih proizvodnih programov se delež pohištva ^ celotni proizvodnji v srednjeročnem obdobju -sedanjih 90 odstotkov zmanjšuje na 65 odsto' kov. S prestrukturiranjem proizvodnje in z osva „ janjem novih proizvodov se bo tudi samoupravU organiziranost delovne organizacije bistveno izpv] polnila. V Brestu sodijo, da se bodo konstituira1 tri nove temeljne organizacije združenega dela. novo samoupravno organiziranostjo bodo še d sledneje uveljavili dohodkovne odnose v delov organizaciji in tudi zunaj nje. Na področju družbenega standarda je po^J? j stanovanjske gradnje, za katero so že doslej dajal1 8,5 odstotka od bruto osebnih dohodkov, ze* pomembna odločitev, da bodo gradili poči®131^ dom za svoje delavce v vrednosti 8,5 milij0lia dinarjev. Brest se zaveda uspehov v svojem dosedanj6^1 razvoju in svojega sedanjega gospodarskega 1 nutka, jasni pa so tudi prihodnji cilji. Nedvomn^ je dosedanja uspešna rast te delovne organizacij poroštvo, da bodo cilji tudi doseženi. E-1^' i Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije: Izdaja ČZP Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. Ust urejajo: ANDREJ AGNlC, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT, RAFAEL LINDIČ (tehnični ured- nik), BORIS RUGELJ, BOJAN SAMARIN (odgovorni urednik), JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA. IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313/VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278; uredništvo, tel.: 316-672. 323-554, 316-695 in 310-033; komerciala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun pri Ljubljana, št. 50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski ban« št. 501-620-7-121100. Posamezna številka stane 3,00 din, letna n^ ročnina je 150,00 din. Rokopisov ne vračamo. Poštnina plača v gotovini. Tisk »Ljudska pravica«. Ljubljana.