m i95< KNJIŽNICA VIA CEPPA N« Trieste tc (Vinico ajmund ( List Izhaja vsako soboto zjulrili(Posamezna številka 20 lir, na Šestih straneh 25 lir. Zaostale àtevilto^ dvpingrCeloletW naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna WjLjiA:, mesečna $) lir. Uredništvo in Uprava; Trst, ulica Capitolinaysay^ 3“-. tèlyStev. 44-046 in 44-047. Dopisi se dostavljajo uredništvutS^e&E^ircfnh pisma se ne sprejemajo rokopisi in slike se ne vračajo. —s&KtaSLv širokosti enega istolpca za vsak m limeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLQCANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMI; A ISTIGAI? PARTIJE T.O. 2. stran je posvečena deželam socializma >preobrnj^BNovL1ENA j-rpAJA LETQ ym, ŠTEV. 4 (383) atoust (fii " DNEVI novi jen a ja Italije, nmiir Iij-i‘ lanizator] je in sj -TRST - SOBOTA, 2 8. JANUARJA 1956 CENA 20 LIR novljena I e g g ■ iSezaslišam poskus pesnik l je 11. jt___________________ ^lovenskipQ dolgem zavlačevanju je, i o -:;lj, izdelan zakonski osnutek reditvi sol s slovenskim u-jezikom v Italiji in na aškem ozemlju. Žal je ta ^ -Utek tak, da je namesto nav- ugoslov^enia ustvaril v vrstah Slo-cin ork#cev v Italiji in na Tržaškem ib.30 K ami ju veliko nezadovoljstvo na^nnvJ °gorčenje. To ni nič čud-i - iy.i5°a’ SaJ ne upošteva teženj ami - i želja slovenske narodne Ke filhanjšine je y p0]nem nav. tijska odi7-i11 z demokracijo. Dejstvo 1-15 Gtf zakonski osnutek predvide-Koncert, da bodo morali slovenski ledov-3- ,lle*j‘’ ki pridejo za to v >pera v f'ev* predložiti posebno •snjo za sprejem svojih otrok ncert ba-‘- ° z materinskim učnim ,15 Radi^0®! c*a ho o sprejemu od-je Siov^ala posebna komisija, sestav-et P° večmi iz šolskih funk- Iske^nj narìev 'n da bodo šole s sionskim učnim jezikom smeli ba po žiskovati samo otroci italijan-rie^meK?1 državljanov slovenskega ndina <’ka, je zgovoren dokaz, da Caigol sestavljale! omenjenega za- ama'vP4hskega osnutka popolnoma tzrli vsa priporočila, ki so ugoslov’21 dostavile razne slovenske -rza"3"1'5*16-’ Pzosvetne in politične Ijček - ?anizacije in da jih je name-z. jz slo* zdrave razsodnosti vodil pri ™e-‘'04u /ovinizen, in celo rasizem, iy rjne J< rsne=a ”e najdemo zlepa v 'zgoja - IHukratičnih in visoko civi-ila Mer’i'vnili deželah zgodba c , . . . STINGP taksnimi težavami je na-a slovenska šola za časa ronisra 2,AvSln> nam jasno govori adijska. ovlna. Toda kljuh vsem o-li kvint8®, ki so prihajale z raznih ì^ve'ball1111’ -i1' ,a sola zrastla in se tiahotno razvila, četudi »i bi-eležna mačehovske milosti O s rijske monarhije. Hude ra-so bile slovenski šoli na «Pristati a, em in na Goriškem zada-del pot. ze za časa prve svetovne Jae- Toda iz ruševin je nase "pon o! sS“ a .kmalu ponovno vstala rm poli' Pričela razveseljivo krepi-Fum * rdaj se je pojavil pogubo-aovi A0’ 'aš'z,'in in je z njemu ncoska i. ^ vei,t> silo zatrl vse, kar je U!| 0 z velikanskimi žrtvami-in pori zgrajenega v teku deset--lJ- Nastala je petindvajset-1S 30: n *la temna doba. Naša šola je ). FilroaIam izginiti, naši šolniki, v lil!'vf n,s° kili izgnani ali lin . olikor niso zbežali iz drža-30: «Vt j 80 hili poslani v južne predena Italije. Sledila je doba iraeunavanja s fašizmom. o «Pik raV<‘ ^udske sile so vzpored-e dei ; Z, vsemi antifašističnimi in -mokratičnimi silami sveta dvi-: se poiUle uporno pest proti faši- donna6™1! ga P° ^'gih krvavih GM. ba" premagale. Že za časa borbe je slovenska šola ------^ teh krajih ponovno zaživela. a samo- jc "a gn,di’ ki ie Mia adcu focena z mučeniško krvjo možganih najboljših sinov, zato Bivša ZVU, ki je bila prav rognoztko mačehovska do nas in do sta ' pravic kot nekoč avstrii-5tin iZ'a monarhija, „i priznala to Kalc|„’ Ogovarjajoč se, da je le da, kot je že uvodoma poudarjeno, in kot smo obveščeni, niso sestavljale! zakonskega osnutka predlogov slovenskih organizacij vzeli v poštev, marveč so dopustili, da jih je pri tern lako važnem delu vodil vse prej kot demokratičen duh. Zato po je delo, ki so ga izvršili, zato je osnutek zakona o ureditvi slovenskega šolstva odvratno skrpucalo, ki ga sleherni Slovenec užaljeno zavrača in sleherni italijanski demokrat obsoja. Ta osnutek zakona prav gotovo ne dela časti italijanski demokraciji. Zato p,a ta osnutek ne sme v parlament, kaj še da bi bil sprejet kot osnova za dokončni zakon. In dolžnost vlade je, da ta osnutek ovrže in izdela novega, ki bo upošteval pravične zahteve Slovencev in ho v skladu z načeli republiške ustave Posebnega statuta in Listine o 'loveških pravicah. Sprično vsega, je nujno potrebno, da vsi Slovenci ne glede na politično opredelitev složno, skupno ali ločeno še odločneje kot do sedaj zahtevamo spoštovanje pravi-, ki nam pripadajo. To moramo storiti v pr-pričanju, da bodo naše želje in zahteve uresničene. Škodljivo hi hilo, da bi v teh, tako resnih in lahko rečemo odločilnih trenutkih, zavladala malodušnost in po-gubnoni fatalizem. Zavedati se moramo, da imamo v Italiji dobre prijatelje in zaveznike, ki bodo vedno in ob vsaki priliki podprli naše pračinc zahteve. MILIVOJ DOLANC NE SME SE NADALJEVATI POLITIKA DISKRIMINACIJ IN RAZNARODOVANJA Komunistična partija poziva ljudstvo v boj proti zakonskemu osnutku ki bi postavil v nevarnost obstoj slovenske šole - Protestno pismo SHLP ministru Rossiju - Nastop nabrežinskega in zgoni-škega občinskega sveta in dolinskega odbora - Protesti ZDŽ, Delavske zveze in slovenskih skupin Vest o zakonskem osnutku za slovenske šole, ki naj bi se predložil parlamentarni komisiji v diskusijo, je vzbudila v vsej slovenski javnosti in na splošno v vsej tržaški demokratični javnosti upravičeno ogorčenje in osuplost. Znano je bilo namreč, da so že pred časom nekateri socialistični in komunistični poslanci videmske in goriške pokrajin ! ne predložili osnutek zakona za ureditev slovenskega šol, stva na popolnoma demokratičnih načelih, ki izhajajo iz republikanske ustave. Nenadoma pa se neuradno zve, da je nekdo drugi sestavil zakonski osnutek, ki je diskriminatorskega in protidemokratičnega značaja in krši v osnovi republikansko ustavo, Posebni statut za jugoslovansko narodno manjšino in listino o človeških pravicah. Takoj, ko se je zvedelo za obstoj tega osnutka, ki pa še ni bil predložen parlamentarni komisiji, se je sestalo tajni- štvo Komunistične partije in preučilo nastali položaj. Skie. mio je, naj se takoj obvesti komunistična parlamentarna skupina v Rimu, ki naj se v obeh vejah parlamenta postavi proti temu zakonskemu o-snutku, naj slovenski komunistični svetovalci urgirajo se. jo slovenskih svetovalcev, ki naj odločijo, primerne akcije proti temu poskusu diskriminacije na škodo Slovencev. SHLP je poslala Ministru za javno vzgojo, poslancu Paolu Rossiju naslednje pismo: Slovenska javnost že vrsto let pričakuje ureditev slovenskega šolstva v teh krajih. Slovenske kulturne in druge ustanove, organizacije in šolniki si že dolge prizadevajo uresničiti te zahteve našega ljudstva. Pred dnevi pa se je razširila radi določb, ki jih omenjeni . nosi zakona, ki bi v resnici osnutek predvideva. Slovensko hrvatska ljudska prosveta smatra omenjeni zakonski osnutek ureditve slovenskega šolstva za grobo kršitev slovenskih narodnih pravic ter protivnega osnovnim načelom demokracije. Njegove določbe so v popolnem nasprotju z republiško ustavo, ki določa spoštovanje pravic narodnih manjšin, v nasprotju s Posebnim statutom za Tržaško ozemlje in z listino o človeških pravicah, ki zagotavljajo Slovencem svobodni razvoj narodne in kutlturne dejavnosti in šolstva. Zato Slovensko hrvatska ljudska prosveta v svojem, kakor tudi v imenu včlanjenih prosvetnih društev odločno protestira proti takemu nedemokratičnemu zakonskemu o- vest o pripravljenem zakon-1 snutku, ki predstavlja globoko skem osnutku za ureditfev slo-1 žalitev Slovencev ter zahteva venskih šol v Italiji in na Tr- : preprečitev njegove uvelja-žaškem, ki je med Slovenci vitve! vzbudila veliko ogorčenje za- I Istočasno opozarja na nuj- se), BS lovi. i so Reditvi o pokr Trst f11- tu ,in da zato ni dolžni, č Gušt'§a storiti. 1 5 !r,.!m'n-*en j® bil sporazum o tržaškega vprašanja. , , i • 1,1 še prej v Gorico ostai je ponovno vrnila Italija. To štin I* več tisto r.-v i . J . * USnami,!,HJ”:ekin°seVa’jed7re: »jen, Inieli f Ital,.ja’ Clgar “tava je biWi„ • na načelih demokva- ___ln pravice. To je republi- —- Parlamentarna Italija. V '"aiagiiost^kaT njCnt‘ “stave,stoii LA» ,n *a> ki jasno in medvou-ebianL govori o pravicah narod- manjšin, 4ln„JU ) i.ler,nu Pa se raznarodo-> Da P” ,ltlka 86 vedno nadalju- len! L Ud' j® odeta v plašč "®,0kraC,je" . in «e celo kr-j ske- /-a krivičnim odlokom, 'ga je že pred leti izdal go-_8kt prefekt in ki prepoved«-• 0 rokom slovenskih optan-v obiskovanje šole s sloven-! nuJnostl' da se omogoči večjim >80 r01 u5nlm jezikom, poskuša! ! skupinam delavcem pristop ' s pravim šolskim zakonom Knn=,’t'’y"li «egniti omenjeni odlok tudi frzasko ozemlje. V zadnjem n so, ne vemo niti „a čigav az- odstranili slovenske in o dvojezične napise iz šte-p 1. ,s kjer črnci, 'tfiein .na kastni zemlji, ne rržaJšk;Pr,V ,V dotiko z belci? 18 Pot;m ,s ka' , “i solsko vprašani«. Tn. Konstituanti, je prejšnji teden Pripravljalni odbor odločil, da odloži datum manifestacije. V zadnjem času se je opazil dotok večjega, števila delavcev na sedež Pripravljalnega odbora. Skupine in posamezni delavci, ki niso bili organizirani ali pa so pripadniki liberinske Delavske zbornice, so se javili in pristopili k Sindikalni konstituanti, ker vidijo v tej manifestaciji najresnejši poskus zadnjih let za odpravo težke sindikalne razd. vojenosti v našem mestu, razdvojenosti, ki je na žalost dosti večjega obsega kot v Italiji. H Konstituanti so pristopile večje skupine delovnih ljudi naslednjih strok: nameščencev mestnih bolnic, nameščencev hotelov in menz, trgovskih nameščencev, pekov, kovinarjev, državnih nameščencev in grad. benih delavcev. Zgodilo se je, da so pristopili h Konstituanti celo nekateri člani notranjih komisij liberinske Delavske zbornice. Pričakuje se, da bodo te dni pristopile tudi nekatere skupine tiskarskih nameščencev številnih tržaških podjetij. vprašanje. Ta- Te dni so se vršili plenumi pristaniščnikov in nameščencev Javnih skladišč, nameščencev javnih lokalov, nameščencev prehrambene industrije trgovskih nameščencev, tiskar, skih delavcev, gradbenih delavcev, pomorščakov in upokojencev. Na vseh teh plenumih se prazpravljalo o Sin. dikalni konstituanti in o pe-rečin vprašanjih vsake stroke posebej. --- ... iiiti/llniili,::::’ ,• :ii.i.::itnilllièimitlllMUUIH!IUìn;iwniiitt v nedeijo se je v Nabrežini vršil sestanek kamnarskih delavcev, katerim je govoril tajnik Delavske zbornice C.G. l.L. Radich. Na sestanku sta bi,a. prisotna tudi poslanec Marchioro za Pripravljalni odbor Sindikalne konstituante in tov. Veljko Guštin za kamnar-sko stroko. Na sestanku so odločili, da bodo v kratkem skli. cali še en tak sestanek, na katerem bodo še podrobneje o-bravnavali vprašanja stroke in Konstituante. z vsemi deželami, ki si želijo. tega Po svetu nakrog Radio Budimpešta javlja, da šteje Madžarska 9.800.000 prebivalcev. L. 1955 je prebivalstvo naraslo za 112.000 duš. Zaradi spopadov med polici.o m prebivalstvom je bilo prejšnji teden v Bombayyu od 300 do 400 mrtvih. Prebival, stvo zahteva avtonomijo mesta, medtem ko je vlada noče dodeliti. Sudanska vlada, ki se je sestavila po proglasitvi neodvisnosti Sudana, je izjavila, da bo vodila politiko, ki je na. sprotna blokom, in da bo razvila prijateljsko sodelovanje Ministrski predsednik Ruske republike Puzanov je podal ostavko s svojega mesta. Novi ministrski predsednik je posta! Mihajl Jasnov, dosedanji m skovski župan. Vrhovno sodišče Brazilije je uradno proglasilo za predsednika republike Juscelina Ku. bičeka in za podpredsednika Joaoa Goula-rta. Na prvi seji ustavnega sodišča je bil soglasno izvoljen za Predsednika sodišča bivši predsednik republike De Nicola. ki je prišel, da se zanima za vprašanja beguncev in mestnega gospodarstva. Sam Russo je dejal, da ni nič vedel o ukrepu. fn to se človeku čudno zdi, saj je on tisti, ki vodi vladno komisijo podtajnikov za tržaška vprašanja. Na vsak način je tudi tokrat Bartoli pokazal, kako so mu pri srcu tržaški interesi in kako rajši stiska roko vsakemu podtajm-ku Contindustrije, ki prihaja v naše mesto. V torek je na seji mestnega sveta svetovalec Tei-nez: dejal, da je nastopil čas, ko je tieba dejanj, in je zato predlagal, naj občinski svet v. znak protesta proti pre. mestitvi dveh ladij suspendira svojo sejo. Svetovalci občinske večine so ta predlog odbili, češ da je «župan že postal svojo brzojavko vladi»! Tovariš Gombač je predlog Teinerja podprl in opozicija je zaradi tega složno zapustita sejno dvorano v znak protesta proti novi diskriminaciji na ško. 1 do Trsta. Dvorano so zapustili Komunisti, Temer, indipenden- j tisti dr. Dekleva in socialde- žaščitil slovensko šolstvo v Italiji in na Tržaškem ter bi temeljil na načelih demokracije in spoštovanja pravic slovenske narodne manjšine. Proti temu sta protestirali tudi Zveza demokratičnih že. na in Delavska zveza. V petek je komunistična svetovalka Marija Bernetič postavila to vprašanje v tržaškem občinskem svetu, protestirala proti nedemokratični nameri predlagateljev zakonskega osnutka in zahtevala, naj se občinski svet pridruži njenemu protestu. Tudi sveto, valeč dr. Dekleva je dvignil svoj protest in nastopil v o-brambo ogroženega slovenskega šolstva. Samo dr. Agnelet-to je zavzel zelo čudno stali, šče in dejansko podprl župana Bartolija in odbornika Sciolisa ki sta se izgovarjala, češ, da to vprašanje ne spada v pristojnost občinskega sveta. Dr. Agneletto pa je pozabil, da je tudi on postavil pred časom vprašanje vračanja jugoslovanskih beguncev, kar v resnici ne spada v kompetenco občinskega sveta. Ob tej priliki je očitno prezrl dej. stvo, da je bil izvoljen s slovenskimi glasovi, ne pa z glasovi italijanskih demokristjanov. Nabrežmski občinski svet je na svoji seji v ponedeljek so. glasno odobril protestno resolucijo, v kateri se pravi, da so določbe zakonskega osnutka «naperjene proti obstoju slovenskih šol in so obenem v kričečem nasprotju z določbami italijanske ustave, splošne šolske zakonodaje ter še po. sebej z jasnimi določili londonskega sporazuma z dne 5. oktobra 1954. Občinski svet nadalje ugotavlja, da je vest o tem osnutku, ki mu ni primere v nobeni manjšinski zakonodaji, povzročila splošno ogorčenje med prebivalci Tržaškega ozemlja. Tudi zgoniški občinski svet je v nedeljo zjutraj odločil, naj posebej imenovana komi. sija sestavi protestno resolucijo o tem vprašanju. Dolinski občinski odbor je na svoji redni seji protestiral proti zakonskemu osnutku kot krivičnemu in protidemokratičnemu postopku. Slovenska gospodarsko.kul-turna zveza je poslala prote- stno pismo ministru za javno vzgojo Paolu Rossiju. V pismu se sklicuje na spomenico o stanju slovenskega šolstva na Tržaškem, katero je bila postala 13. januarja, in ugotavlja vso krivičnost zakonskega osnutke Slovenska demokratska zve. za za Trst in Gorico ter Slovenska katoliška skupnost sta tudi objavili protest proti zakonskemu osnutku. V tem pro. testu se pravi, da je novi o-snutek zakona o slovenskih šolah protiustaven in pravi a. tentat na življenje m obstoj slovenskih šol. Tudi vesti, da so bili odstranjeni slovenski napisi v slovenskih šolah v Bazovici, Do. lini, Trebčah in na Proseku je ogorčila slovensko javnost in demokrate obeh narodnosti. Zato je Slovensko hrvatska ljudska prosveta naslovila pro. testno pismo na generalnega vladnega komisarja dr. Pala-maro. IZJAVA KOMPARTIJE o upravnih in političnih volitvah Prejšnji teden je izvršni komite Komunistične partije objavil resolucijo v zvezi z bližnjimi občinskimi in pokrajinskimi volitvami. V resoluciji se pravi, da letos bodo pri nas poleg občinskih tudi po. krajinske volitve, čeprav niso bile na Tržaško ozemlje razširjene zadevne zakonske določbe in čeprav še vedno vodi pokrajinsko upravo pokrajinska deputacija, ki jo je bila imenovala bivša ZVU in jo je bil potrdil vladni gene. ralni komisar. V tej deputaciji pa ni predstavnikov opozicijskih strank. Resolucija 'si želi, da se volitve vršijo spomladi, kar je bilo sedaj potrjeno z vladne strani, in na podlagi proporcionalnega sistema, ki volilnih okrožij, ki so bila v republiki tako sestavljena, da se skuša onemogočiti uspeh m uveljavitev levičarskih kandidatov. Zato LK zahteva, naj se v Trstu spoštuje krajevna topografija in naj se ne uvedejo popravki, ki bi preureje-vali sedanje rajonske skupnosti v protiljudske svrhe. V soboto popoldne se je se. stal tudi Centralni komite KP TO. Na koncu svojega zasedanja je odobril naslednji komunike; ■ V soboto se je pod vodstvom tovariša Karla Siškoviča sestal Centralni komite Komunistične partije Tržaškega ozem. Ija. ki je razpravljal o kratkem poroči.u tov. Vidalija o vprašanju tržaškega predstav- pa ne bo, kot predvideva vlad- niàtvo v parlamentu, ni zakonski osnutek, popolno. Centralni komite je pono- ma uveden, ker bo veljal samo za občine, ki imajo nad 25.000 prebivalcev, medtem ko bo za občine med 10.000 in 25 tisoč prebivalcev veljala mešanica proporca in večinskega sistema, za občine izpod 10.000 prebivalcev pa bo veljal večinski sistem. Izvršni komite protestira v svoji resoluciji proti nepravičnemu črtanju tisočev voliv. cev z volilnih seznamov. Glede pokrajinskih volitev opozarja Izvršni komite, naj se pazi že sedaj na umetno razdelitev BULGAN1N0V0 PISMO PREDSEDNIKU E1SENH0WERJU V sredo se je sovjetski vele- vjetsko zvezo zastopajo na poslanik v ZDA Zarubin po- seji zunanji minister Molotov, dal v Belo hišo in izročil pred- , obrambni minister Zukov in sedniku Eisenhowerju osebno maršal Konjev. Na seji je pri. pismo- ministrskega predsed. ! šoten kot opazovalec LR Ki- nika ZSSR N. Bulganina. S predsednikom se je Zarubin zadržal četrt ure, zbranim novinarjem pa ni razodel vsebine izročenega pisma. Predsednikov glasnik Hagerty je takoj po odhodu Zarubina izjavil, da je pismo Bulganina prijateljskega značaja in da vsebuje nekaj misli v korist or. ganizaci.e svetovnega miru. Tisk ni še obveščen o vsebini Bulganinovega pisma, vsekakor se predvideva, da je pismo velevažnega značaja in da se v njem postavljajo najbolj pereči mednarodni problemi. tajske maršal Cu Teh. Seja odbora Varšavske pogodbe V četrtek se je začela v Pragi seja stalnega: odbora držav članic Varšavske pogodbe. So- SZ in pomiritev v svetu Sekretar KP SZ Hruščev je imel te dni daljši razgovor z ameriškim odvetnikom Mac Duffyem, kateremu je izjavil, da se bo ZSSR še nadalje odločno zavzemala za mednarodno pomiritev. Povratek iz emigracije V Češkoslovaško se je vrnil dr. Lev Sichrava, ki je bil sodelavec Masaryka in Beneša. Vrnil se je iz emigracije in izjavil, da se je odločil za ta korak, ker je videl, da so vodilni krogi češkoslovaške emigracije navadni1 izdajalci domovine. ki računajo samo na vojno, da bi se ponovno vr. nili ua svoja mesta. vno poudaril pozitivno stališče, ki ga je že zavzel Izvršni komite in ki je prišel do izraza v tisku, t. j., da naj se na Tržaškem ozemlju razpišejo politične volitve za izvolitev predstavnikov v parlament republike zato, da se lahko u. činkovito branijo koristi in pravice prebivalstev našega o-zemlja. Centralni komite se je tudi strinjal, naj se volitve čim prej razpišejo, po možnosti spomladi in naj tudi v prihodnosti Tržaško ozemlje tvori volilno okrožje zase. Centralni komite je poslušal tudi poročila tovarišev Spadara (o II. kongresu ro. munske delavske partije), Po-gassija (o upravfiih volitvah) in Destradija (o organizacijskih vprašanjih) in je sklenil, da se bo ponovno sestal 4. februarja. Po volitvah v Franciji Po volitvah se je francoska zbornica sestala in po dveh neuspelih glasovanjih na tretjem izvolila za svojega predsednika socialdemokrata Le Troquera, za katerega so volili komunistični, socialdemokratski in radikalni poslanci. Predvideva se, da ho predsed. nik republike Coty poveril mandat za sestavo vlade socialdemokratu Guy Molletu. KP Francije je pripravljena podpreti vlado Molleta ali Mendes-Francea, ki bi temeljila na programu s socialno vsebino. Kitajska vlada je ponovno predložila ZDA sestanek med Cu Enlajem in Dullesom za rešitev vseh spornih vprašanj. Poudarja pa, da je nemogoče razpravljati o kakršnem koli statusu Tajvana (Formoze), ker je to notranja zadeva Ki. tajske. mokratska svetovalka Gruber-Benco. Dr. Agneletta pa ni bi. io na seji. Čudno je, da je bil dr. Agneletto odsoten ob za Trst tako važni priliki. Togliatti poziva na delo za nove zmage levičarskih sil v deželi Vlada je morala poslušali ljudstvo in odpravili vezane lisle - Volilve bodo verjetno zadnjo nedeljo maja Nenni predlaga izvolitev 4 poslancev v Trstu - Proslava 35. obletnice KRI v Torinu in v Italiji Ministrski svet je končno manjšini v občinah izpod sporočil, da je preučil vprašanje upravnih volitev. V u.-radnem komunikeju se pravi, da bodo upravne volitve spomladi, verjetno zadnjo nedeljo Delavska zveza CGIL je v tej zvezi izdala komunike, v Katerem pravi, da je skrbno preučila nečuven ukrep o premestitvi dveh ladij, protestira maia in da bo za to predložen proti ukrepu in poziva vse de- zak°nski osnutek, ki predvi-mvne ljudi v boj za vrnitev tleva Proporcionalni volilni si. ladij in za rešitev vseh pere. stem za občine, ki imajo nad dih gospodarskih vprašanj. 25-000 Prebivalcev, večinski si-Istočasno Delavska zveza po-1 stem s tremi petinami sedežev živa Delavsko zbornico k ! večini in dvema petinama ma-skupni akciji in k sestavi skup. 1 njšini v občinah od 10.000 do nega enotnega programa v o- 125.000 prebivalcev in večinski hrambo gospodarskih koristi i sistem s štirimi petinami sede. Trsta. žev večini ter petino sedežev 10.G00 prebivalcev. V vladnem komunikeju se ne govori več o volilnem sistemu vezanih list. To dejstvo potrjuje, da je demokristjan-ska stranka morala pod priti, skom javnega mnenja opustiti sleparski volilni zakon, če prav sta se zanj odločno zavzemala Sceiba in celo minister sedanje vlade Andreotti. Volitve se bodo vršile v 7090 občinah, v ostalih 700 ob. činah se bodo vršile, ko bo zapadel mandat občinskih svetov. Novi zakonski osnutek Na petkovi seji tržaškega občinskega sveta je neki svetovalec opozicije pozval dr. Agnelet. ta, naj se kar preseli med demokristjane. Ta poziv je bil popolnoma na mestu, ker ni več nobene razlike med dr. Agne-lettoni in demokristjani, ki so našli v njeni zagovornika. Not je znano, se je prejšnji teden zvedelo, da se je v Rimu pripravil zakonski osnutek Za slovenske šole, ki ni le protidemokratičen, marveč tudi očitno raznarodovalen. Zato je bilo umestno, da se to vprašanje po-stavi na seji tržaškega občinskega sveta, ker je jasno, da se morajo izvoljeni ljudski predstav, niki o vseh takih vprašanjih izreči, povedati svoje mnenje in protestirati proti vsakršnemu protidemokratičnemu in diskri-minacijskemu poskusu. Toda dr. Agneletto ni tega mnenja, oz. je mnenja, da občinska uprava ni pristojna za reševanje vprašanja zakonskega osnutka za slovenske šole. Dejstvo pa je, da ni nihče — - ne tov. Uernetičeva ne dr. Deklevo Novopečeni zaveznik DC zahteval, da bi občinska uprava v rešila» to vprašanje. Postavila se je le zahteva, naj se proti temu protidemokratičnemu zakonskemu osnutku protestira. Torej dr. Agneletto ni razumel, kuj sta svetovalca, ki sta to vprašanje postavila, hotela doseči, poleg tega pa je stopil v obrambo župana Bartolija in odbornika Sciolisa in jima dal argument o «.nepristojnosti», kar jima je ' pripomoglo, da sta se z običajnimi frazami izmaknila pretehtanju stvari. Ni prvič — in mislimo, da ne bo niti zadnjič — da je dr. A-gnelelto zastopal v občinskem svetu stališče večine, oz. demokristjanov, ki ga že smatrajo za svojega človeka, saj ne štedijo s hvalnicami njegovi politiki. «Cittadella» mu je zelo hvaležna za protikomunistične izbruhe in ga vedno slika kot dobri- komunizma med Slovenci». Pa še nekaj. Podtajnik Russo, ki se je mudil te dni v Trstu, je sprejel med drugimi predstavniki tudi njega in dr. Simčiča (predstavnika Slovenske katoli. ške skupnosti). Ob tej priliki ga «Piccolo» imenuje «predstavnika slovenske manjšine» (?) Dr. Agneletto je torej postal miljenec demokristjonskih krogov. V občinskem svetu ni več v opoziciji, daje demokristjanom in županu Bartoliju celo argumente proti opoziciji. Na petkovi seji pa se mu ni zdelo vredno dvignili z ostalima dve- stotimi svetovalci proti zakonskemu osnutku za slovenske šole. Postavil se je na stališče, ki nima nič skupnega z obrambo slovenske stvari, postavil se je na stran tistih ljudi, ki so protislovensko usmerjeni in si brez dvoma srčno želijo raznarodovanja Slovencev, za kar tudi aktivno delajo. Sramota! Mislimo, da njegovi pristaši ne bodo odobravali teh njegovih stališč. Tideli bodo, da ga je protikomunistična zaslepljenost privedla tako daleč, da se ne zaveda več potrebe po skupnem nastopu vseh Slovencev v obrambo njihovih pravic, tako daleč, da se postavlja na pozicije demo. kristjanov, ki so znani po svojih sovražnih čustvih proti predvideva, da se bo v 7071 občinah volilo z večinskim sistemom za občine izpod 10.008 prebivalcev, v 583 z večinskim sistemom za občine med 10.000 in 25.000 prebivalcev in samo v 210 občinah s proporcional. nim sistemom. Kljub temu je opustitev sistema vezanih list zmaga italijanskega javnega mnenja nad reakcionarnimi poskusi voditeljev demokri-stjanske stranke. O- upravnih volitvah se je govorilo tudi na zasedanju Centralnega komiteja KPI, ki se je sestal v ponedeljek. Glavno poročilo je imel tov. Terra, cini, ki je poudaril, da se bo KP borila za zmago levičarskih in demokratičnih sil v še večjem številu občin in pokrajin. Diskusije se je udeležil tudi tov. Togliatti, ki je v svojem govoru dejal, da bodo bližnje upravne volitve veli. ka politična bitka, iz katere bo izšla tudi precizna orientacija za vse politično življenje v deželi. Poudaril je, da so demokratične sile dosegle 7. junija veliko zmago, da je bil padec ticelbove vlade prav ta. ko velik uspeh levičarskih sil. a da še vedno grozi nevarnost novih reakcionarnih poskusov s strani Scelbe in Fanfanija in monopolističnih krogov. Proti tej nevarnosti se je treba aktivno boriti. Zato bo KPI napela vse svoje sile, da se bo tudi na novih upravnih volit. ma svetovalcema glas proti vne- bovpijoči krivici, ki jo skušajo j stališča dr. Agneletta ln nam bo pripraviti proti slovenski šoli zato tudi danes jasno, zakaj je v Trstu in v Italiji. Bil je celo ; dr. Agneletto dejansko zapustil v nasprotju s svojimi lastnimi sedeže opozicije v občinskem pristaši, ki so v zgoniškem in j svetu in dejansko postal sestav-nabrežinskem občinskem svetu ni del « občinske večine d in za• Slovencem. C e pa malce pre-gledamo polpreteklo zgodovino. vah uveljavilo načelo odprtja bomo morda našli druga taka na levo in da bodo levičarske ... ° Ciin tlelo no mnnnninn cino, ki služi stvari «pobijanja I odločno protestirali z vsemi o- | veznik demokristjanov. sile izšle še močnejše. Nenni je predložil parlamentu popravek ki naj bi bil vne. sen v zakon za parlamentarne volitve in ki naj bi dodeljeval pravico Trstu za izvolitev 4 poslancev v poslansko zborni. co. Trst naj bi s svojim ozemljem tvoril volilno okrožje zase, V nedeljo se je po vsej Italiji proslavila 35. obletnica u. stanovitve KPI. Glavna manifestacija je bila v Torinu, kjer je govoril tov. Togliatti. Na manifestaciji je bil, prisoten tudi predstavnik KP Francije. V vladi so se pojavila nesoglasja med ministrom za za-klad Gavo in ministri za delo, javno vzgojo in javnih del. Gava zahteva rezanje približno J0t> milijard v proračunih treh ministrstev. Proti temu pa se ministri upirajo. Zato je Gava še dvakrat zagrozil z »stavko. Olimpijske Igre v Gortini d’Ampezzo V četrtek ob 12,13 je predsednik republike Gronchi ot. voril VII. zimske olimpijske i-gre v Gortini d’Ampezzo. Na teh zimskih olimpijadah sode* lujejo športniki 32 dežel. Pred predsednikom republike in mednarodnim olimpijskim od. borom so defilirale po abecednem redu športne ekipe sodelujočih dežel. Ze v četrtek zvečer so se igre začele s tek. mama v hockeju na ledu Ita-Uja-Avstrija in Kanada.Nem-čija. Izročitev Porkkale Finski Sovjetska zveza je preko svoje delegacije, ki jo vodi prvi podpredsednik vlade Z. S. S. R. Pjervuhin, podpisala v Helsinkih protokol o izročitvi bivše vojaške baze v Porkkali. STRIN 2 DB?LO 28. JANUARJA lOSČ^J Zadnje priprave za polaganje velikanskih turbin v hidrocentrali v Kahovki (ZSSR). novi VELIKANSKI KORAK DALJE K IZGRADNJI KOMUNIZMA VI. petletni načrt za razvoj narodnega gospodarstva v ZSSR Lela 1960 bo SZ imela poldrugi krat več univerzilelnih študentov - V Sibiriji se gradijo največje hidroelek-trične centrale na svetu - Plače delavcev se bodo povišale za 30 %, dohodki kolhoznikov pa za 40 % V nedeljo 15, januarja so sovjetski listi objavili osnutek Komunistične partije Sovjetske zveze o navodilih XX. kongresa KPSZ za VI. petletni načrt razvoja narodnega gospodar- stva ZSSR v letih 1956-1960. V osnutku se najprej ugotavlja^ da se je industrijska proizvodnja ZSSR v V. petletki povečala za 85%, obdelalo se je 24 milijonov ha ledin, proizvodnja predmetov za široko potrošnjo se je povečala za 75%, t. j. za 200% več v primeri s predvojnim stanjem. Narodni dohodek ZSSR sc je v tem času povečal za 68%, realne plače so se povišale za 39 ?4, realni dohodki kolhoznikov so se povečali za 50%. Glavne naloge nove petletke so: nadaljnji ravzoj težke industrije in tehničnega napredka, povečanje delovne storilnosti, razvoj vseh panog narodnega gospodarstva, kolhoznega in sov-hoznega poljedelstva, povečanje gmotnega blagostanja in kulturne ravni sovjetskega ljudstva. RAZVOJ SOCIALISTIČNEGA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA V ČSR V 5 letih za zadruge 24.000 novih traktorjev Prva petletka v Češkoslovaški (1949-1953) je pomenila velile preokret tudi za kmetijstvo, ki je bilo postavljeno na trdne socialistične temelje. Mali in srednji kmetje so kmalu spoznali ugodnosti so. ciaiističnega gospodarstva in so se začeli združevati v kmetijske zadruge. Zadruge obdelujejo kompaktna zemljišča, ker tako lahko boljše izkori. stijo pomoč težkih kmetijskih strojev, ž vino pa držijo v skupnih hlevih. Zemlja, ki jo da zadruga posameznim članom, ostane njihova zasebna last. Vsak zadružnik ima približno pol hektarja svoje zemlje, redi 1 kravo, 1 prašiča, neomejeno število perutnine, ovc, koz itd.; kar mu je pač dovolj za družino. Zadrugam pomagajo pri obdelovanju zemlje državne strojno-traktorske postaje, ki opravijo s stroji najbolj naporna dela. Od leta 1949 do 1954 je prejelo češkoslovaško kmetijstvo skoro 24.000 "novih traktorjev, nad 2.500 mlatilnih strojev in drugih poljedelskih kombajnov, nad 1U.500 strojev za košnjo itd. Kmetijskim zadrugam daje država posojila po ugodnih pogojih, ki služijo posebno za razne investicije. Tudi kmetje, ki niso v za. drugah dobijo pomoč s strani strojno-traktorskih postaj ter državna posojila. Da se pospeši razvoj kmetijstva je država 1953. leta znižala normo za obvezno oddajo pridelkov, po-višala je kupno ceno za pridelke, ki so bili oddani kot presežek predvidenega kontingenta. Razen tega zadruge m posamezniki lahko prodajo svoje presežke na prostem trgu. Trikratno znižanje cen v letih 1953-1954, ki je omogočilo istočasno precejšnje znižanje industrijskih proizvodov, je prineslo znatno izboljšanje mestnemu kot tudi podeželskemu prebivalstvu. Življenjska raven kmetov se je zvišala do take mere, da je presegla predvojno raven. za še večji in izdatnejši raz. voj kmetijstva, Gospodarsko sodelovanje s Sovjetsko zvezo in drugimi deželami socialističnega tabora zagotavlja češkoslovaškemu gospodarstvu zadostno dobavo surovin, 'n daje možnost izvažanja češkoslovaških industrijskih proizvodov. Prav po le. Danes Bolgarska že izvaža to dragoceno zdravilo in si je pridobila važna inozemska tržišča. Bolgarski penicilin se prodaja v Albaniji, Turčiji, Izraelu m drugih deželah. Predvideno je, da se bo letos proizvodnja tega zdravila podvojila v primeri s prejšnjim letom. Osnutek določa naslednje ei- Aa industrijo : I. 1960 se bo letno proizvedlo 53 milijonov ton litega železa, ali 59% več kot 1. 1955 ; 63,3 mil. ton jekla (51% več kot 1955), 52,7 mil. valjanega železa (52% več), 593 mil. ton premoga (52% več), 135 mil. ton natte (91% več), 40 milijard kub. m. plina (238 odst. več), 320 milijard kWh elektrike (88% več), 19,6 mil. ton umetnih gnojil (104% več), 650.000 avtomobilov, 322.000 traktorjev, za 9,5 milijard rubljev poljedelskih strojev, 140 tisoč žitnih kombajnov, 550 e-lektričnih lokomotiv, 1630 motornih lokomotiv, 52.000 tovornih vagonov, 2800 potniških vagonov, 55 mil. ton cementa (145 tisoč več), 7.270 mil. metrov bombažnih tkanin (23% več), 363 mil m volnenih tkanin (45% več), 556 mil. m lanenih tkanin (82% več), 1.074 mil, m svilenih tkanin (104% več), 330.000 ton umetnih vlaken (199% več), 580 milijonov komadov trikotaže, 455 milijonov parov obutve, 33,6 milijonov ur vseh vrst, 10,2 milijonov radio in televizijskih aparatov, 635.000 hladilnikov, 528.000 pralnih strojev, 3.780.000 šivalnih strojev, 395.000 motornih koles, 4.230.000 koles, 2.722.009 ton papirja, 14,6 milijard rubljev pohištva, 6.530.000 t. pesne-ga sladkorja, 3.950.000 t. mesa, 4.200.000 ton rib, 25 mil. ton živinskih maščob, 1.840.000 ton rastlinskih maščob, 5.580.000 konzerv. V VI. petletki se bodo zgradile nove atomske električne centrale z zmogljivostjo 2 do 2,5 mil. kWh (letno bodo proizvajale približno 15 milijard kWh energije). Atomska energija se bo uporabljala v transportne svrhe, zgradili se bodo ledolomilci na atomski pogon, atomska žarčenja se bodo upo- * V pogorju Teberda na Kavkazu, ki je po svoji naravni lepoti, številu ledenikov in slično bogati gorski flori douaj podobno Alpam zaslugi tega sodelovanja je Češkoslovaška - lahko dosegla tako mogočen razvoj svojega gospodarstva in se osamosvojila od kapitalističnega inozemstva. prva knjiga «SVETOVNE ZGODOVINE» IZŠLA V MOSKVI Pred kratkim je izšla v Moskvi prva knjiga «Svetovne zgodovine», ki jo izdaja akademija znanosti ZSSR. «Svetovna zgodovina» bo izšla v več knjigah in je kolektivno delo sovjetskih znanstvenikov, Leta 1954 so kmetijske za- ki obravnava zgodovino čio- druge obdelale prilično 32% vse kmetijske površine v državi. V teku petletke se je kmetijska proizvodnja znatno povišala, toda še ne zadostuje za celotno kritje naraščajočih potreb prebivalstva. Zato je bil leta 1954 pripravljen in se je začel tudi že izvajati velikanski načrt, ki velja do 1957 veštva od prvih izvorov vse do naših dni. BOLGARIJA IZVAŽA PENICILIN Tovarna penicilina, ki je bila zgrajena pri Razgradu (Bolgarija) s pomočjo Sovjetske zveze, krije s svojo pro-ivodnjo v celoti potrebe deže- Nov model motocikla «Junak» ki ga proizvaja L R Poljska. Obisk v pionirski palači v Bukarešti Prvič smo se srečali z romunskimi pionirji nekaj ur po prihodu v liukurešto, na enem izmed širokih drevoredov predmestja. Krožili smo z avtomobilom, da bi si ogledali mesto, nenadoma smo se mondi ustaviti: pred nami je korakala vrsta kakih 50 otrok z rdečo ruto okrog vratu in zavzemala vso širino ceste. Na zvoke klaksona so se nekateri otroci obrnili, a vrsta se ni razpršila, nadaljevala je svojo pot, ne da bi se odmaknila niti za meter. Tolma-čica se je opravičila rekoč, da so v Komunski republiki poslali otroci vladarji celo ulic! Šli smo za njimi in smo dospeli v pionirsko palačo. Pred leti je bilo to poslopje kraljevska palača Cotrocenija. Danes ne stoje ob vhodu več kraljevske straže, temveč dečki in deklice. Z vsemi ugodnostmi, ki jih lahko nudi palača zgrajena za kralja, razpolagajo sedaj otroci Bukarešte. V parku so bila še zgrajena bazen za ko. panje, igrišča za atletiko, košarko in odbojko, prirejen je bil botanični vrt in ustanovljeni sta bili mala vremenoslovna postaja in gledališče. Pionirska palača v Bukarešti je najlepsa ustanova za naraščaj v Romuniji. Poslala je o-trosko mesto, kjer se pionirji uče in zabavajo, delajo in se športno in kulturno udejstvujejo, razvijajo svoje nravstvene in telesne sposobnosti, pripravljajo se, da bodo postali vzorni možje bodočnosti. l ežko je opisali vse, kar smo videli v pdlači: baletno šolo, mizarsko delavnico z električno žago, tiskarno, elektromehani-čno delavnico, kabinet za poi-sliuse na podlagi mičunnske znanosti, šolo za železničarje, kjer so nam pokazali model miniaturnega vlaku, ki so ga takrat pripravljali železničarji CFK (državne romunske železnica) za postajo Cotraceni, da bi se lahko pionirji pripeljali v svoj dom z vlakom, ki bi ga vozili mali sprevodniki. Začudeni in ganjeni smo si o-gledovali fizikalni laboratorij, rad.otehnični in letalsko-mode-larski odsek, slikarske in kipar, ske ateljeje, dvorane, kjer se deklice uče šivanja in vezenja in one, kjer se poučuje zgodovini umetnosti in prirodoznanstvu, slovstvo, računstvo in zemljepi-sje. A na j prisrčnejši kotiček palače je dvorana, kjer se pripovedujejo pravljice: kakih dvajset stolčkov, postavljenih v polkrogu in pred njimi stolica za vzgojiteljico Li jo Duca, ki je. komaj začela novo pripovedko in je že ponesla male poslušalce v čarobni pravljični svet. ANIELLO COPPOLA rahljala v kmetijstvu, industriji in medicini. V polni pogon bosta stopili kujbisevska in sialingrajska e-leKlrična centrala, razvila se no gradnja saratovske hid.ro-cemraie z zmogljivostjo milijona k\Vh, zaKljučita se ho graunja Votkinske centrale na rvami z zmogljivostjo 54U.0U0 k Wn, začeti se bosta gradili mzjt.-kamskti centrala z zmogljivostjo 90U.UUU kWh in čebok-sarska centrala na Volgi z zmogljivostjo 8UU.UUU kvv n, zgradili sc bosia in stavili v pogon kre-meneugska centrala z zmogljivostjo 469.1)09 kWh in Dnjepro-uzerzinska centrala z zmogljivostjo 259.909 k\Vh. V teh letih se bodo stavile v pogon Irkutska centrala na reki Angara z zmogljivostjo OuO.OOO kvvn, prvi uel bratske centrale (največje na svetu) z zmogljivostjo d mil. ZUO.OOO k\\ n in novosibirska na reki On z zmogljivostjo 400 tisoč k Uh. z.ačela se bo gradnja krasnojarske centrale na Jeni-seju z zmogljivostjo 3.209.090 k M h in kamenske na reki Ob z zmogljivostjo 490.090 kVVli. ' V evropskem delu ZSSR se ho sestavila skupna mreža vsega sistema električnih centrai. Druga taka enotna mreža se ho upostavila v Sibiriji, tretja v z-akavkazju. Za kmetijstvo: Lela I960 ho Zsatt pridelala 189 mil. ton žita. Prav tako se bo dvignil pridelek tehničnih kultur in krompirja in se bo pomnožilo število glav živine, v petih letih so bo obdelalo nadaljnjih 30 mil. Iia ledin v Sibiriji, Uralu, na Daljnim vzhodu, v Povolžju, Kazahstanu in drugih krajih dežele. I960 se ho koruza pridelala na 28 mil. ha zemlje, S levilo glav živine se ho povečalo povprečno za 50%. Do konca Vi. petletke se ho površina namakanega polja povečala za 2,1 mil. ha, v teh letih se ho osušilo 3,1 mil. ha zemlje, na površini 80 mil. ha zemlje se bo zgradit sistem namakalnih kanalov. Za transporte : železniški blagovni transporti se bodo povečali za 42% v primeri z 1. 1955, postavilo se ho 65.000 km novih tračnic. Železnice bodo dobile v teli letih 255.000 tovornih in 18.600 potniških vagonov. V teh letih se ho zgradilo 6500 km novih železniških prog in se bo elektrificiralo 8.100 km prog. Prav tako se ho tudi Zgradilo 6600 km dvotirnih prog. Rečni transporti se bodo znatno razviti. Zgradila se bo nova rečna luka Ust-Donjec. Splovili bodo 2.245.000 ton rečnega ladjevja. Pomorski transporti se bodo prav tako silovito razvili. Na boljši način se bo začela uporabljati severna morska pot v Arktičnem morju, se ho zaključila gradnja nove luke Nahodka in se bo začela gradnja luke Ozerno na polotoku Kamčatka. Splovilo se bo 1.140.000 t. tovornega ladjevja. 460.000 t. petrolejk, itd. Avtomobilski transporti se bodo povečali za 200%. Letalski promet hombaževin, 200 % več volnenih tkanin, 200% več svilenih tkanin, 360% več lanenih tkanin, 67% več krojaških izdelkov, 65% več usnjene obutve, 200% več pohištva, 70% več ur, 46 odst. več koles, 220% več radijskih sprejemnikov, 500% več televizorjev 470% hladilnikov, 390% več prahosesov, 600% več šivalnih strojev, itd. V teku petletke se ho zgradilo 205 mil. kv. m. stanovanjske površine, t. j. dvakrat več kot v peti petletki. Do konca VI. petletke bo u-veden po vsej Sovjetski zvezi desetletni obvezni srednješolski pouk. Za tiste pa, ki sedaj nimajo desetletne srednješolske izobrazbe bodo organizirani posebni večerni tečaji, s katerimi se bodo Vzporedili z novimi šolskimi generacijami. Povečala se bo pažnja za višjo in srednjo specializacijo. Število specialistov, ki bodo izšli iz višjih in srednjih specializiranih šol, se bo povečal za 150%. Število univerzitetnih študentov ho dvakrat višje kot za časa pete petletke. Izvenšolski pouk pomag pri razvoju kulture na Poljsker Stalen razvoj raznih oblik izvenšolskega pouka, pomaga k dvigu kulturne ravni širokih ljudskih množič v Ljudski republiki PoRski. Pred vojno je bilo vprašanje nepismenosti zelo resno: približno 25 odstotkov prebivalcev je bilo nepismenih. To pereče vprašanje pa je‘ ljudska oblast na Poljskem reši. la, zahvaljujoč se intenzivni akciji. Nepismenost je bila kot množičen pojav odpravljena. Na Poljskem so vse povsod organizirani bralni krožki, razni tečaji, vršijo se konference in primerna predavanja. 'Mreža knjižnic, čitalnic, kulturnih domov se vedno bolj širi, kulturni krožki se množijo in njih aktivnost je različna. Pri tem je treba omeniti, da je obstoječa «Družba znanosti za vse» organizirala, leta 1953 nad 107.000 predavanj, od teh jih je 75.000 bilo na podeželju; do leta 1953 je bilo že 4507 javnih knjižnic v primeri s 1033 iz leta 1938, poleg tega je še E 280 sindikalnih knjižnic . Vsaka šola,, kakor tudi vsako delovišče ima lastno knjižnico in krožek. Na podeželju je danes na Poljskem nad 33 tisoč potujočih knjižnic in nad Rada i je 1 10.050 bralnih krožkov. V in- ki združujejo številne kulttSv S0] Gojenje vrtnic bogastvo Bolgarije Obkrožena z visokimi gorami, v samum središču Bolgar, ske, se razprostira lepa Rožna dolina, polna vrtov nasejanih z vrtnicami. V mesecu maju, ko se vrtnice razcvetejo in so pripravljene za nabiranje, se že v zgodnjih jutranjih urah, na stotine nabiralcev iz rožno-dohnskih vasi pridno pripravljajo na nabiranje vrtnic. Možje in žene, ožgani od pomladnega sonca, z naj večjo previdnostjo nabirajo vrtnice, da ne bi poškodovali popke, ki se boao razcveteli šeie čez par dni. Ko pa sonce vstane, je na polj in že vse mirno, de. lovci etan ,e končan, Z vrtnicami naloženi vozički se vračajo v žgal niče. Saj so vrtnice, nabrane v zgodnjih jutranjih urah, najboljše za predelavo v aišavni ekstrakt. Toda vrtnice se ne gojijo samo v Rožni dolini. Pred par teti se je gojenje vrtnic razširilo tudi v južnem delu Sre-unje gore, ki bo v kratkem postai center te dragocene Kulture. Uspehi gojenja vrtnic na Bolgarskem stalno naraščajo: na-zadružnih poljih (nasadih) v okrajih LevsKigrada. in K a. zanklaka, so mnoge delovne skupine, ki naberejo celo od 4.000 d o 5.000 kg vrtnic na hektaru zemlje. S. tem se vzporedno veča zaslužek pridelovalcev. vrtnic s strani pohlepnih trgovcev, kakor tudi izkoriščanje kmetov, ki s takratnimi za. siužki niso utegnili niti kriti svojih stroškov, je prisililo pridelovalce vrtnic, da so po letu 1930 likvidirali velik del svojih nasadov. Skrb ljudske oblasti je na . . _ , - podlagi takega razvoja zelo "Lu._?"Vecal za 200%’ P°tni: velika. Za vsak novi hektar skolelalski promet pa za 320 odst. Zgradila se bodo številna nova letališča in preuredila že obstoječa. Narodni dohodki se bodo povečali za 60%, v industriji bo na koncu petletke zaposlenih 55 milijonov ljudi, plače se bodo j povečale za 30%, dohodki kol- ' hoznikov se bodo povečali za 40%. Za socialno skrbstvo, kulturo, razvedrilo, počitnice, zdravstvo bo država 1. 1960 potrosila 210 milijard rubljev, medtem ko jih je 1955 potrosila 154 milijard. Trgovina se bo povečala za 50%. Prebivalstvo bo v primeri v. J 955 imelo ]. 1960 na razpolago 85% več mesnih izdelkov, 59% več ribjih izdelkov, od 57 do 60% več maščob, 270% več zemlje z novimi nasadi vrtnic vlada dodeljuje nagrade 200 levov in 400 kg žitaric. V zameno za 100 kg vrtnic prejmejo 50 kg žitaric po zelo nizkih cenah. Za ves presežek pridelka prejemajo posebne nagrade. Na nekarih državnih nasadih v Rožni dolini so ve. lika skladišča, ki oskrbujejo zadružne kmetije in privatne lastnike na njihovo željo s potrebnimi vrtnicami za sajenje. Seveda, nekoč ni bilo tako. Leta 1929, ko je izbruhnila svetovna ekonomska kriza, je gojenje vrtnic, — ki je bilo ponos Bolgarske — prišlo v resno krizo. Cene vrtnic in mleka in mlečnih izdelkov, 240 ' njih ekstrakta so katastro-odst. več sira, 260% več jajc. talno. padle. Kriza in ponare-70% več sladkorja, 30% več .evanje originalnega ekstratka Pobiranje vrtnic na Bolgarskem Pozneje, v dobi nacistične okupacije, se je ta zločin nad narodnim gospodarstvom še nadaljeval; ekstrakt bolgarskih vrtnic ni smel delati konkurence nemškemu ekstraktu Zaradi tega so nekdanji prekrasni nasadi vrtnic postali Krompirjeva polja. Tako je bjilo, Rokler n) ljudstvo vzelo oblast v svo. ,e roke. Leta 1945 je bil izglasovan poseben zakon , ki je vzpodbujal in zaščitil gojenje vrtnic. Od leta 1948 je pridelovanje ekstrakta vrtnic prešlo v okvir ljudske oblasti, ki je ustvarila državno industrijo «Bolgarska vrtnica». Vse, kar je bilo do takrat razdejano, se je v par letih po osvoboditvi ponovno postavilo na noge. Danes predstavlja gojenje vrtnic na Bolgarskem pravo narodno bogastvo. Bolgarska je glavni dobavitelj te redke in dragocene industrije za vsa svetovna tržišča. Ekstrakt bolgarske vrtnice daje vsem kozmetičnim joroizvodom, parfu. mom in kolonjskim vodam še posebno prijeten duh in jih uvršča med najboljše proizvode. dustrijskih podjetjih deluje nad 11.000 kulturnih krožkov. Sirjenje izvenšolske vzgoje je podprto tudi od poljskega radia, ki v okviru svojih oddaj pod naslovom «Radijska univerza» izobražuje na tiso. če poslušalcev. Poleg tega se na Poljskem vsako leto prirejajo takoime-tiovani «Dnevi vzgoje, knjige in tiska». Ob tej priliki S(e prodajo številne knjige, prirejajo se številne razstave, predavanja, razprave, natečaji, sestanki bralcev, pisateljev itd. Spremembe, izvršene na Poljskem, so povzročile ogromno naraščanje kulturnih po-ireb družbe ter vplivale na razvoj kulturne in umetniške aktivnosti ljudskih množic. ' .V kulturnem življenju dežele na splošno ima gledališka umetnost veliko in važno vlogo. Nad 100 obstoječih gleda, lišč na Poljskem je v letu 1053 obiskalo 12 in pol milijonov oseb. Vsa večja gledališča prirejajo gostovanja na podeželju in. v manjših mestih. Poljska pripada deželam, v katerih je glasbena kultura na visoki ravni. Pet liričnih teatrov- (pred vojno sta bila le 2), 14 filharmonij in simfoničnih orkestrov so vedno dobro obiskani. Umetniške skupine prirejajo Mednarodni natečaj glasbe na Poljskem, kot n. pr. Chopinov za klavir, ali Wieniawskijev za violino, ki so med najvažnejšimi v svetu, katerih se udeležujejo naj. slavnejši solisti vseh dežel. Na Poljskem je 2200 kinodvoran (pred vojno jih je bilo le 800). Razvoj poljske ki. nematografije je zelo zanimiv. Številni poljski umetniški m dokumentarni filmi so bili na mednarodnih festiva, ih navdušeno sprejeti in tudi nagrajeni. Centri vaškega kulturnega življenja so postali kulturni krepki, katerih je približno 11.000 v manjših mestih in približno toliko v raznih tovarnah. V teh krožkih se vršijo kulturni nastopi diletantov, literarni natečaji in dr. V mestih pa obstajajo okrajni in pokrajinski kulturni domovi, skupine. udi. ( Kuiturno gibanje diletanti,, sl se nagio razvija. V pietekliših iCtu je nad Iti.oOO aiietantrdnega skupin, ki jih sestavljajo ubili lavci in krnet.e, nastopiloirja' I svojimi pevskimi, giasbentda g in plesnimi točkami pred 4rati raj 19 milijoni oseb. telja, Država z vso vnemo pcK z. ni ra in navaušu.e stvaritve Ijf ““f1 ,se umetnosti, posebne sk>(*n‘rje ne specialistov registrirajo)9 na magnetofonske trakove li®ru< t ske napeve iz raznih pokra “P™ Ki jih potem uporabljajo st.C0^ Jatelji zo svoje glasbene Ja 0 mene. tarčen Poljska publika se živo; ev^ nima za razvoj umetnosti;*1111, drugih državah in SI ,. , s° Poveda zaradi tega razna gostova inozemskin gledališč, razti * ona likovne umetnosti, rolkl<1lMw-i nastopi itd. vedno sprejel' velikim uspehom. Tuoi pLU. 1 -litve poljskih umetnikovih I iUjiiti so popularne in užil. L priznanja. .,i Sv< Poljska ljudska republik8Krav vaja v praksi tista načela,neprc katerih je spoznavanje kullsta te re"drugih narodov velik dofeladko nos k razvoju lastne kultUpqseb ------ iProzò .cejšn 73.000 MILIJONOV KN-lUn«, nsiLAU lansko Lanovi V Z.S.S.R. li) ek at Sovjetska državna zala-jypgk, knjig pripovedne vsebine qelo poezij je lansko leto tistmanj in razprodaja 73 mifijol breje knjig. V okviru šeste petR’j0 m, si je založba postavila Cu, E ctlj, da bo do leta 1960 disto gla izdajo od 125 do. 130 'menk njonov izvodov knjig. ,'na n ■ ---— 'Meri, SOVJETSKA 115 P' ZUNANJA TRGOVINA ko™' Leta 1955 je Sovjetska *na°si za trgovala z 5-8 deželami.1 Va sebno velik va tv je bil trgovinEja razvoj z deželami ljudske pravj mokracije. Lansko leto je t r molži SZ prisotna na 19 medna! -lih velesejmih in iazsta< SIjažl Za 1956 ima v načrtu tisnag. iežbo na velesejmih v Lei; čistB< gu, Milanu. Hankowu, Stfmleki b-yi . (Indonezija), Dama^akše .Zagrebu, Dunaju, Solunu, {kislo-bulu, Kairu in v drugih rpokv stih. V tovarni «Ganz» v Budimne ;i, kjer izdelujejo železni* vagone. Svoj proizvod izvaža tovarna tudi v Ceškoslovaš ”Odraslim vstop prepoveda če jih ne spremljajo otroci V Sovjetski zvezi ne najdeš merilu danes zdaleka na prvem poldne. Filme vrtijo tudi v j Umov, ki bi bili prepovedani mestu. To pa iz dveh razlog mladini izpod 16 let. Tudi ne obstajajo druge omejitve, ki so običajne v skoro vseh deželah sveta. V Sovjetski zvezi gledajo lahko vsak film odrasli, kot tudi otroci. V sovjetskih filmih ne najdeš pikantnih prizorov, ne najdeš pretiravanja fizičnega nasilstva, poveličevanju spola, kar je nekaj svojstvenega za filmsko proizvodnjo zapadnega sveta. Pa ne samo to. Kino je vedno predstavljal za sovjetsko via-do, za vzgojitelje in pedagoge enega izmed najbolj delikatnih problemov v zvezi z vzgojo o-trok in mladine. Že v prvih letih si je sovjetska oblast mnogo prizadevala za proizvodnjo dolgih m kratkih filmov za o-troke in mladino. Danes sta v Sovjetski zvezi dve filmski podjetji, ki proizvajata izključno otroške filme. Desetine tehnikov in umetnikov se je usposobilo na tem področju in za to so se odprle tudi posebne šole. Risani filmi za o-troke črpajo snov iz bogate ljudske legende, pripovedk in iz vsakdanjega življenja. Drugi važen vir za otroške filme je o-troška literatura, iz katere so črpali snov za celo vrsto risanih filmov, med katere štejemo «No. vi Gulliven> iz Siviftovega romana, nadalje «Rdeča kapica», «Črni muc», Trije mušketirji», «Zlati ključ» in vrsto drugih. Sovjetska proizvodnja filmov za otroke je v mednarodnem V Sovjetski zvezi sploh ne poznajo špekulacij, da hi s filmi bogato zaslužili. Zalo se ta panoga lahko razvija z najširšimi Mali Gek, ki igra glavno vlogo v otroškem filmu aCuk in Kek». Film je imel velik u. speh na zadnjem festivalu v Benetkah perspektivami, ker je deležna velikih ugodnosti tehničnega in ekonomskega značaja. Drugi razlog je v tem, da posvečajo o-troškim filmom še posebno skrb iz pedagoškega in vzgojnega vidika, bodisi da je to navaden ali pa risani film. Koliko možnosti imajo sovjetski otroci, da lahko gledajo svoje filme? Otroški filmi se vrstijo v običajnih kinodvoranah. ponekod po nekaj ur po- škili kino-kluhih, kjer uč^ razlagajo vsebino filma, po cani predstavi pa se razvija skusi ja med malimi gledalci. ki filmi niso samo razvedi marveč istočasno vzgojni, črpajo snov iz ruske zgodo^ znanosti, umetnosti itd. Pr& jajo tudi filme, ki obravnO poedine člene sovjetske us^ kar služi mladini, da se vil za bodoče življenje in da sp( kakšne so dolžnosti in prO vsakega državljana. Poleg pa imajo v Sovjetski zvei1 kar je edinstven primer v 1 svetu — posebne kinodvof1 ki so bile zgrajene in opretf ne samo za otroke. Pri md blagajni si mali gledalec kup stek, nad blagajno pa visi blica s svojevrstnim opozoril0 «Odraslim vstop prepovedal jih ne spremljajo otroci». leg dvorane imajo otroci na pelago vrsto sobic za igre, ’> ko knjig in revij, ki opisd snov predvajanega filma končno sobico, kjer se vrši skusijo med gledalci, pogost1 se tu srečajo tudi z režiser j1 filmskimi umetniki. Otroci so v Sovjetski zvezi žavljani bodočnosti. Zato srečajo njihovi vzgoji paZ^ in ljubeznivo skrb. Dober f pa je za pravilno vzgojo -o^. izredno važno sredstvo. činjs jejo mkih atijo to 20 shlad Jejo Prev, ko najm bene; svòje kor se z V tudi ki. j, gosto uenzi speci nam ali 1, enak Ca d čna ker. 15°' c gram liter 1033. krav, do i Prek; di, d ni y teht; 1.031 šjo. težo Posai in t mleč men miek na. toišč 0,931 mleč Rji enih ko b 5 kofe Crak dem Pri Posn dajb-miek Sot-k Ml skor, kako di.sl tro j 1 1056,28. JANUARJA me OBLO STRIN 8 OSEBNI SPOMINI E. D. STASOVE 0 DELU Z I. V. LENINOM ;er n mm srečanje z delavci Njegova skromnost: v anketi je zapisal, da pozna slabo francoščino in nemščino, na kongresih pa je gladko govoril v obeh jezikih kot v materinščini - Sprejem na čast Lenina v dvorcu Ksesinske VI. Rada tu pojasnila mladini, 1 Je bilo nas, aktivnih delav-: ku tu!v sorazmerno mala skupina l,di. Čutili smo se kot > ve-diletanki^ složni družini in zato v pretekllših odnosih ni bilo nič u-letantsidnega. Zaradi tega, ko smo zijajo pbili t kina pisma od Vladi-stopiloirja Iljiča, v katerem smo se-' tasbenida gledali svojega voditelja, pred Strati pa tudi najboljšega pri-■telja, smo imeli za mogoče no pot z njim prepirati. Jaz n. pr. 'ltve lj’ nlsfm v vsem strinjala z Vla-ne siciCnirjem lljičem glede obnaša-:rirajdta na sodišču. V svojem odgo-ive Uoru’ bi je bil L 1925 natiskan pokra "Proletarski revoluciji» štev. j a jo st.P°d naslovom «Glede vpraša-ibene i3 o sodišču se ne strinjam s •arcem» (Starec to je bil , vo rdevek Vladimirja Iljiča, ki etnostŽ- mu. llali v izSnanstvu v Mnusinskein okraju), sem to , povedala. ostova , razil 1 onavljatn roiki«____________ «Glede vpraša- prejet: mi pF^ InikotlF n uži't Sv9že mleko od zdravih ublikfcrav Je vo SVOji zuna:ljos!i dcela,.neprozorna bela ali belka- rv uJ!!a teko«na, ki je prijetnega lik d .staokega okusa in ima svoj kultU-poseben duh: Mleko je' ne. Prozorno, ker vsebuje pre-KI\JjiCejŠnje količine tolšče in t Fiuruglh neraztopnih mlečnih •snovi kot na pr. siririo in 7alo?1)fkateriil rudninskih snovi ebine^f*0 mladih krav je bolj tjsv bel° modrikasto, ker -niIiioi”lan-i misto. Mlečne in pa netlcbreie krave’ ki gredo s svo-avila J° m‘ečnostm bolj proti kon 960 disiò T nam daj6J0 bolj toi' ., n m zaradi tega bedoru. menkasto mleko. Velik vpliv “a mleko pa ima v veliki men pravilna nega v hlevu “ pravilno ravnanje z mle-VINA °m' Iz zračnega in snažna in‘6Sa hleva- kjer se pazi tudi lami. fnago krav in se ripostelo vil -8 tudi Pri molzenju najve-dske sna§a in se z mlekom o j* fpravRno ravna po končanem ednar ”lolženJU, dobimo takore. izstaj ar°ma’lčno mleko. Ke- rtu V - azna mlečna posoda, ne, / Le|^ga pri molzenju ter ne Llst hlevsKi zrak SU-n kvarijo u, {kislost in gnitje. Se bolj pa s Pokvarimo mleko v primeru, da mleko dobro pokrije. - hlo ali pa zapremo v nepro-" dušno posodo rie da bi ga s hi ad ili na svežem zraku. Ce mleko prekuhamo ali Pa zavremo spremeni svoj 7nUS ^h.duh. Zato lahko spo-arn° že p0 okusu in duhu Je bdo mleko prekuhano Prevrelo. Zaradi tega mlekarnah, ki se bavlijo akojsnjo razprodajo mleka, ne Prekuhajo da bi ga obranih dalj časa stanovit-, ga m sladkega, kakor se o godi v domačem gospo-jstvu. Pač pa ga razgre. n,i°. v Posebnih razgrevat-nl.kih na 60o do 70° C in pu- lot?liVat'i nani to gorko- shlau ‘d° 30 minut' nakar ga hladijo pod ioo c in nalijejo v posode, namenjene za evoz. s tem ostane mie-* . trpežno in stanovitno jajmanj za 24 do 48 ur. O-enem pa ohrani mleko “v°je prvotne lastnosti, ka.-°r okus, duh itd., kar °e Z zavretjem izgubilo, ti,J- mlekarstvu je važna 1 specifična teža mleka, l’’i° določamo z mlečnim s stometrom ali pa lakto. sn»ZIfm-etrcm' Na sPlošno je P cificna teža število, ki Pove, kolikokrat težje \ lažje - je kakšno telo od enake težine prekapane ali Pu destilirane vode. Specifi-nna teža vode je enaka m»1 n6hta 6n liter vode pri <- natančno 1 kg = 1000 fi am°v- pn tej toplini tehta kravjega mleka 1029 do gramov. Liter celega «avjega mleka je torej 1,029 0 t,033 krat težji od litra Prettapane vode. Vidimo tu- !’ da specifična teža mleka 1 vedno enaka, povprečno 1 rv)ta liter kravjega mleka ■ Al do 1032 gramov. Na vi-0 ali pa nižjo specifično zo mleka vpliva količina p «ameznih mlečnih sestavin eznii 3 vaš a 9 I ii v uči1 p° zvije alci. vedfi lnK odoi' Pr* i vnO ust ? Vi. \ Spi prO eg v IvoT1 jretf ino] kup visi or il0 dafo i». na e, ')isUj na vrši •osrf ser j1 nesi to HtJ{ rr t -ot'i in mlečn med temi je predvsem m ■ a tolšča, ki se najbolj nja.po svoji količini vi n‘-?k«'m je najlažja sestavi-tolš- Peclfična teža mlečne Oqife Znaša povprečno le mie-’ t0rei tehta liter čiste Rtizr- t0lšče 931 gramov. čn . hrihost posameznih mleko k ®estavin napravlja mle-koce°ljali ma”i vlečljivo te-Prakt,x^a lastnost mleka se nem Cno °Paza pri navad-Pri Posnemanju, še bolj pa Posnf°Sneman:>u z mlečnim tlaJborlalniI<;0rn’ s katerim se miekn , natančtl° Posnema gorkotek‘ 'ma 35° do 40o'C 'Mlekrv skor-,i ° zavre in zmrzne kakor ‘itih stopinjah di . shladi Segrejei pa tu" tro v»! e precei 'bolj hi. Kakor voda. nja o sodišču se ne strinjam s Starcem v tem : on pravi, da je treba naravnost odbijati vprašanja o organizacijskih odnosih, izjavljajoč, da se iz razumljivih razlogov ne more govoriti o njih. 'takšna izjava pa je enaka posredni potrditvi, da so neki organizacijski odnosi obstajali. Tega pa, menim, da sploh ne smemo napraviti, ker ne- smemo ničesar nuditi našim nasprotnikom...» Poudariti je treba, da je na-vsez-dnje tudi Vladimir lljič, potem ko so svoja mnenja razložili tudi drugi tovariši, soglašal z našim stališčem. Vladimir li j ič je bil nenavadno skromen. V zvezi s tem bi rada navedla nekoliko primerov. V neki anketi je Vladimir lljič na vprašanje «Kakšne jezike obvladale» odgovoril : «Francoščino, angleščino in nemščino slabo.; italijanščino zelo slabo». Iz mojih osebnih opazovanj vam lahko navedem dva primera o tujih jezikih, ki jih je obvladal Vladimir lljič. Prvi primer je naslednji : v začetku februarja ali marca 1920, na vsak način pa pred IX. kongresom naše partije, sta prišla v Moskvo predstavnika socialistične partije Francije tovariša Frochard in Cachili. Sedaj je Cachiti član CK KP Francije in je bil tedaj edini scna-nator-koinunist v francoskem senatu. Prišla sta na razgovor z ruskimi tovariši. Bil je čas, ko se je snovala Komunistična partija Francije. Za časa tega razgovora, ki se je vršil v uradu Vladimirja Iljiča, me je on poklical in dejal: «Ker ste vi, E. D., poganka, sedite blizu mene in povejte mi, če ne bom vedel kakšne besede, ne šepe- moje mnenje? Jaz sem samo ljubitelj glasbe.» Po 1. 1906 sem se z Vladimirjem lljičem srečala šele 1. 1917, ko je prispel v Petrograd. Spominjam se, kako smo se jaz, latjana Aleksandrovna Slovatin-ska 111 drugi tov-riši iz aparata PK in CK zbruli v dvorcu Ksesinske in v koloni prišli na finski kolodvor. Težko sem se prebijala. skozi gnečo, da bi prišla na peron k vlaku. Vladimirju lljiču ni še niti uspelo Stopiti z vlaka, ko so ga že dvignili na roke in nesli naravnost v carske prostore, kjer sta čakala Cheidze in Skobcljev. Vladimir je težko poslušal Cheidzeja in, namesto da bi mu odgovoril, se je takoj obrnil k delavcem, vojakom in jim začel govoriti, nato pa, ko so ga odpeljali na ulico, je go voril z oklepnega avtomobila Potem je šel v dvorec Ksesin ske. Tam smo se zbrali v ta koimenovanih vojaških pro torih, t. j. v vojaški organiza ciji, ki se je nahajala v sred njem nadstropju dvorca, ker je bil dvorec zaseden po vojakih oklepnega oddelka, ki pa so bili del hiše prepustili CK in PK. Na tem sestanku je Vladimir lljič spraševal, kaj se dela v Peterburgu in Rusiji in potem seznanil navzoče z bistvom a-prilskib tez. Ker je V. lljič zelo čislal petje, je predložil, naj se zapoje v zboru. Peli smo najrazličnejše revoluciornarne pesmi : «Varsavjanko», «Rdečo zastavo» in končno «Internacionalo». Spominjam se, kako smo jo tedaj peli in pri tem mi vedno prihaja na misel basen Krilova «Muzikantje» : «Zapeli so fantje...» Tedaj nismo znali peti «Internacionale». (Nuilaljevunje sledi) Oton Župančič Kovaška Mi, kar nas je kovačev, mi bomo vsi kovali, kovali svoja srca, kovali svoj značaj, kako zvenč nam duše, bomo poslušali —-zakaj ‘i Morda pod kladivi se nam oglasi kedaj srce, ki v njem bo pravi bron, da pelo bo, vabilo kot zvon, da bomo krog njega se zbrali... Vsi: — črnci rudarji iz Idrije, iz Trbovelj, iz plavžev gorenjskih, iz Kaplje, iz Borovelj, od Nabrežine beli kamenarji, devinski opaljeni ribarji, polnagi nosači iz luke tržaške — četa kot da kiparju ušla je izpod dleta — vi, sključeni tkalci od stativ, strojarji smrdljivci, zavili v čresla ostri duh, vi mlinarji, ki nam meljete kruli, zidarji iz Renč, mizarji šentviški, Solkanci, drvarji po stimali, šoto vozeči Ižanci. Ti, mož, ki orješ in seješ, se družno z volom potiš, ti, štajerski viničar, ki na in vince mediš; ti, s svincem v pljučih z očmi gasnočimi stavec, v vrtince mirno zroči savinjski plaveč, Vipavec brbljavi, zamišljeni briški kolon, vsi, ki poznate odtiske zapestnic — spon! 1 udi vi. pozorno sklonjeni naprej brodarji v bodočnost, v obzorja nova brez mej! Zato bomo mi kovači kovali, trdo kovali, tenko poslušali, da ne bo med nami nespoznan. ko pride čas, ko sine dan da vstane, plane kladivar, kladivar silni iz nas! 0 VPRAŠANJU, 0 KATEREM RAZPRAVLJA VES SVET Porod brez bolečin Porod brez bolečin je ie dalj časa eden izmed ciljev medicine V to svrho so se uporabile razne metode na podlagi mamil, uspavalnih sredstev in celo hipnoze. Danes se govori o tem vprašanju v luči popolnoma novega dejstva: naširše uporabe v ZSSR, na Kitajskem in v raznih drugih deželah metode brez neugodnosti in nevarnosti prej uporabljenih sredstev, t. j. metode psihološke profilakse. D/ova metoda, ki so jo uvedli sovjetski učenjaki, temelji na rezultatih poskusov fiziologa Pavlova in šo/e, ki se je razvila na podlagi njegovih preučevan j. Odkritje mehanizma absolutnih in pogojnih odsevov in izpopolnitev znanja o mehanizmu živčnega prenosa bolestnih ob-čutkov sta dokazali, da se draženje samo v možganski lupini, t. j. v delu osrednjega živčevja, zaradi katerega postane človeško telo občutljivo, spremeni v občutek bolesti. Sovjetski učenjaki so dokazali s svojimi raziskovanji, da je porod normalen fiziološki proces brez bolečin kot vsak drugi normalni fiziološki pro-ces} zaradi katerega zdrav organizem ne zaznamuje nobenih bolestnih občutkov. Zakaj torej vse žene več ali manj trpijo za časa poroda? Ker jih tlači mora bolesti, ki jo pričakujejo kot neizogibno, ker v teku stoletij in vsaka v svojem življenju so se navadle, da sta porod in bolečina nerazdružlji-vo povezana; tako povezana, da so porodne bolečine v vsakdanjem izrazoslovju postale sinonim procesa, ki se razvija v nji. h oveni telesu v trenutku poroda. KI a j na» poroda brez bolečin s psihoprofilaktično metodo je v tem, da se odpravi strah, da se porodnica pouči o mehanizmu poroda, da se ji vcepita zaupanje in veselje nad tem procesom, da se predvsem navadi, da postane fizično in duševno aktivna v tem procesu, ki se razvija v njenem telesu. Kako se vrši ta priprava, kako se poučuje žena, ki se pripravlja na porod? Z nekaterimi individualnimi in kolektivnimi lekcijami, v teku katerih se bodoča ni ati pouči o nekaterih pojmih fiziološkega pojava, ki ga doživlja, o načinu, kako ga lahko olajša s pripravnim dihanjem, z masažo in s pritiskanjem na nekatere dele spod-njega in ledvenega dela telesa, predvsem pa z zdravim razumom, hi pravilno uravnovesi njene živce. Dsihoprofilaktična metoda ni le neškodljiva bodisi za mater kot tudi za njenega otroka, marveč je tudi zelo koristna za odpravo komplikacij in nevarnosti Razstava mehiške grafike V galeriji «Casanova» v ui. Sv. Frančiška 22 je od 21. januarja c dona razstava mehiških grafikov od skupine «Ei taiier ue graiica poputar». Razstava bo odprta do 71. t. m. fNa sliki: t-eopolcm Mendez, lesorez «Vrtiljak». "i BEPENTABBSKI OBČINSKI SVET JE RAZPRAVLJAL 0 PRORAČUNU ZA L. 1956 V proračunu znižali izdatke za skupno vsoto 683.000 lir Na predlog lov. Veljka Guština črtani stroški za nadure in prevoz osebja - Dobra priprava mlajših svetovalcev - Znižane še druge postavke izdatkov - Nobenega poviška družinskega davka Prejšnji teden je občinski svet za občino Repentabor po daljši diskusiji odobril proračun za leto 1956, ki je bil sprejet z raznimi popravki, Predno preidemo na' po edine važnejše postavke proračuna, moramo omeniti, da je bila letos diskusija okrog te važne točke, v razliko s prejšnjimi leti, še posebno živahna. -Tehtni predlogi za znižanje raznih stroškov, ki so jih stavili naš svetovalec tov. Veljko Guštin in še nekateri drugi mlajši svetovalci, so pokazali dobro pripravo na diskusijo. Pokazali so tudi, stvarno in veliko skrb ter čut odgovornosti za upravljanje občine, kar je vse hvale vredno. Dejstvo je, da je bilo na podlagi predlogov, ki jih je iznesel tov. Veljko Guštin in so jih dosledno podprli še drugi/znižanih več postavk stroškov, dočim sta bili, dve v celoti črtani. To dokazuje, da se z dobro preučitvijo stanja občanom nova davčna bremena, ki bi jih v današnjih razmerah težko zmogli. Zato je občinski svet tudi zavrnil sklep ožjega odbora — diktiran po zakonu — da se poviša trošarinska tarifa na vse predmete; v tem je tudi povišek trošarine na elektriko od 0.90 na 10 lir za Kw, ki ga občani dejansko plačujejo. Vse je seveda ležeče na tem, ali bo nadrejena oblast ta sklep potrdila. Isto tako je občinski svet odbil vsakršen povišek družinskega davka, ki ga je predlagala nadrejena oblast in sicer v višini 50%. S tem se bodo sicer znižali dohodki občine, toda pripomniti je treba, da so bili letos vzporedno precej znižani tudi stroški. Proračun, kot ga je predložil ožji odbor, ki je vključil vse od oblasti predlagane poviške, kar se tiče trošarine in družinskega davka, predvideva 6,045.204 lir dohodkov in 11 izdat- in pametno gospodarsko poli- 1 mil. 115.675 lir skupnih tiko lahko znižajo stroški tudi v tako majhni občini, kot je lepentabrska. Potreba po znižanju stroškov je v takih ob. čina-h, ki nimajo večjih izgle-dov, da se finančno osamosvo. jiji, tembolj občutena. In prav to je pokazala diskusija o letošnjem proračunu. Težnja za znižanje izdatkov je imela predvsem v vidiku skrb, da se z oblastveno zahtevo po zvišanju dohodkov z višanjem davkov, ne nalagajo kov, od katerih 2,680.220 lir izrednih izdatkov. Primanj. ki ja j za 1956. ki bi ga morala kriti država, bi znašal tako 5.070,471, všlevši izredne stroške. Toda, kot smo že omenili, so bili letos vneseni v proračun vidnejši popravki, posebno glede znižanja stroškov in seveda tudi dohodkov tako, da vsote niso dokončne. Predvsem je treba omeniti, da bo z zavrnitvijo predlaga- nih poviškov trošarine in družinskega davka, ki jih je občinski svet zavrnil, znižana predvidena postavka 3,300.000 lir za trošarino ter postavka 1.013.35.0 lir, ki so predvidene kot družinski davek s poviškom. V lanskem proračunu je biia predvidena vsota 700 tisoč lir in ista bi morala po zavrnitvi poviška veljati tudi letos. V prvem delu, ki se tiče dohodkov je med drugimi predvidenih 151.450 lir za najemnine občinskih kamnolomov, 27.000 lir kot najemnina občinskega lova in 40,500 lir za najemnine občinskih poslopij. V kategoriji raznih dohodkov je predvidena vsota 386.576 lir, v kategoriji raznih dajatev pa 543.967 lir. V drugem delu proračuna, kjer so vneseni izdatki, je med največjimi vsota 2,500.000 lir za plače in razne prispevke občinskim nameščencem. Poleg te vsote je še 784.000 lir za socialno zavarovanje slednjih. In prav okrog te postavke se je sprožila diskusija, v kateri so razni svetovalci tolmačili kritike občanov, ki po-gostoma govorijo o prevelikem številu uradništva v sorazmerje s številom prebivalstva. Občina Repentabor ima namreč svojega tajnika in dve u-radnici. Da bi se vsaj deloma uravnovesilo to stanje in bi s tem ne bil nihče prizadet, so končno sklenili — in to na pred- log tov. Veljka Guština — da se v celoti črtata v izdatkih postavki 264.000 lir za nadure uradništva -in 202.000 ifr za prevozne stroške istega. Ze črtanje omenjenih postavk predstavlja vidno znižanje stroškov, ki je docela na mestu, posebno za tako majhno občino. Razen omenjenih so bila vnesena še druga znižanja. Za 20.000 lir so bili znižani predvideni stroški za javno razsvetljavo, za 130.000 lir stroški za živinozdravniško službo. Prav delo, ki ga vrši ži-vinozdravnik v občini, je bil predmet ostrih kritik. Od pred. iaganih 230.000 lir je občinski svet odobril za to postavko 100.000 lir, kar bo gotovo dovolj, upoštevajoč, da si živi-nozdravnik posebej zaračuna vsak pregled ali injekcije. Od 50.000 je bila znižana na 20.000 lir tudi postavka za vzdrževanje javnega stranišča na Fernetičih, to pa, ker bodo slednje podrli in postavili baje novega. Za to bi morala skrbeti provinca, upoštevajoč, da se nahaja na obmejnem bloku. Svetovalci pa niso samo nižali stroškov; kjer se je res pokazala potreba, so jih tudi višali, seveda ne pretirano Za zatiranje strupenih kač so povišali predvideni znesek od 7 na 10.000 lir, tako so tudi povišali prispevek za šolsko knjižnico od 20 na 30.000 lir, R. B. t Naaaljtvanie na IV. sirom) za obeh, ker olajšuje in skrajša čas poroda in se mati s tem izogne potrati energije in vznemirjenosti. Ta metoda je v zadnjem času predmet velikih diskusij v vsem svetu, posebno pa med katoliki. 1’red tedni smo bili priča izred no važnemu dogodku: govoru papeža Pi ja XII.. posvečenemu psjioprofitaktični metodi za porod brez bolečin. Papež je dejal, da je ta metoda sud' znanstvenih preučevanj in da se ne glede na filozofsko strujo tistih, ki so jo razvili, mora imeti za veljavno in stvarno in ne za nasprotno krščanskim načelom. S svojim govorom je papež zavzel stališče, ki je popolnoma novo za cerkev, in je odpravil pomen neizbrisne obsodbe Evinih hčera zaradi izvirnega grehu, ki se je pripisoval znanemu Slavku «ti boš rodila v bolečinah». Stališče papeža omogoča, da se vse katoliške žene izrečejo za uresničenje psihoprofilakti-čne metode za porod brez bolečin in krepi možnost za uspeh zahteve, ki jo lahko postavijo brez nobenih pomislekov vse žene našega mesta. Kaj je potrebno za uresničenje možnosti poroda brez bole-čin v najširšem obsegu? Rešitev tega vprašanja zahteva izboljšanje naprav naših bolnic in predvsem obvezno poučevanje zdravniškega in bolniškega ose. bja o tej metodi. V tem smislu je že intervenirala italijanska ženska organizacija (UDI) s svojimi poslankami in z referendumom lista «Aoi donne». Tudi v našem mestu so v teku slične pobude s strani Zveze demokratičnih žena. K izkušnjam pol milijona sovjetskih žena, stotisočev kitajskih in drugih žena dežel ljudske demokracije in tisočev franco, škili, švicarskih žena se bodo ta-ku lahko pridružile izkušnje tržaških in žena drugih dežel. Ai nič čudnega, če se je ta metoda najprej preizkusila v socialno najnaprednejših deželah, ker v teli deželah skrbi država za ljudi na boljši način in z večjimi sredstvi, na podlagi no. vega gledanja na družbena vprašanja in vrtoglavega razvoja znanosti m znanstvenih metod. Ni slučajno niti dejstvo, da je ta metoda izšla iz vrst ljudi, ki pripadajo materialističnemu pojmovanju življenja. Največje važnosti pa je dejstvo, da so važnost in korist te metode, ki ne more biti ločena od svojega teoretskega temelja, morale priznati tudi cerkvene oblasti, ki so se v preteklosti vedno upirale proti vsaki novosti prav zaradi tega. ker je vse, kar je v prid znanstvenega in tehničnega napredka, v nasprotju z dogmami in dokazuje pravilnost načel materializma. Sodobna znanost in družba nujno privedeta tudi do takih priznanj, ki otvarjajo ši-roke možnosti za razvoj izmenjave znanstvenih, kulturnih in družbenih izkušenj med nar odi j kar je prav gotovo v korist človeštva. Dr. LAURA WEISS Oskar Danon dirigiral v Pragi Dirigent Oskar Danon, ravnatelj' beograjske Opere, je te dni dirigiral v Domu umetnikov v Pragi koncert češkega filharmoničnega orkestra. Na sporedu so bili prva Šoštakovičeva simfonija, Haydnov koncert za violončelo in prizor iz baleta «Lectarsko srce » jugoslovanskega skladatelja Baranoviča. Letos 'slavimo 78-]etnico rojstva največjega mojstra lepe slovenske besede Otona Zupančiča, ki je bil rojen 23. ja. nuarja 1878 Zupančič je po. leg neštetih prevodov iz razdanih najboljših del svetovne literature napisal dve dramski deii «Noč za verne duše» m «Veroniko Deseniško»; izdal je svetle bisere iz otroške poezije v zbirkah «Pisanice», «Ciciban in še kaj» in «Sto ugank». Njegovo literarno de. lo je ogromno. V zbirkah «Čaša opojnosti», «Cez plan», «V zarje Vidove», «Mlada pota», nam je poleg erotike izlil velike socialne in družbene pretres-Ijaje, ki so se odigravali v tem času. V zadnji zbirki «Zimzelen pod snegom» so izšle pesmi iz narodno osvobodilne borbe, ki jih je objavljal v raznih partizanskih listih pod ilegalnim imenom Pesnik. Vladimir Levstik ima 70 let lajte, prosim, ker šepetanje pretrgu j e moje misli, zato pa govorite na glas. Kakšna nesreča, če bom pozabil eno ali drugo besedo» (Lenin je imenoval E. D. «poganko», ker se v ruščini poganka reče «jažičnica»). Za i asa poldrugo urnega pomenka sem povedala Vladimirju lljiču samo eno ali uve beseui, ker je on sijajno obvladal lrancoščino. Drugi primer ,je prav tako iz leta 1920, ko .se je vršil 11. kongres Kominterne, na katerem je Vladimir lljič kritiziral tvomunislično partijo Nemčije m linijo Italijana Serratija. Do-kier je šlo za Komunistično partijo Nemčije, je Vladimir lljič govoril v nemščini, potem pa, ko je končal ta del kritike m prešel k drugemu delu govora o Serratiju, je začel govoriti v francoščini. Prisostvovala sem temu zasedanju kongresa, ki se je vršil v Andrejevski dvorani v Kr.-., olju. Dvorana je bila polna tujcev in se še spominjam bučanja v njej. V ogromni dvorani je zavladalo veliko začudenje ; tujei si niso mogli razložili, kako Rus, ki je pravkar sijajno govoril v nemščini, prav tako lepo govori v lrancoščini. Tako «slabo» je Vladimir lljič poznal jezike. Poslušajte še primer skromnosti Vladimirja Iljiča. On je ljubil glasbo. Še kot otrok jo je poslušal. Njegova mati Marija Aleksandrovna je lepo igrala na klavir in otroci so jo stalno poslušali. L. 1919 ali 1920 je bil v Cjurupi glasbeni večer. Neki pianist je igral neko Beethovnovo sonato, ki jo je Vladimir lljič zelo ljubil. Pristopila sem k lljiču in ga vprašala, ali je bil zadovoljen. Vladimir lljič je rekel: «Zakaj me sprašujete. Kakšen pomen ima XVIII. I^o se materino upanje, da bo sčasoma hči . V zopet vesela in živahna, od dne do dne ni hotelo izpolniti, jame ženo skrbeti, da ne bi deklica zbolela. Vse prij-zno prigovarjanje ni pomagalo. Razodene tedaj možu svoje skrbi. «l.e počakaj, zdravilo se že napravlja. Jaz vidim in vem, kaj manjka dekletu, zato sem že skrbel, da bo naglo konec vsem njenim težavam,» reče stari Smrekar. «Kaj misliš?» vpraša žena. «Moža ji dobiti. Vse je navedeno. V' nedeljo pridejo snubit, hitro udarimo v roke in vse bode pri kraju.» «Za kriz božji 1 ne, le zdaj ne!» preplaši se mati. «Zdaj, baš zdaj ! » «Bog pomagaj! Ti si včasih kakor voda! Ne da bi premislil in počakal, rineš svoje-glavno dalje in se ne daš...» «Nu, kaj bi pa rada? Kaj? Ti, ki si modrej-sa od mene ! » vpraša Smrekar malo razdražen. «Dekle naj malo pozabi, kar je bilo, potlej...» «To ne pozabi. Jaz sem s Pogreznikom govoril, obljubil sem, besede ne snem, če se vsi na glavo postavite. Tako je!» Žena previdi, da so vsi ugovori bob ob steno metan in obmolkne. Ali skrbi se ne more otresti, da bi se utegnila ta prenagla ženitev čudno raziti. V nedeljo popoldne pridejo trije možje v plaščih, znamenje, da so snubači, in sedejo pri Smrekarjevih OKrog mize. Bil je Pogrezni-kov Peter, njegov oče in stric. Domačin jim prinese vina, kruha in suhega mesa na mizo, ter govori nekaj navadnih reči o lepem vremenu itd. ž njimi. Videč, da se Franica ne pokaže v hišo stopi ven. Mati je bila v kuhinji, a deklica je stala na pragu. Na kamenem pokončnik naslonjena je zrla na videz brez vseh misli preko polja. «Gostje so v hiši, dekle ! » reče oče. «Ni spodobno, da tukaj stojiš. Pridi noter. Ali se hočeš morda malo čedneje obleči? Pojdi gor v svojo kamro in naglo naredi. Ali boš?» Oče je govoril prijazno in nekako mehko, hči sc ni mogla ustavljati, pokimala je in šla gor po stopnicah. Prišedši v sobico počasi odpre predal svetlo olikane omare. Oblek je bilo tu na izbiranje, dragih in prostejših, za velike in male prazni- J »sip Jurčič SOSEDOV r V hi N ke. Včasi jili je bila vesela, a danes je oko mrtvo ob vsej lej lepoti ; ne izbira, niti ne ve kaj hoče. Pusti omaro odprto in sede na stol. Kakor trudna položi križem roki na koleni ter gleda v steno, kjer visi podoba žalostne matere božje. Gori po stopnicah se zaslišijo trdi koraki, -— oče v sobico slopi. Franica vstane. Približa se ji ter jo prime za roko. «Saj veš, Tranicka,» začne Smrekar, «da te nisem še nikdar napak učil, nikdar ti še ne ukazal ničesar, kar hi ne bilo prav. Vselej si rada slusala, slusaj me še danes. Glej, midva z materjo te rada imava, rajši nego vse drugo na svetu, in storila sva ti, kar si želela, pa ti bova še. Ali naju imaš tudi ti toliko rada, da nama danes veselje storiš?» Tako Smrekar še nikdar ni s svojo hčerjo govoril. Kaj znači : rad imeti, ljubiti, to je menda mož v srcu imel, a na jeziku lega ni nosil. Ta novi glas je hčer čudno ganil. Prvič, kar je bila odrastla, oklenila se je zdaj očetovega vratu in položivši mu glavo na prsi, začela jokati, Oče Smrekar jo je tako nerodno za ramo prijel, da se baš ni vedelo, ali jo hoče na lahko odriniti od sebe ali k sebi pritisniti. «Nu, kaj to? Čemu to? Jokati ni treba! Sile ti ni in ti ne bo, če Bog hoče. Pogreznikov Peter je zdolaj, ženit se je prišel k tebi, kakor veš. Jaz sem te obljubil, ker sem vedel, da me rada slušaš. Obriši solze, pa dol pridi in vesela bodi. Saj potrdiš, kar sem jaz obljubil?» Deklica ne odgovori ničesar. «Ne bodi neumna ter ne jokaj. Mati je tudi jokala, ko smo sli k poroki ; pa jo vprašaj če se ji je kdaj hudo godilo? Človek ne sme biti tako mehak. Pametna bodi in poslušaj nas, ki smo stari ter vemo, kaj je prav. Silim le baš ne, v mesnico te ne vlečem ; a tega menda ne storiš, da bi tvoj oče na sramoti ostat in besedo oporekel ! — Dovolj čedno si opravljena, niti se ni treba preoblačili. Le takoj pridi dol. Stori mi po volji in verjemi, da se ne boš nikoli kesala. Ustavljati se ne smeš.» Oče se obrne in duri za seboj na pol odprte pusti. Kmalu za njim s liho stopinjo pride mati. Ona ima resen obraz, pa hčeri se zdi, da je po nagubanem licu pod očmi sled solz. «Kaj si res taka, da ne poj deš v hišo? Saj ne greš v pekel. Bodi z ljudmi, govori z njimi, ker oče tako hoče, reci že kar hočeš ! » nagovarja mati. « Precej grem,» odgovori hči. - «Ta-le rdeča ruta ti dobro pristoji. Deni jo za vrat.» Dekle mater molče sluša ter se opravi vse po njenem nasvetu. Potlej gre z njo vred po stopnicah dol v hišo. «Franica, pojdi pit,» poklice ženin Pogreznikov Peter in ji moli kupo. Deklica prime kozarec in pomoči ustna, ter odstavi svojemu namenjenemu ženinu. «Bolj ga potegni, bolj » reče Petrov stric, «saj nima kosti ! Vino ti da bolj rdeče lice in vselo srce. Pa semkaj k Petru sedi, da rečemo katero modro ali pa dve.» Dekle sede k Petru ter začne na videz vesel pogovor z njim, vtikaje se tudi v pomenke, katere sta starejša moža imela z očetom. Po dolgih ovinkih so prišli do ženitve. Ko so se možje na kratko razgovorili, reče stric Franici : «Ni potoka brez vode, ni poroke brez žene; a kaj naša lepa nevesta poreče? Ali prikima?» Zdaj je bilo čas odgovoriti. Njene oči se srečajo z ostrim očetovim pogledom, beseda, ki bi bila imela ženinu vse namere podreti, ostane ji v grlu. «To sva se že midva zmenila. Pridni otroci vse potrde, kar očetje ukrenejo,» odgovori Smrekar za svojo hčer. Potem so se jeli meniti, kdaj se bo ženilo-vanjsko pismo delalo, in druge potrebne reči. Franica je nekaj časa molče sedela, potem naglo vstala in odšla. Oče Smrekar je nejevoljen pogledal za njo, in da bi jo pred gostmi in snubači opravičil zaradi čudnega obnašanja, reče : «Dekle je zdaj nekoliko dni slabega zdravja.» XIX. I/" ake tri dni pozneje mati Smrckarica jo-^ kaje reče možu : «Moj Bog, ti si kakoi voda! Vse ob enem bi rad. Boš videl, da se to srečno ne izteče. Franica zdaj že nič ne govori.» «E kaj, pa bo že spet govorila, že ; nič se ne boj, saj je ženska in materina hči. Prav je, da zdaj manj govori. Kadar ji začno zobje izpadati, potlej bo klepetala po noci in po dnevi, kakor vse ve babnice.» « Kako se moreš šaliti s tem ! Mene tako srce boli in vest mi očita, da bo ta zakon vendar prisiljen. Ti si jo prisilil.» «Kaj nisi tudi ti privolila?» «Jaz nikoli ne. Samo zaradi tebe in tvoje trmoglavosti ji prigovarjam. Pa ji ne mislim nič več; jaz ne morem videti, kaj trpi.» «Nič ne bo hudega, nič. Jaz vem, da je tako vse prav. Ko bi bilo po tvoje, ne bi bil nobene reči začel. Kar sem se še kdaj večjega polotil, vselej si mi iz početka branila, potlej ko si videla, da se je dobro izšlo, potlej si molčala. Bog je že vedel, zakaj ni babam hlač dal : srčnosti nimate nobene, vsako reč se bojite prijeti. Le molči ! Jutri pojdemo pismo delat.» Drugo jutro sta bila dva konja v najlepši voz vprežena, in Smrekarjev brat je bil prišel, v pramji obleki, da Ki za moža in za pričo pomagal pri heležniku pogodbe v ženitovanj-sko pismo postavljati. Ob tej poslednji uri se je Franica jela očetu ustavljati. Ni je bilo z lepa pripraviti, da bi se oblekla in šla. z očetom v pisarnieo. A zdaj se oče razsrdi in reče: «Moraš! Ljudi ne bomo za nos vodili. Ne vprašam te, če hočeš ali nočeš. Jaz bom videl, če boš slušala ali ne! Pokažem ti. kaj je pokorščina!» (Sledi trinajsto nadaljevanje) 19. januarja t. 1. je praznoval 70-letnico rojstva slovenski pašnik, pisatelj in prevajalec Vladimir Levstik. V. Lev. stik se je rodil v Šmihelu pri Morirju na Štajerskem. Gimnazijo je obiskoval v Celju, Mariboru in Ljubljani. Zaradi izredno slabih gasjpodar-skih razmer, ki so vladale v družini, je moral zapustiti gimnazijo v sedmem letniku. Posvetil se je pisateljevanju in prevajanju. Nekaj časa je živel v Pragi in Parizu. Med prvo svetovno vojno je bil interniran v Mittergrabnu. Za časa druge svetovne vojne so mu Nemci oropali stanovanje ter uničili dragoceno kore. spondenčno zbirko z raznimi pesniki m pisatelji. V tej zbirki so bila tudi pisma Ivana Cankarja, s katerim ga je družilo veliko prijateljstvo. Vladimir Levstik se je začel udejstvovati na literarnem področju že kot mlad gimnazijec. Svoja dela — v začetni dobi samo pesmi — je obljav-ljal v «Ljubljanskem zvonu» m v «Slovanu». Te pesmi so vzbujale precejšnjo pozornost zlasti zaradi drzno izdelanih oblik. Vendar pa se Levstik ni uveljavil kot pesnik. Ze po nekaj letih je opustil pesniko. vanje in se posvetil pripovedni prozi. Mikala ga je zlasti družbena satira. Med njegova najbolj znana dela spadajo: Povest iz temne noči, Prijatelj Satan, Saša Logar, Kmet Gregorač in svetnica, Blagorodje doktor Ambrož Čander m Baronček uzurpator. Znana Je tudi zbirka novel z naslovom Obsojenci ter povest Gadje gnezdo, v kateri razglablja narodnostne misli in ki se od. likuje zlasti po krepkem risanju značajev. Nadalje so znani: ostra satira Višnjeva repa-.ica, naturalistični ljubezenski roman Zapiski Tine Gramon-tove in socialna povest Pra. vica kladiva. Tudi za mladino je napisal marsikaj, tu naj omenimo Ie zgodbe pod naslovom Deček brez imena, Vladimir Levstik je zaslužen tudi kot eden najboljših prevajalcev iz ruščine, francoščine in angleščine. Med drugim je prevedel malone vsa večja dela Leva Tolstoja. Kot prevajalec stoji nedvomno na prvem mestu glede na številč. nosi prevodov, glede njihove kvalitete pa zavzema eno izmed prvih mest v slovenskem slovstvu. Naj bi mu bilo dano, da bi še mnogo let čvrst in zdrav nadaljeval svoje zaslužno delo! M. D. Hudožeifveni lealer pride v Jugoslavijo Sporočajo, da bodo v začetku maja prispeli v Jugoslavijo člani moskovskega Hudožestvenega teatra, ki bodo gostovali v deželi mesec dni. Ansambel bo nastopil v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Skoplju z A. P. Čehova «Tremi sestrami» in Gogoljevimi «Mrtvimi dušami». Ansambel Juogoslovanske-ga dramskega pozorišta bo vrnil obisk že isti mesec. V ZSSR ho gostoval mesec dni in bo nastopil v Moskvi, Leningradu in drugih mestih dežele. Nastopilo bo z Marina Oržiča «Dundo Maro jem» in z dramo Gorkega «Je-gor Buličev»., 8TBAS * DJÌLO 28. JANUARJA? 196 8T] Lonjer Kaj bo z rekviriranimi zemljišči «Hudo leto»? Kdaj bo rešeno to vprašanje? Tako se večkrat sprašujemo tisti, ki smo na stvari neposredno zainteresirani. Anglo-američani so odšli in niso plačali odšok. nino, kot so bili obljubili. Brez privoljenja lastnikov so darovali vse naprave, ki so jih zgradili za igrišče golfa italijanski državi. Italijanske oblasti so nato poslale lastnikom «Hudega leta» odlok o zopetni rekviziciji za vojaške potrebe. V resnici pa so dale igrišče na razpolago tržaški in drugi gospodi, ki igra sedaj na tem igrišču golf. To je ena izmed največjih krivic, ki se godli slovenski manjšini na Tržaškem. Ni pravilno, da se revnemu kmetu rékvirira zemlja in jo daje na razpolago bogatinom ne, da bi se sploh vprašalo lastnike kaj o tem mislijo. Vendar upamo, da bodo odgovorne oblasti to pripoznale in rešile to pereče . vprašanje. Vaščan RAVNATELJSTVO JE SPROŽILO NOVO OFENZIVO PROTI DELAVCEM Prip. uredništva: Kot porotama na drugem mestu, se je gornja zadeva končno le premaknila z mrtve točke. Sv. Barbara V soboto jè bila proslava ti. obletnice bolgarske ustave, ki jo je organiziral Center za kulturne stike z deželami ljudske demokracije. Poleg nagovora o pomenu republiške u-stave. ter s tem v zvezi o spremembah in izboljšanju celotnega življenja na vseh področjih nove Bolgarske, o ččmer je spregovorila tovarišica Zorka Legiša, je bila bo. gata razstava fotografij navdušeno sprejeta. Razstava je prikazala razvoj in napredek v industriji, kmetijstvu, športu, kulturi, ki je dosežen v desetih letih po osvoboditvi Bolgarske. Se posebno so z ani. male fotografije v barvah, ki so prikazale narodne noše iz raznih bolgarskih pokrajin. Seveda je nad vsem vzbudilo zanimanje za razstavljene bolgarske narodne noše v originalih. Večer spoznavanja življenja ljudske demokracije-, s proslavitvijo Obletnice bolgarske u-stave, je bil. počaščen z na. slopom domače godbe ter s številno udeležbo domačinov ijt .Sv. Barbare. Konkonel Po kratki in težki bolezni je V torek preminul v tržaški bolnici domačin Josip Ferlu-ga, mlajši. V vasi je bil splošno priljubljen in cenjen kot dober družinski oče. poznali So ga kot marljivega prosvet. nega delavca, ki se je dolgo let udejstvoval v vaškem prosvetnem društvu «Višava». Bil je tudi zvest čitatelj «Dela». Užaloščeni družini in ostalemu sorodstvu izrekajo vaščani iskrene sožalje, ki se mu pridružuje , tudi naš list. V Dolini bo v petek, 3. februarja ob 40.. uri v domači dvorani zanimivo predavanje o socialistični izgradnji in velikih iz-premembah v dobi prvega de. setietja po osvoboditvi Ljudske republike Bolgarske. lepeitatt otte (Nadaljevanje s 3. strani) Upoštevajoč, da je Slednja nujno potrebna novih in sodobnih knjig. V celoti pa so črtali nepotrebno postavko za prispevek proti neplodnosti živine v znesku 20.000 lir. Črtanih je bilo skupno ti Oti tisoč lir stroškov. Odobreni poviški nekaterih postavk pa • znašajo 13.000 lir tako, da znaša dokončno znižanje 583.000 lir. S tem bi se morali v celoti predvideni izdatki reducirati na 10,432.675 lir. skupni primanjkljaj, pa na priiično 4,700.000 lir. Proračun mora seveda še o-dobvhi nadrejena oblast. Kar se tiče odobritve, je pričakovati, da ne, bodo morali tokrat občinski upravitelji čakati skozi vse leto, kot se je zgodilo lansko leto za vse občine. Samovoljno znižanje tarif za akordno delo v ladjedelnicah CRDA Veliko ogorčenje med kovinarji - Delavska zbornica je bila o namenu obveščena že prejšnjo sredo - Poziv Delavske zveze-CGIL za enoten nastop - Številna zborovanja kovinarjev - Protestna stavka v “Cava Romana" Prejšnji četrtek zvečer so se sestali člani koordinacijskega odbora tovarniških odborov v CKDÀ in predstavniki ladje-uelnic. Na sestanku so zastopniki ladjedelniških kovina. rvey predložili v diskusijo vrsto še nerešenih problemov, ki smo jih že razčlenili v prejšnji številki. Namesto, da bi predstavniki ravnateljstva začeli pogajanja o nerešenih vprašanjih, so sporočili, da je ravnateljstvo sklenilo znižati tarife za akordno delo in sploh odpovedati vse dosedanje tarife. Na sestanek so bili pokli. cani samo predstavniki Delavske zveze-CGIL, Delavski zbornici je ravnateljstvo sporočilo svoj sklep dan prej. Predstavniki Delavske zveze so seveda takoj energično protestirali zaradi takega ravnanja. Ravnateljstvo bi moralo — kot določa sporazum o tovarniških odborih — sklicati istočasno obe organizaciji. V vseh tovarnah CRDA je zaradi nove ofenzive, ki jo je sprožilo ravnateljstvo proti delavskim plačam, nastalo veliko ogorčenje. Ze ves teden kovinarji obeh sindikalnih pripadnosti, kot tudi neorganizirani ostro komentirajo zadnji sklep glede znižanja tarif, ki pomeni nov poskus okrnitve že itak skromnih in življenjskim prilikam nezadostnih plač. Ta poskus je tembolj nezaslišan, ker prihaja ravno v trenutku, ko delavci zopet postavljajo na dnevni red svoje še nerešene zahteve. , V tem tednu so bila pred vsemi tovarnami CRDA dobro obiskana zborovanja, ki jih je organizirala Delavska zveza-GGIL, na katerih so sindikalni voditelji govorili o vseh aktualnih vprašanjih kovinarjev ter o sindikalni konstituanti. Z ozirom na nov delodajalski izpad proti kovinarjem CRDA, se postavlja pred to delovno kategorijo še bolj iz. razilo potreba enotnega in RAZLAŠČENA ZEMUIŠČA V «HUDEM LETU» IN NA OPČINAH Končno obljubljena skorajšnja rešitev zadeve Poslanec Delirarne prejel odgovor vojnega ministrstva Mnogokrat smo že pisali, o intervencijah Zveze malih do. sestnikov pri oblasteh za izplačilo odškodnine razlaščenih zemljišč na Opčinah in «Hudem letu» kjer so Anglo-Ame. ričani zgradili športna igrišča. Omenjena zemljišča so pred več lei^i razlastile okupacijske oblasti in napravile na njih igrišča- in športne zgradbe, ki jih štejejo med najmodernejše v Evropi. -Po odhodu Anglo-amerikan-cev so igrišča in zgradbe darovali italijanski državi, kmetom pa do danes še niso izplačali odškodnine. Zveza malih posestnikov je že večkrat intervenirala pri prejšnjih obla. steh za izplačilo odškodnine. Po prihodu italijanske uprave na naše področje je Zveza napravila vse potrebne korake pri vladnem komisarju dr. Paiamari. Pred približno pz:T 4 meseci je tajnik ZMP skupno s poslancem tov. Beltrame in od v. tov. Pogassijem zopet urgiral pri dr. Paiamari rešitev tega perečega problema. Takrat je vladni komisar obljubil, da se bo za stvar zavzel pri merodajnem ministr. ~stvu v Rimu. Prireditev na Vrdeici Poslanec Beltrame je bil tudi večkrat na vojnem ministrstvu v Rimu in zahteval, da se kmetom izplača odškodnina za razlaščena zemljišča. Končno je te dni podtajnik vojnega ministrstva sporočil tov. Beltrame, da je ministrstvo pripravljeno ; kupiti skupno z ustanovo CONI razlaščena zemljišča. Poslanec Beltrame je o tem takoj obvestil tele. tonsko ZMP in zagotovil, da bo o zadevi podrobneje poročal. V kratkem bosta Zveza malih posestnikov in Kmečka zveza sklicali skupen sestanek prizadetih kmetov na Opčinah in v Lonjerju, kjer jim bo poročano o nadaljnjem razvo. ju pogajanj z merodajnimi oblastmi. M. GERBEC odločnega nastopa, kar je sicer že tolmačila Delavska zve-za-CGIL. Slednja je namreč postavila Delavski zbornici konkreten prealog v tem smi-Siu. Predlog ni naletel na pri. stojnem mestu na pozitiven odgovor. Toda s tem ni še rečeno, da ni mogoče ustvariti e-notne frónte prizadetih, ki bodo samo na ta način lahko uspešno kljubovali nečuvenim nameram inž, Pacchiarinija in vodstva CRDA. Sicer pa pri. haja ta težnja do izraza sko-ro v vseh komentarjih, ki se vrstijo med delavstvom v la. djedelnicah. Večje število članov Delavske zbornice se nikakor ne strinja s stališčem, ki ga je zavzelo njeno vodstvo. Tudi ti čutijo nujno potrebo, da pride do enotne ak. cije. Izkušnje iz zmagoslavne stavke varilcev so najboljši dokaz, da je enotnost najmočnejše orožje proti vsakemu poskusu poslabšanja mezdnih pogojev kovinarjev. V ponedeljek je v nabrežin-skem kamnolomu «Cava Romana» kompaktno stavkalo vseh 280 zaposlenih delavcev. Stavka je bila proglašena- v znak protesta proti neznosnim razmeram v tem podjetju. S tem je bil izražen obenem protest. ker delavci niso še pre. jeli vse plače za december. Kot dokaz: kakšne so razmere v tem podjetju, naj navede- mo samo to, da delavci sploh nimajo svojega tovarniškega odbora, ker do sedaj ni bilo mogoče organizirati rednih volitev. Stavkajoči so imeli v popoldanskih urah zborovanje. Delegacija delavcev, ki se je v teku dneva pogajala z lastnikom, je poročala o izidu; La. st-nik se je obvezal, da izplača naslednji dan vse zastanke ter da bo na drugem: sestanku razpravljal z delavci o vseh 0-stalih problemih. Upoštevajoč pozitiven izi-d pogajanj, so se delavci naslednji dan vrnili na delo. Tržaške seje Tržaški občinski svet se je sestal prejšnji petek in v torek. Na obeh sejah so prišla na dnevni red važna vprašanja, Kot protest tov. BernetL. čeve in dr. Dekleve zaradi za. konskega osnutka o slovenski šoli, ki sta ga iznesla v petek ter vprašanje dodelitve dveh ladij Genovi, ki je bilo ìzne-šeno v torek. O teh problemih poročamo obširneje na prvi strani. Razen tega je občinski svet v petek razpravljal o predloženem proračunu ACEGAT. Ob tej priliki je odbornik Carra namignil, da bo treba zvišati tarife za tramvajske in filo-busne prevoze, ker je podjetje pasivno. Na tej seji sta svetovalca tov. Gombač in Temer sprožila vprašanje nameravane premestitve ladij «S. Giorgio» in «S. Marco», ki se je precej burno razvilo na naslednji seji. isti seji se je začela diskusija I o preimenovanju nekaterih tr-1 žaških ulic. Proslava obletnice KR V torek pa je tov. Radich prikazal občinskemu svetu sla. be higienske pogoje v tramvajski remizi v ul. Margherita. Odbornik Carra je priznal, da so prostori v resnici v slabem stanju in že stari. Pripomnil je še, da nameravajo remizo premestiti k -Sv. Ivanu. N& V torek zvečer je bila v Kinu ob morju proslava 35. obletnice obstoja Komunistične partije v Trstu in Italiji. Slavnostna govora sta imela tov. Marija Bernetič in Paolo Sema. Predsedoval je tov. Bonomo Tominez. Oba govornika sta orisala pomen kongresa v Livornu in vlogo, ki jo je igrala in jo igra Komunistična partija. Številno občinstvo je z odobravanjem sledilo izvajanju govornikov. V torek. 31. januarja ob 19.30 bo v dvorani Ljudskega doma, ul. Madonnina 19, tretja konferenca, ki jo organi-zira I-K partije za aktiviste: člane sekcijskih in celičnih komitejev in vodje skupin. Tov. Paolo Sema bo predava! o temi: «Sovjetska zveza v sedanji zgodovinski etapi.» V Borštu tovarišev 5 novih v partiji Od 1. februarja dalje velika na čast XX. kongresa KP SZ kampanja rekrulacije za KP in V. kongresa naše partije Sekcije so začele z intenzivnejšim organiziranjem praznikov ob razdeljevanju novih partijskih izkaznic, kar pomeni, da se je kampanja obnav. ljanja v glavnem zaključila. Sedaj so na dnevnem redu, poleg predkongresne diskusije, prazniki razdeljevanja izkaznic ter priprave za veliko kampanjo rekrulacije na čast XX. kongresu KP SZ in V. kongresu naše partije. Sekcija Sv. Ane je razdelila izkaznice v soboto in za to priliko organizirala nadvse uspel praznik. Velikemu številu starih in novih članov ter simpatizerjev je v imenu IK spregovoril tov. Karel Šiško, vič. Na Greti so razdelili iz. kaznice na prazniku, ki je bil v sredo. Tudi v tej sekciji so se člani partije odzvali v zadovoljivem številu. Ob tej priliki je na prazniku sekcije Sv. Ane vprašal za vpis v partijo 1 simpatizer, na Greti pa 2. V pogledu rekrulacije bele. žimo tokrat lepe uspehe, ki so jih dosegle posebno nekatere podeželske sekcije. Tako so v Borštu v tem tednu pridobili 5 novih tovarišev, v Boljun-cu 2, v Miljah 3, sekcija Sv. Ane pa je zopet povečala število svojih, članov s 3 novimi. NEKATERI OBČINSKI SVETI KONČALI ZASEDANJA Žarnim razprava a preračunih Zaključni seji na Repentabru in v Zgoniku - V obeh občinah odobrena proračuna - Tudi v Miljah so v sredo odobrili občinski proračun - V Nabrežini prihodnja seja v ponedeljek Podeželski občinski sveti — razen dolinskega — so v -zad. njem tednu nadaljevali svoja zasedanja, ki se zaradi obsežnosti dnevnega reda niso še končala. Na Repenta- bru in v Zgoniku so': v soboto in nedeljo' zaključili zasedanje. V Nabrežini in Miljah se bedo tudi prihodnji teden. Seja na Repentabru Občinski svet se je sestal na svoji drugi seji v soboto popoldne in razpravljal skoro izključno o občinskem proračunu za tekoče leto, ki ga je nato odobril z vnešenimi popravki, posebno glede raznih postavk izdatkov. O proračunu poročamo obširneje na 3. strani. Ze v začetku seje je bil s Prejšnji četrtek je P.D. «Haas» na Vrdeici na lepem prosvetnem večeru proslavilo stoletnico rojstva našega velika pesnika Antona Aškerca. Tov. Jelka Gerbec je v lepo zasnovanem govoru označila njegovo delovanje na literarnem področju kar je živo zanimalo navzoče, ki — kot ostala Jav- j nost, premalo 'pozna življenjepis tega velikega kulturnega moža. Nato so barkovljanski otroci re-čitirali v zboru njegovo najbolj poljubno poezijo «Anka». Tovariš Gombač je recitiral še dve baladi «Mejnik» in «Atila in slovenska kraljica». Zaključila je otroška skupina iz Barkovelj z igro «Žoga» in par narodnimi pesmimi. Bogata razstava o Bolgariji, ki jo je prejšnji teden priredil pri Sv. Barbari Center za kulturne stike z deželami ljudske demokracije, je vzbudila med vaščani veliko zanimanje : Vzpostavitev demokratičnih svoboščin je bila sad osvobodilne borbe, iz katere je vznikla v zadnji fazi vsesplošna ljudska vstaja. Nazadnjaške sile, sovražnice vsakega napredka in svobode, so že v času osvobodilne borbe skušale na vse načine preprečiti e. noten nastop sil, ki so se borile za osvoboditev izpod na-cifašističnega jarma. Po osvoboditvi se jim je posrečilo deloma razdvojiti enotnost, ki se je ustvarila v osvobodilni borbi. Razdvojenost je omogočila sovražnim nazadnjaškim si. lam, da so prešle v napad proti . demokratičnim ustanovam, okrnile so svoboščine in pravice državljanov ter narodne pravice Slovencev na tem O Zemlju, zrežirale so vrsto procesov proti partizanom zaradi vojnih dogodkov ter rehabili. tirale fašistične zločince, v tovarne so vnesle fašistične in policijske metode. S tem so hotele odpraviti statute in listava,, kj so jamstvo priborjenih demokratičnih pravic in svoboščin. PREDKONGRESNA DISKUSIJA Kako moramo braniti demokratične svoboščine Samo odločna borba, ki jo nenehno vodijo demokratične sile, je preprečila, da bi se naklepi v celoti uresničili» Toda borba, ki se je vodila do sedaj, ne zadostuje. Danes je treba ustvariti tako ozračje, ki bo onemogočilo vsakršen napad na demokratične svoboščine. Vprašanje obrambe svoboščin in pravic državljanov mora biti predmet pazljive in skrbne preučitve v predkongresni diskusiji v vseh foru. mih naše partije. To vprašanje je tesno povezano z drugimi vprašanji, ki so na dnevnem redu: gospodarskimi, političnimi, socialnimi itd. Predvsem morajo komunisti povečali svojo občutljivost, ko se dogajajo primeri napadov proti pravicam in svoboščinam državljanov, bodisi da prihajajo s strani oblasti ali delodajalca. Vsak tak na videz še tako neznaten primer je treba takoj razkrinkati. Nenehno in vztrajno razkrinkovanje bo vzbudilo pozornost in budnost javnega mnenja. Pri večjih primerih se protest ne sme o-me j evali na kraj, kjer se je dogodek pripetil ali na kate. gorijo, ki je bila prizadeta. Postati mora splošen protest, ki naj zainteresira vso javnost in vzbudi pozornost vseh političnih strank, ki se sklicujejo na načela demokracije. Te stranke je treba povabiti, naj se strnejo v skupni protestni akciji, pošljejo protestne resolucije in delegacije do merodajnih. obietti. Take akcije morajo služiti kot dokaz, da se lahko pravice državljanov skušajo okrniti samo zato, ker so delovno ljudstvo in sile demokracije razdvojena. Služiti morajo, da se prikaže tisti, ki ima ves in. teres, da odbdrži to razdvo-jentost. Tako bomo učinkovito dokazali kakšno škodo povzroča ra*>vojenost za stvar demokracije in demokratične svoboščine. Prikazali bomo nujno potrebo po enotnosti akci.e za obrambo demokratk čnih ustanov in potrebo, da so te akcije vztrajne, če hočemo, da bodo obrodile uspeh. Obramba demokratičnih svoboščin je stvar vseh državljanov, neglede na narodnost ali politično mišljenje in pripadnost. Ce bomo to temo postavili v predkongresno diskusijo z vso resnostjo, bomo s tem uspešno prispevali k obrambi svo. strani večine svetovalcev o vržen sklep, ki ga je predložil ožji odbor za uvedbo novih tarif občinske trošarine. Naj omenimo, da je moral ožji od. bor napraviti ta sklep na u-kaz, ki ga je prejel od nadrejene oblasti. Kljub temu je bil sklep — po daljši diskusiji — ovržen z 8 glasovi proti 5 in 1 vzdržanemu. Glasovanje je bilo Lajno. Nato se je vnela dolga in pozitivna diskusija o proračunu, ki je zavzela ostali del seje. V zaključku so odobrili še nekaj sklepov ožjega od. bora. Seja v Zgoniku Zgoniški občinski svet je v nedeljo razpravljal in odobril letošnji občinski proračun ter še nekatere sklep) :e, ki jih je predložil ožji odbor. S tem. je tudi zaključil sezonsko zasedanje. Ker se bomo k proračunu še povrnili v posebnem članku, naj tokrat omenimo' le, da boščin in bomo istočasno u- . stvarili ugodne pogoje za za. I predvideva 6,916.149 lir dohod, četek diskusije z demokrati kov in 31,546.910 izdatkov, drugih političnih struj, ki bo Primanjkljaj znaša torej 24 gotovo dala dobre sadove, MASSIMO PQCCECAI mil. 630.761 lir in tega bi movala kriti driava. Svetovalci so odobrili obračun za 1955 ter nekatere sklece ožjega odbora in sicer: nastavitev: 2 otroških vrtnaric v Gabrovcu in Zgoniku; spre. membo tarife za trošarino za I. polletje 1956; nakup zemljišča 'za' občinski ambulatori} 'v Saležu pò ceni 400 lir za kv m; zgraditev lope tik občinskega sedeža, ki bo stala predvidoma 160.000 lir. Odobren je bil tudi odstop 25 vozov zemlje Grudnu Jožetu iz Saleža. Določena je bila tudi primerna odškodnina, ki jo bo prejela občina. Svetovalci so tudi odobrili, da se proda Jo. sipu Badaliču s Proseka parcela na «Božjem polju» v obsegu 482 kv m., na kateri bo zidal stanovanjsko hišo. Prodajna cena je bila določena na 100 lir za, kv m. V zadnji točki dnevnega reda se je tov. Pirc zavzel za dokončno ureditev prostora o-krog ljudske hiše v Gabrovcu. Zupan Obad je pojasnil, da se je to vprašanje tako zavleklo, ker se je čakalo, da se z zgraditvijo še ene hiše uredi, istočasno tudi prostor. Zagotovil je, da bo občinska uprava na vsak način poskrbela za ureditev prostora, kar mora sicer napraviti ustanova IACP. Pred zaključkom je župan sprožil vprašanje zakonskega osnutka o slovenskih šolah ter predlagal, naj se izglasuje protest. Svetovalci so se ■ domenili, da bodo v teku tedna se davili in odposlali .na merodajno mesto protestno pi. smo. Seja v Nabrežini Na prvi letošnji seji devin-ske-nabrežinskega občinskega sveta je podal župan Terčon daljše poročilo o delovanju "2.ega odbora v obdobju od predzadnje občinske seje. U-. vòdoma je obvestil, da oblasti sploh še niso odobrile pro. računa za 1955. Poročal je nato o počitniški koloniji ter o intervencijah za postavitev telefona v Sesljanu in Devinu ter Sempolaju in Mavhinjah. Ožji odbor je interveniral tudi glede poti iz Cerovelj do Se-sljana, ki jo bo presekala nova avtocesta. Toda oblasti niso hotele zadeve ugodno rešiti. Tudi za dokončno in pravilno obnovitev požganih vasi ni najboljših izgledov, ker obla. sti smatrajo, da je zadeva že urejena. V zaključku je še omenil, da je število volilnih upravičencev naraslo za 862 enot, od teh je 536 novih prišlecev, ki so dobili volilno pravico ter 326 občanov, ki so dopolnili 21 let. 'Na ponedeljkovi seji je občinski svet razpravljal in odobril tri resolucije in sicer za ustanovitev proste cone, protest proti zakonskemu osnutku za slovensko šolo in resoluci. jo v zvezi z naseljevanjem beguncev. Slednja bo jposlana italijanski in jugoslovanski vladi. SEJA V MILJAH Miljski občinski svet je v sredo zaključil razpravo o občinskem proračunu za 1956, ki je bil sprejet s pretežno večino glasov; v držala sta se namreč dva svetovalca, listo tako je bil sprejet tudi prora- čun občinskih podjetji za vodovod in ACNA. Občinski proračun izkazuje 38,871.609 lir primanjkljaja. V tej vsoti je vključenih 7,300.000 lir . lanskega primanjkljaja podjetja ACNA. V proračunu tega podjetja je za letošnjo poslovno dobo predvideno 58 milijonov dehodkov in enaka vsota stroškov. Na seji so svetovalci imenovali dva zastopnika občine pri ustanovi IACP in odobrili nekatere sklepe upravnega značaja. Sledila je tajna seja. Novoporočenca Lidija in Mario Geleni se ob priliki svoje poroke zahvaljujeta pevskemu zboru Sv. Ivan-Podio-njer, dekletom in tovarišem P.D. «Zvezda» iz Podlonjerja in P-D. «Mercandel» iz Milj. Novoporočenca darujeta o. benem za demokratičen tisk 2.000 lir. Posebno priznanje zaslužijo brez dvoma tovariši v Borštu, ki niso hoteli zaostati za sek. cijo Padriče-Gropada. Kot smo že poročali je slednja pridobila 5 novih tovarišev. Kot smo uvodoma omenili, s1 v teku priprave za veliko kampanjo rekrulacije, ki se začne 1. februarja. Več sekciji je že pripravilo svoje de. lovne načrte in razdelilo delo med tovariše. So pa tudi take, ki zaostajajo. Zato jim priporočamo naj pravočasno sestavijo svoj načrt, dobro pre. učivši konkretne možnosti, ki gotovo obstajajo, da razširimo naše vrste z. novimi silami in s tem častno proslavimo XX. kongres KP SZ in naš V. kongres. V okviru razdeljevanja iz. kaznic so najavljeni naslednji prazniki: Danes 28. t. m.: v Ljudskem domu na Opčinah, kjer bo za IK prisotna tov, Bernetičeva. Danes bo praznik razdeljevanja izkaznic v Sempolaju, ker so ga morali tovariši prejšnjo soboto preložiti. Prisoten bo za IK tov. Siškovič. Danes zvečer bosta nadalje še dva praznika in sicer za sekcijo Roncane v ul. Madonnina 19, k er bo prisoten sekretar na. še partije; v sekciji Pečar bo spregovoril tov. Spadaro. Jutri, v nedeljo 29. t. m. popoldne bo v dvorani Ljudskega doma v ul. Madonnina praznik razdeljevanja izkaznic za sekcijo Sv. Jakob. Tudi na lem prazniku bo prisoten se. k retar naše partije. Za teden --- dni — Sobota. 28. - Julijan Nedelja, 29. , Frančišek Sali ponedeljek, 30. - Martina Torek, 31. - Marcela FEBRUAR Sreda, t. - Ignacij Četrtek, 2. - Svečnica Petek, 3. - Blaž ( adnji kri ZGODOVINSKI DNEV 29. 1573 začetek kmečke V pod vodstvom Matije G 1. 2. 1848 je bil objavljen K nist čni manifest. 2. 2. 1804 se je pričela st vstaja proti Turčiji. 2. 2. 1943 je Rdeča armada t la pri Stalingradu VI. I ško armado. 3. 2. 1758 se je rodil Valentin ntk, prvi slovenski p« Umri je leta 1819. Sestanek slovenskih mater V četrtek popoldne je bil na sedežu Zveze demokratičnih žena sestanek slovenskih mater iz mesta. Na njem so o--bravnavale vprašanja slovenskega šolstva-. S sestanka je bilo odposlano protestno pismo ministru za javno šolstvo. V njem so navzoče matere izrazile ogorčen protest proti zakonskemu osnutku o ureditvi slovenskega šolstva v...Ita. liji in na Tržaškem ozemlju, obenem so zahtevale, naj se to vprašanje čimprej ugodno reši. Boljunčani nastopijo na Opčinah Jutri, v nedeljo, 29, t. m. ob 17. uri bo Glasbena skupina iz BoljUnca gostovala pod o-kriljem prosvetnega društva «Opčine» v prosvetnem domu na Opčinah. Spored je isti, ki je žel že*toliko uspeha, bodisi ob prvih uprizoritvah v Bo-Ijuncu, bodisi prejšnji torek v Skednju. Obsega muzikalne točke orkestra in kvarteta, duhovite šaljive prizore in kuplete, folklorne pesmi ter druge vesele in zabavne na. stope. Prejšnji teden je policija aretirala in prijavila sodišču pod obtožbo poskusnega umora 45-letno Paolo Zla tleh. Njen mož je povedal policiji, da ga je hotela v spanju umoriti s plinom. Ko je prišla zvečer domov je mož že spal. V kuhinji, je nataknila na plinsko p po dolgo gumijasto cevko in jo prinesla v spalnico. Da bi stvar zglodala kot poskus samomora, se je tudi sama vle-gla v posteljo. Na srečo se je mož pravočasno zbudil in opazil nevarnost. Zdravniki so ugotovili, da je žena popolnoma pri zdravi pameti. *** V soboto okrog 13. ure se je pripetila na Greti smrtna prometna nesreča. Ob tej uri se je vozil proti domu na lahkem motornem kolesu 48-letni Karel Pe-riot, stanujoč na Strada del Friuli 383. Za njimi je nenadoma privozil avto, ki ga je z vso silo vrgel na tila. Prej je avto trčil ob neki. motorni' tovornik, ki je bil ustavljen ob pločniku. Pertot j obležal na cesti težko ranjen. Prepeljan so ga takoj v bolnico, kjer pa je kljub vsem prizadevanjem zdravnikov kmanu po sprejemu podlegel težkim poškodbam. Pokojnik zapušča ženo in tri nedorasle otroke. Naj omenimo še, da je avto, ki je povzročil nesrečo, vozil 24-1 et ni Friderik Ferlan iz Sv. Križa. «** Pred kazenskim sodiščem se je moral prejšnji teden zagovarjati 38-letn.i Giorgio Pezza iz ul. Corridonl. Obtožen je btl, da si je prisvojil 1,010.600 lir, ki so mu bile izročene v varstvo, kot blagajniku notranje hranilni- 75-letnica smrti Dostojevskega Ob priliki proslave 75-letni-ce smrti velikega klasika ruske književnosti Dostojevskega, priredi Združenje «Trst-ZSSR» slavnostno predavanje o delu in življenju svetovno znanega pisatelja. Proslava bo na sedežu Združenja v Trstu, ul. S. Nicodò 11, I. v i>etek, 3. februarja ob 2Q.30. ce nameščencev v pivovarni Dre-her. Sodišče ga je obsodilo na 1 lieto in 1 mesec zapora, na plačilo 35.000 lir globe in vseh odvetniških stroškov.. *** V ponedeljek si je s samomorilnim namenom porezala vrat 50-letna Amelia Vidal por. Rossi, bivajoča v Milanu. Samomorilko so našli, okrog poldne v « boške! u». Policijski agenti so poklicali rešilni avto RK, ki je žensko takoj odpeljal v bolnico. Zdravniki so si pridržali prognozo. Na zaslišanju ni hotela povedali točno, kaj je bil vzrok tragičnemu koraku, *-* Kronika beleži v ponedeljek še drugi primer samomora. Tokrat je očividen vzrok brezposelnost In beda. Drugi žalostni primer je 23-letnr Italo Ariolfo iz ul. dell’Agro, ki se je porezal po zapestju desne roke. Ariolfo je. po poklicu slaščičar, ki je pa že več časa brezposeln. V botoii-co ga je spremila neka znanka. Okreval bo verjetno že v tednu dni. *** Te dni sta prišla na zatožno klop kazenskega sodišča 54-letni Giuseppe Giosenti in 36-let-na Maria Pines. Obtožena sta bila prevare kar 63 oseb. Iznajdljivi 'možakar. Je hotel prilli na zelo lahek način do denarja. Odprl je nekako poslovalnico, kjer je sprejemal stranke in jim obljubljal, da jim bo proti primerni odškodnini lahko preskrbel stanovanje v hišah IACP. Od vsakega, ki mu je šel tako zlepa na limanice, je inkasiral od 5 do 10.000 lir. Pri tem mu je baje pomagala tudi Pinesova. Sodišče ga je obsodilo na 1 leto in 2 meseca zapora, na plačilo globe in denarne kazni v znesku 13.000 lir. Pinesova pa je bila obsojena samo na 5.000 lir denarne kazni, brez vpisa v kazenski list. **« v sredo zvečer je umiri v bolnici 15-letni Anton Trussim-gher iz Nabrežine, ki se je 16. t. m, ponesrečil z motorjem v bližini «Rumene hiše» v Barvo-vljah. V dneh od 19. do 25. t. m. se je v tržaški občini rodilo 60 otrok, umrlo je 80 oseb, porok Je bilo 1», TRST A SOBOTA: 12.55 JugosloV motivi - 14.45 Ritmični orK Svvinging Brothers - 15.30 Ki niški koncert orkestra t Pacchicrija - 16. Sobotna rti - 16.15 Domači odmevi Sestanek s poslušalkami -Zbor Slovenske filharmool 21.15 Slavni pevci. NEDELJA: 9. Kmetijska ( ja - 12. Oddaja za najmlaj 13.30 Glasba po željah,- 15. 1 ba za naše malčke - 17". Kol mešanega zbora iz Barkov« 20.30 Wagner: «Siegfried», 2. dej. PONEDELJEK: 18.30 Z zati police - 19.15 Radijska unii - 20,30 Zbor Slovenske filha nije - 21. Znanost in tehnl' 21.45 Iz italijanske knjižeV1 in umetnosti - 22. Wagner: «i fried» - 3. dejanje. TOREK: 13.30 Glasba pe ljah - 19.15 Zdravniški vč 21. Radijski oder — G. Sd pflug: «Okno», igra v 4 dej» - 23. Južno ameriške popevi SREDA: 12.55 JugosloV! motivi’ - 19.30 Radijska mati - 19.15 Radijska univerza -Vokalni tercet Metuljček • Slike iz naše preteklosti -Koncert violinista K. Sane 22. Iz slovenske književno* umetnosti. ČETRTEK: 18. Turina: St ska simfonija - 20.30 Koncerl siala Danila Merlaka - 21. matizirana zgodba - 22.15 Adamič: Ljubljanski akvan 23. R. Strauss: Burke Tilla lenspiegela. PETEK 13.30 Glasba po U - 18.30 Z začarane police Radijska univerza - 21. t) nos: in prireditve v Trstu -Vokalni kvintet - 22. Iz svet književnosti in umetnosti. Zad Prešernova proslava Slovensko hrvatska. lju< prosveta bo tudi letos svči proslavila obletnico smrti večjega slovenskega pe# Franceta Prešerna. V ta men bo kulturna prirediti torek, 7. februarja v Trs: Kinu ob morju ob 20. uri. delovali bodo poleg sla' stnega govornika in reci1 rjev Glasbena skupina iz ljuhca ih razni pevski zi Proslavili bomo Prešert znamenju prizadevanja » notnost vse kulturne deja’ sti med tukajšnjimi SloV1 prav po njegovem napotil1 ga je nakazal v «ZdraVlji «Edinost, sreča, sprava k i naj nazaj se vrnejo, otrok ima Slava, vsi naj si v < sežejo...». Gledališče Slovensko neredno gledališče za Tržaške ozemlje V soboto 28. t. m. ob 20. dvorani na stadionu «Prvi t Vrdielska cesta 7 premiera GLASOVI VESTI tarantela v treh dejanji! Sp,sai: EDUARDO DE FILI) Prevedla: SONJA MOHOR P ški lik 5tvr trdi Mal krni e.ial so j ti.jsl Im jt ker stij, stre sku da nor last blij lje, neo ovc Oov Scenograf: JOŽE CESAf V nedeljo 29. t. m. od 16. ■ dvorani na stadionu «Prvi1 GLASOVI VESTI V sredo 1. febr. ob 20.30 GLASOVI VESTI GLASBENA MATICA TRST V ponedeljek 30. t. » ob 20.30 uri v dvora1 na stadionu «I. maj» ' i Vrdeltka cesta 7) koncert solistov ljubljanske Opere Nastopili bodo: Vilma Bukovec, sopran Miro Brajnik, tenor, Vlado Korošec, bas, pri klavirju Dana Huba V ta -, 7 *,a Petletka v Ceškoslova-rediti f-,1 G949-1953) je pomenila ve-• Trs: j pre°kret tudi za kmetij . uri. f j°’ k* Je bilo postavljeno na sla ,, ne socialistične temelje. reci1 ali in srednji kmetje so ta iz roalu spoznali ugodnosti so. ■ki zi c,aGsUčnega gospodarstva in ešert S.2 začeli združevati v kme-tja » , 3a 6 zadruge. Zadruge obde-deja1 ,V:3e3° kompaktna zemljišča, Slov" Ker iako lahko boljše izkori. potil« 30 P°moč težkih kmetijskih ravlji S‘rojev- živino pa držijo v a k 1 ®kupnih hlevih. Zemlja, ki jo da zadruga posameznim čla-h°m, ostane njihova zasebna ast. Vsak zadružnik ima približno pol hektarja svoje zem-*ie. redi 1 kravo, 1 prašiča, neomejeno število perutnine’ nyc, koz itd.; kar mu je pač dov°‘j za družino h 20 deb""™83111 pomagajo pri ob- rvit Strn 3njU Zemlje državne iera lzoJno-traktorske postaje, ki ’I Pravijo s stroji najbolj na-janjil jU7la dela. Ud leta 1949 do FILII k je prejelo češkoslovaško HOB n‘etlJStvo skoro 24.600 “novih kot “"akterjev, nad 2.500 mlatdmh ESAf 7m°3bv 111 drugih poljedelskih d 16. 't°Rlbajnov, nad M.5O0 stro-’rvi > 3 y. Za košnjo itd. Kmetijskim rugam daje država posoji-a Po Ugodnih pogojih, ki slu-cije posebno za razne investi- Tudi kmetje, ki niso v za. rugah dobi,o pomoč s strani trojno-traktorskih postaj ter državna posojila. Da se puspe-5azv°j kmetijstva je država _ 19a3. leta znižala normo za ob-J* Ve_zno oddajo pridelkov, po-višaia je kupno ceno za pri-e3ke> ki so bili oddani kot ^resežek predvidenega kontingenta. Razen tega zadruge in Posamezniki lahko prodajo . 3e Presežke na prostem ran . fb- Trikratno znižanje cen v , 6 >h 1953-1954, ki je omegoči- 0 istočasno precejšnje z nižali bad nje industrijskih proizvodov, ■odfl1 3fe Prineslo znatno izboljšanje oper mestnemu kot tudi podežel-ablli $kemu prebivalstvu. Zivljenj-žašK .a raven kmetov se je zvi-•ančl Sala do take mere, da je prešeren« gla predvojno raven. | PT~t „ Leta 1954 so kmetijske za-v aru8e obdelale prilično 32% yse kmetijske površine v dr-—' ,Zavi- V teku petletke se je kmetijska proizvodnja znatno I Povišala, toda še ne zadostuje Za celotno kritje naraščajočih ka Potreb prebivalstva. Zato je >baf> ;13 3eta 1964 pripravljen in se )■ začel tudi že izvajati veli- ki anski načrt, ki velja do 1957 ’ S g* Sil*' I 1.30 1 (CA ov ere za še večji in izdatnejši raz. voj kmetijstva. Gospodarsko sodelovanje s Sovjetsko zvezo in drugimi deželami socialističnega tabora zagotavlja češkoslovaškemu gospodarstvu zadostno dobavo surovin, 'n daje možnost izvažanja češkoslovaških industrijskih proizvodov. Prav po le. Danes Bolgarska že izvaža to dragoceno zdravilo in si je pridobila važna inozemska tržišča. Bolgarski penicilin se prodaja v Albaniji, Turčiji, Izraelu in drugih deželah. Predvideno je, da se bo letos proizvodnja tega zdravila podvojila v primeri s prejšnjim letom. Osnutek (lol.oča naslednje cilje : Za industrijo: 1. 1960 se ho letno proizvedlo 53 milijonov ton litega železa, ali 59% več kot 1. 1955 ; 68,3 mil. ton jekla (51% več kot 1955), 52,7 mil. valjanega železa (52% več), 593 mil. ton premoga (52% več), 135 mil, ton natte (91% več), 10 milijard kub. m. plina (288 odst. več), 320 milijard kWh elektrike (88% več), 19,6 mil. ton umetnih gnojil (104% več), 650.000 avtomobilov, 322.000 traktorjev, za 9,5 milijard rubljev poljedelskih strojev, 140 tisoč žitnih kombajnov, 550 e-lektričnih lokomotiv, 1630 motornih lokomotiv, 52.000 tovornih vagonov, 2800 potniških vagonov, 55 mil. ton cementa (115 tisoč več), 7.270 mil. metrov bombažnih tkanin (23% več), 363 mil m volnenih tkanin (45% več). 556 mil. m lanenih tkanin (82% več), 1.074 mil, m svilenih tkanin (104% več), 330.000 ton umetnih vlaken (199% več), 580 milijonov komadov trikotaže, 455 milijonov parov obutve, 33,6 milijonov ur vseh vrst, 10,2 milijonov radio in televizijskih aparatov, 635.000 hladilnikov, 528.000 pralnih strojev, 3.780.000 šivalnih strojev, 395.000 motornih koles, 4.230.000 koles, 2.722.000 ton papirja, 11,6 milijard rubljev pohištva, 6.530.000 t. pesnega sladkorja, 3.950.000 t. mesa, 4.200.000 ton rib, 25 mil. ton živinskih maščob, 1.840.000 ton rastlinskih maščob, 5.580.000 konzerv. V VI. petletki se bodo zgradile nove atomske električne centrale z zmogljivostjo 2 do 2,5 mil. kWh (letno bodo proizvajale približno 15 milijard kVVh energije). Atomska energija se bo uporabljala v transportne svrhe, zgradili se bodo ledolomilci na atomski pogon, atomska žarčenja se bodo upo- rabljala v kmetijstvu, industriji in medicini. V polni pogon bosta stopili kujlusevska in sianngrajska e-teKtrična centrata, razvila se no gradnja sa ra lovske Indro-centrate z zmogljivostjo milijona k XV h, zaključila se bo gruunja Votkiuske centr.de na «vami z zmogljivostjo 54U.0U0 k w n, začeti se bosia graditi nizje-kamska centrala z zmogljivostjo 90U.UUU kWh in če boksarska centrata na V olgi z zmogljivostjo 8UU.UUU kWn, zgradili se bosia m stavili v pogon kre-ineneugska centrala z zmogljivostjo loU.OUU k \V ti in Dnjcpro-uzerzinska centrala z zmogljivostjo 250.000 kWh. V teh letih se bodo stavile v pogon Irkutska centrala na reki Angara z zmogljivostjo ooU.UUU kvvn, prvi ucl uralske centrale (največje na svetu) z zmogljivostjo d mil. 2UU.000 kvv ti in novosibirska na reki On z zmogljivostjo 400 tisoč kW h. z.ačeia se bo gradnja krasno j arske centrale na Jeni-seju z zmogljivostjo 3.200.000 kW ti in kamenske na reki Ob z zmogljivostjo »UU.U0U kWli. V evropskem delu ZSSR se bo sestavila skupna mreža vsega sistema električnih centrai. Druga taka enotna mreža se bo upostavila v Sibiriji, tretja v Zakavkazju. Za kmetijstvo: Leta 1960 bo ZSSK pridelala 181) mil. ton žita. Prav tako se bo dvignil pridelek tehničnih kultur in krompirja in se bo pomnožilo število glav živine, v petih letih se no obdelalo nadaljnjih 30 mil. ha ledin v Sibiriji, Uralu, na Daljnim vzhodu, v Povolžju, Kazahstanu in drugih krajih dežele. I960 se bo koruza pridelala na 28 mil. ha zemlje. Število glav živine se bo povečalo povprečno za 50%. Do konca Vi. petletke se bo površina namakanega polja povečala za 2,1 mil. ha, v teh letih se bo osušilo 3,1 mil. lia zemlje, na površini 80 mil. ha zemlje se ho zgradil sistem namakalnih kanalov. Za transporte: železniški blagovni transporti se bodo povečali za 42% v jirimeri z 1. 1955, postavilo se bo 65.000 km novih tračnic. Železnice bodo dobile v teh letih 255.000 tovornih in 18.600 potniških vagonov. V teh letih se bo zgradilo 6500 km novih železniških prog in se bo elektrificiralo 8.100 km prog. Rrav tako se ho tudi zgradilo 6600 km dvotirnih prog. Rečni transporti se bodo znatno razviti. Zgradila se bo nova rečna luka Ust-Donjec. Splovili bodo 2.245.000 ton rečnega ladjevja. Pomorski transporti se bodo prav tako silovito razvili. Na boljši način se bo začela uporabljati severna morska pot v Arktičnem morju, bombaževin, 200% več volnenih tkanin, 200% več svilenih tkanin, 360% več lanenih tkanin, 67% več krojaških izdelkov, 65% več usnjene obutve, 200% več pohištva, 70% več ur, 46 odst. več koles, 220 % več radij, skih sprejemnikov, 500% več te-levizorijev 470% hladilnikov, 390% več prahosesov, 600% več šivalnih strojev, itd. V teku petletke se bo zgradilo 205 mil. kv. m. stanovanjske površine, t. j. dvakrat več kot v peti petletki. Do konca VI. petletke bo u-veden po vsej Sovjetski zvezi desetletni obvezni srednješolski pouk. Za tiste pa, ki sedaj nimajo desetletne srednješolske izobrazbe bodo organizirani posebni večerni tečaji, s katerimi se bodo vzporedili z novimi šolskimi generacijami. Povečala se bo pažnja za višjo in srednjo specializacijo. Število specialistov, ki bodo izšli iz višjih in srednjih specializiranih šol, se bo povečal za 150%. Število univerzitetnih študentov bo dvakrat višje kot za časa pete petletke. Izvenšolski pouk pomaga pri razvoju kulture na Poljskem Stalen razvoj raznih oblik izvenšolskega pouka, pomaga k dvigu kulturne ravni širokih ljudskih množic v Ljudski republiki Pol,ski. Pred vojno je bilo vprašanje nepismenosti zelo resno: približno 25 odstotkov prebivalcev je bilo nepismenih. To pereče vprašanje pa je ljudska oblast na Poljskem reši. la, zahvaljujoč se intenzivni akciji. Nepismenost je bila xot množičen pojav odpravljena. Na Poljskem so vse povsod organizirani bralni krožki, razni tečaji, vršijo se konference in primerna predava, nja. (Mreža knjižnic, čitalnic, kulturnih domov se vedno bolj širi, kulturni krožki se množijo in njih aktivnost je različna. Pri tem je treba omeniti, da je obstoječa «Družba znanosti za vse» organizirala leta 1953 nad 107.000 predavanj, od teh jih je 75.000 bilo na podeželju; do leta 1953 je bilo že 4507 javnih knjižnic v primeri s 1033 iz leta 1938, poleg tega je še 5280 sindikalnih knjižnic . Vsaka šola, kakor tudi vsako delovišče ima lastno knjižnico in krožek. Na podeželju je danes na Poljskem nad 33 tisoč potujočih knjižnic in nad 10.050 bralnih krožkov. V in. ki združujejo številne kulturne Gojenje vrtnic bogastvo Bolgarije Obkrožena z visokimi gorami, v samem središču Bolgarske, se razprostira lepa Rožna dolina, polna vrtov nasejanih z vrtnicami. V mesecu maju, ko se vrtnice razcvetejo in so pripravljene za nabiranje, se že v .zgodnjih jutranjih urah, na stotine nabiralcev iz rožno-dolinskih vasi pridno pripravljajo na nabiranje vrtnic. Možje in žene, ožgani od pomladnega sonca, z največjo previdnostjo nabirajo vrtnice, da ne bi pošKodovaii popke, ki se boao razcveteli še.e čez par dni. Ko pa sonce vstane, je na poljin ze vse mirno, de. lovni dan ,e končan. Z vrtnicami naloženi vozički se vračajo v žgalnice. Saj so vrtnice, nabrane v zgodnjih jutranjih urah, najboljše za predelavo v uišavni ekstrakt. Toda vrtnice se ne gojijo samo v Rožni dolini. Pred par ie ustvarila državno leu se je gojenje vrtnic raz- " sirilo tudi v južnem delu Srednje gore, ki 'bo v kratkem postai center te dragocene «culture. Uspehi gojenja vrtnic na Boigarstcem stalno naraščajo; na zadružnih poljih (nasadih) v okrajih Levsuigrada in Ka. se bo zaključila gradnja nove 2anklaka, so mnoge delovne pogorju Teberda na Kavkazu, ki je po svoji naravni lepoti, številu ledenikov slično bogati gorski fieri douaj podobno Alpam zaslugi tega sodelovanja je Češkoslovaška lahko dosegla tako mogočen razvoj svojega gospodarstva in se osamosvojila od kapitalističnega inozemstva, PRVA knjiga «SVETOVNE ZGODOVINE» IZ9LA V MOSKVI Pred kratkim je izšla v Moskvi prva knjiga «Svetovne zgodovine», ki jo izdaja akademija znanosti ZSSR. «Svetovna zgodovina» bo izšla v več knjigah in je kolektivno delo sovjetskih znanstvenikov, ki obravnava zgodovino človeštva od prvih izvorov vse do naših dni. BOLGARIJA IZVAZA PENICILIN Tovarna penicilina, ki je bila zgrajena pri Razgradu (Bolgarija) s pomočjo Sovjetske zveze, krije s svojo pro-ivodnjo v celoti potrebe deže- v «ftodei motocikla «Junak» ki ga proizvaja L R Poljska. Obisk v pionirski palači v Bukarešti l'rii t smo sc srečali z romunskimi pionirji nekaj ur po prihodu v Bukarešto, na enem izmed širokih drevoredov predmestja. lirožili smo z avtomobilom, da hi si ogledali mesto, nenadoma smo se morali ustavili: pred nami je korakala vrsta kakih 50 otrok z rdečo ruto okrog vratu in zavzemala vso širino ceste. Na zvoke klaksona so se nekateri otroci obrnili, a vrsta se ni razpršila, nadaljevala je svojo pot, ne da hi se odmaknila niti za meter. Tolmu-čica se je opravičila rekoč, da so v Komunski republiki poslali otroci vladarji celo ulic! Šli smo za njimi in smo dospeli v pionirsko palačo. Kred leti je bilo to poslopje kraljevska palača Cotrocenija. Danes ne stoje ob vhodu več kraljevske straže, temveč dečki in deklice. Z vsemi ugodnostmi, ki jih lahko nudi palača zgrajena za kralja, razpolagajo sedaj otroci Bukarešte. V parku so bila še zgrajena bazen za kopanje, igrišča za atletiko, košarko in odbojko, prirejen je bil botanični vrt in ustanovljeni sta bili mala vremenoslovna postaja in gledališče. Kionirska palača v Bukarešti je najlepsa ustanova za naraščaj v Romuniji. Postala je o-troško mesto, kjer se pionirji uče in zabavajo, delajo in se športno in kulturno udejstvujejo, razvijajo svoje nravstvene in telesne sposobnosti, pripravljajo se, da bodo postali vzorni možje bodočnosti. 1'ežko je opisali vse, kar smo videli v palači: baletno šolo, mizarsko delavnico z električno žago, tiskarno, elektromehani. čno delavnico, kabinet za poi-sliuse na podlagi mičunnske znanosti, šolo za železničarje, kjer so nam pokazali model miniaturnega vlaka, ki so ga takrat pripravljali železničarji CFB (državne romunske železnicaJ za postajo Cotraceni, da bi se lahko pionirji pripeljali v svoj dom z vlakom, ki bi ga vozili mali sprevodniki. Začudeni in ganjeni smo si o-gledovali fizikalni laboratorij, radiotehnični in letalsko-mode-larski odsek, slikarske in kiparske ateljeje, dvorane, kjer se deklice uče šivanja in vezenja in one, kjer se poučuje zgodovin i umetnosti in prirodoznanstvo, slovstvo, računstvo in zemljepi-sje. A najprisrčnejši kotiček pa-lače je dvorana, kjer se pripovedujejo pravljice: kakih dvajset stolčkov, postavljenih v polkrogu in pred njimi stolica za vzgojiteljico Lijo Duca, ki je komaj začela novo pripovedko in je že ponesla male poslušalce v čarobni pravljični svet. ANIELLO COPPOLA luke Nahodka in se bo začela gradnja luke Ozerno na polotoku Kamčatka. Splovilo se bo 1.140.000 t, tovornega ladjevja. 460.000 t. petrolejk, itd. Avtomo- MkLatr200yOrtT ? ibv° P°Ve' i Skrb ljudske oblasti je na 08 1 Zd 200/°- kla ski promet | podlagi takega razvoJa ze]o “k M LTet'al za 200%’ P°lm- velika. Za vsak novi hektar skoletalski promet pa za 320 skupine, ki naberejo celo od 4.000 no 5.000 kg vrtnic na nektaru zemlje. S tem se vzporedno veča zaslužek pridelovalcev. odst. Zgradila se bodo številna nova letališča in preuredila že obstoječa. Narodni dohodki se bodo povečali za 60%, v industriji bo na konen petletke zaposlenih 55 milijonov ljudi, plače se bodo zemlje z novimi nasadi vrtnic vlada dodeljuje nagrade 200 ievov in 400 kg žitaric. V zameno za 100 kg vrtnic prej-me,o 50 kg žitaric po zelo nizkih cenah. Za ves presežek pridelka prejemajo posebne povečale za 30%, dohodki kol- Dagrade- Na nekarih državnih hoznikov se bodo povečali za nasadih v Rožni dolini so ve. 40%. Za socialno skrbstvo. 1 ilka sklad‘šča, ki oskrbujejo kulturo, razvedrilo, počitnice, i zadružne kmetije in privatne zdravstvo bo država 1. 1960 po^ trosila 210 milijard rubljev, medtem ko jih je 1955 potrosila 154 milijard. Trgovina se bo povečala za 50%. Prebivalstvo bo v primeri z: 1955 imelo I. 1960 na razpolago 85% več mesnih izdelkov. 59% več ribjih izdelkov, od 57 P°nos Bolgarske — prišlo v ilo 60% več maščob, 270%- več resno krizo. Cene vrtnic in mleka in mlečnih izdelkov, 240 njih ekstrakta so katastro-ndst. več sira, 260% več jaje. calno padle. Kriza in ponare-70% več sladkorja. 30% vrč Ivanje originalnega ekstratka «astnike na njihovo željo s potrebnimi vrtnicami za sajenje. Seveda, nekoč ni bilo tako. Leta 1929, ko je izbruhnila svetovna ekonomska kriza, je gojenje vrtnic, — ki je bilo Pobiranje vrtnic na Bolgarskem vrtnic s strani pohlepnih trgovčev, kakor tudi izkoriščanje kmetov, ki s takratnimi za. služki niso utegnili niti kriti svojih stroškov, je prisilijo pridelovalce vrtnic, da so po letu 1930 likvidirali velik del svojih nasadov. Pozneje, v dobi nacistične okupacije, se je ta zločin nad narodnim gospodarstvom še nadaljeval; ekstrakt bolgarskih vrtnic ni smel delati konkurence nemškemu ekstraktu Zaradi tega so nekdanji prekrasni nasadi vrtnic postali krompirjeva polja. Tako je bilo, (dokler n) ljudstvo vzelo oblast v svo. «e roke. Leta 1945 je bil izglasovan poseben zakon , ki je vzpodbujal in zaščitil gojenje vrtnic. Od leta 1948 je pridelovanje ekstrakta vrtnic prešlo v okvir ljudske oblasti, ki industrijo «Bolgarska vrtnica». Vse, kar je bilo do takrat razdejano, seje v par letih po osvoboditvi ponovno postavilo na. noge. Danes predstavlja gojenje vrtnic na Bolgarskem pravo narodno bogastvo. Bolgarska je glavni dobavitelj te redke in dragocene industrije za vsa svetovna tržišča. Ekstrakt bolgarske vrtnice daje vsem kozmetičnim proizvodom, parfu. mom in kolonjskim vodam še posebno prijeten duh in jih uvršča med najboljše proizvode. dustrijskih podjetjih deluje nad 11.000 kulturnih krožkov. Sirjenje izvenšolske vzgoje je podprto tudi od poljskega radia, ki v okviru svojih oddaj pod naslovom «Radijska univerza» izobražuje na tisoče poslušalcev. Poleg tega se na Poljskem vsako leto prirejajo takoime-novani «Dnevi vzgoje, knjige in tiska». Ob tej priliki s iz Siviftovega romana. nadalje «Rdeča kapica», «Črni muc», Trije mušketirji», aZlati ključ» in vrsto drugih. Sovjetska proizvodnja filmov za otroke je v mednarodnem V Sovjetski zvezi sploh ne poz- j razlagajo vsebino filma, po kon-na jo špekulacij, da bi s filmi čani predstavi pa se razvije di-bogato zaslužili. Zato se ta po- okusijo med malimi gledalci. Ta. noga lahko razvija z najširšimi ki filmi niso samo razvedrilni, marveč istočasno vzgojni, ker črpajo snov iz ruske zgodovine, znanosti, umetnosti itd. Predvajajo tudi filme, ki obravnavajo poedine dene sovjetske ustave, kar služi mladini, da se vzgaja za bodoče življenje in da spozna kakšne so dolžnosti in pravice, vsakega državljana. Poleg tega pa imajo v Sovjetski zvezi — kar je edinstven primer v vsem svetu — posebne kinodvorane, ki so bile zgrajene in o premije, ne samo za otroke. Pri majhni blagajni si mali gledalec kupi listek, nad blagajno pa visi tablica s svojevrstnim opozorilom : «Odraslim vstop prepovedan, če jih ne spremljajo otroci». Poleg dvorane imajo otroci na razpolago vrsto sobic za igre, zbir. ko knjig m revij, ki opisujejo snov predvajanega filma in končno sobico, kjer se vrši diskusija med gledalci, pogostoma se tu srečajo tudi z režiserji in filmskimi umetniki. Otroci so v Sovjetski zvezi državljani bodočnosti. Zato posveča jo n jih ovi vzgo ji pazijivo in ljubeznivo skrb. Dober film pa je za pravilno vzgojo otroka izredno važno sredstvo. perspektivami, ker je deležna velikih ugodnosti tehničnega in ekonomskega značaja. Drugi raz-log je v tem, da posvečajo o-troškim filmom še posebno skrb iz pedagoškega in vzgojnega vidika, bodisi da je to navaden ali pa risani film. Koliko možnosti imajo sovjetski otroci, da lahko gledajo svoje filme? Otroški filmi se vrstijo v običajnih kinodvoranah. ponekod po nekaj ur po- Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ CB agi) Založništvo «DELA» Tiska PD RIVA, l’or rebianca u studijska knjižnica stampati \. I Trieste Via Greppa 9 Sr- V^jvO' Pl i ' i i 'V iv .V; vr-