KAKO IZVAJAMO NALOGE IZ RESOLUCIJE?
Resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slove-nije za leto 1975 postavlja skladno z dogovorjenimi cilji skupne politike ekonomskega in socialnega razvoja SFR Jugoslavije v letu 1975 težišče politike družbenoekonomskega razvoja na:
—  nadaljnje uveljavljanje  samoupravljanja na vseh področjfli združenega dela,
—  dinamično gospodarsko aktivnost na kvalitetnih osnovah,
—  izvajanje   prednostnih   nalog na področju  gospodarstva in družbenih dejavnosti,
—  zaustavljanje nadaJjnjega naraščanja inflacije,
—  zmanjševanje nesorazmerja med uvozom in izvozom,
—  povečanje reprodukcij&e sposobnosti gospodarstva,
—  obvladovanje vseh oblik porabe v okviru razpoložljivih sred-stev,
—  hitrejši razvoj manj razvitih območij.
Obdobje nekaj mesecev letoš-njega leta je prekratko, da bi lahko oceniJi izvajanje vseh na-log, ki jih postavlja resolucija, saj so nekatere izmed njih dol-goročnega značaja. Za oceno stanja moramo pogledati vsaj nekaj let nazaj, kakšne tenden-ce razvoja so bile dosežene z vi-dika narodnega gospodarstva kot celote kakor tudi naše ob-čine.
Za preteklo srednjeročno ob-dobje (71-75) je značilna živah-na gospodarska in družbena aktivnost. Kljub težkim gospo-darskim pogojem so v tem ob-dobju v nekaterih pomembnih usmeritvah uresničena predvi-devanja družbenega načrta.
To velja predvsem za dose-ženo gospodarsko rast, ki je gle-dano skoz gibaiija realnega družbenega proizvoda v tem ob-dobju naraščala hitreje, kot je bilo predvideno s srednjeroč-nim načrtom. V republiki je bila dosežena poprečna letna stopnja rasti 7,3 %, v občini pa 8 % (z načrtom predvideno 7,1%).
Odstopanja od planskih pred-videvanj so se v tem obdobju pojavila predvsem na področju zaposlovanja tako v republiki kot v občini. Ob tem, da je bila piedvidena poprečna letna stopnja rasti le 2,9 %, je bila do-sežena v republiki 4,3 % v obči-ni pa 4,5 %. Taka stopnja zapo-slovanja pa je kljub visokemu porastu realnega družbenega proizvoda pogojevala, da je bila produktivnost dela nižja od predvidene tako v republiki kot v občini. Ob hitro naraščajočih stroških ternižjiproduktivnosti dela pa tudi realni osebni do-hodki niso dosegli želenega po-rasta. Za republiko je bila pred-videna letna stopnja rasti 3,1 %, dosežena pa le okoli 0,8 % oz. v občini okoli 0,5 %.
Pri uresničevanju politike stabilizacije so bili v tem ob-dobju doseženi nekateri pozi-tivni rezultati, vendar.je pospe-šena inflacija sproti razvredno tila marsikateri stimulativni raz-vojni ukrep države. Intenziv-nost naraščanja cen se je v ob-dobju po reformi znatno pove-čala, saj so npr. certe proizvajal-cev industrijskih proizvodov na-raščale v obdobju 1966-70 s po-prečno letno stopnjo 5 %, v ob-dobju 1970-74 pa 17%, s tem da so se samo v letu 1974 pove-čale za 32 %.
Ce pogledamo, kakšna so bila gospodarska gibanja samo v letu 1974 in kako so bili realizi-rani cilji resolucije, vidimo, da je bila pod vplivom inflacijskih gibanj dosežena izredno visoka stopnja nominalnega družbe-nega proizvoda (v republiki 37 % od predvidenih 28 % in v občini 40% od predvidenih 25%.
Ocenjujemo, da se je tudi realni DP povečal nekoliko nad planskimi predvidevanji tako v republiki kot v občini, še vedno pa se je nadaljevala viscka stop-nja zaposlovanja, ki znatno pre-sega usmeritve, dane z resolu-cijo. Na ravni republike in obči-ne se je število zaposlenih pove-čalo za 5 %, z resolucijo pa je bilo predvideno povečanje le za 2,5 %. Iz istega razloga kot v preteklem obdobju tudi v letu 1974 produktivnost' dela in realni OD niso dosegli predvide-nega porasta.
Kot negativno ocenjujemo tudi nadaljnje zmanjševanje ekonomičnosti poslovanja (v občini in republiki za 4 %).
Tudi v delitvi bruto dohodka se niso v celoti uresničila glo-balna razmerja. Hitreje od pred-videvanj so porasle v republiki, še bolj pa v občini zakonske in samoupravno dogovorjene ob-veznosti. V republiki je njihov delež v bruto dohodku večji od predvidenega za 1,6 točke, v občini pa za 3 točke oziroma: indeks povečanja je v republiki 335, v občinipa361).
To kaže, da je občinsko go-spodarstvo glede na novi sistem financiranja bolj obremenjeno kot slovensko gospodarstvo v poprečju. Po novem sistemu fi-nanciranja se namreč poveču-jejo obveznosti iz dohodka TOZD, zmanjšujejo pa pri-spevki iz OD, s čimer se razbre-menjujejo delovno intenzivne panoge. Gospodarstvo občine pa posluje z višjo stopnjo do-hodka kot gospodaretvo Slove-nije v poprečju.
S tem se je zmanjšala tudi re-J produkcijska sposobnost občin-skega gospodarstva, ki pa je še vedno višja od republiSkega po-prečja in predvidevanj republi-škega dmžbenega dogovora.
Tudi likvidnost gospodafstva se je v letu 1974 še nadalje po-slabšaJa. V republiki kot občini so se zmanjšala lastna sredstva gospodarstva (za 3 do 54 % v stnikturi sredstev), povečal pa se je delež kreditnih sredstev — predvsem za obratna sredstva. Tudi denarna sredstva na žiro računih so se znatno zmanjšala, povečala pa so se zaloge (pred-vsem gotovih izdelkov) in ter-jatve, s čimer je znaten del aku-mulacije vezan v obratnih sred-stvih.
Tendence iz leta 1974 so se nadaljevale tudi v petih mesecih letošnjega leta. Razpoložljivi podatki kažejo, da v Sloveniji razvoj le delno poteka v skladu z dogovorjenimi nalogami v re-soluciji in da se nekatere osnov-ne tendence postopno poslabšu-jejo, in sicer:
—  stopnja  rasti industrijske proizvodnje postopno upada,
—  zaposlenost še nadalje na-rašča,
—  odnosi med uvozom in iz-vozom so se močno poslabšali,
—  stiuktura investicij se gie-de na resolucijo prepočasi spre-minja v korist infrastruktumih in prioritetnih dejavnosti,
—  priliv sredstev za skupno in splošno porabo se realizira nad predvideno dinamiko, zlasti pri  tistih   SIS, ki združujejo sredstva iz dohodka,
—  nadaljuje se,  čeprav po-časneje, rast cen, zlasti cen na drobno in življenjskih stroškov.
Stopnja gospodarske rasti, ki je bila v I. trimesečju še dokaj ugodna (7-8 %), kaže v aprilu in maju predvsem v industrijski proizvodnji tendenco postopne-ga upadanja. Kljub temu pa je še vedno prisotna visoka stop-nja zaposlovanja. V občini kot v republiki se je v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta število zaposlenih povečalo za 5 %, vendar primerjava za ob-činsko gospodarstvo glede na stanje konec leta 1974 ne kaže povečanja.
Predvidena umiritev gospo-darske rasti v nadednjih mese-cih  bo  pomenila zaradi pre-
obsežnega zaposlovanja konec leta 1974 bistveno poslabšanje produktivnosti dela. Glede na znana gjbanja se ocenjuje, da se bo v Sloveniji letos produktiv-nost dela povečala le za 1-2 % z resolucijo predvideno 3-4%). Na tejosnovi tudi ni pričako vati večjega porasta realnih osebnih dohodkov.
Podatki za prvo trimesečje kažejo na še nadaljnje zmanjše-vanje ekonomičnosti poslovanja , (v republiki in občini za 3 %), kar predstavlja že splošni druž-beni problem, saj povečanih stroškov ni mogoče v celoti na-domestiti z varčevanjem in omejevanjem pri drugih elemen-tih delitve dohodka. To je vpli-valo, da se je zmanjšal tudi de-lež ostanka dohodka za sklade, oziroma zmanjšala reproduktiv-na sposobnost gospodarstva.
Resolucija o družbenoeko-nomski politiki za leto 1975 je postavljala kot osnovno izho-dišče tudi zaustavljanje neugod-nih tendenc vzunanjetrgovinski menjavi in plačilni bilanci drža-ve. Zato je bilo z resolucijo predvideno, da se bo v letoš-njem letu realni obseg izvoza povečaJ za 10% (vrednostnoza okoli 21 %), realni obseg uvoza pa naj bi se povečal le za 4%. Dejanska gibanja na področju zunanjetrgovinske menjave pa kažejo v petih mesecih letošnje-ga leta izrazita odstopanja od predvidenih razmerij tako glede uvoza kot izvoza. Skupni izvoz blaga se je v primerjavi z istim obdobjem lanskegaletapovečal le za 2,8 %, uvoz pa kar za 22,5%. Rezultati takih gibanj se kažejo v velikem porastu de-ficita v blagovni menjavi, in si-cer v Sloveniji za 48 % in znaša 5,5 milijard deviznih dinarjev, v
Jugoslavijipa 27 milijaid deviz-nih dinarjev. Tako visokega de-ficita v blagovni menjavi pa ni možno niti približno pokrivati z neto deviznimi dohodki 'sto-ritvenih dejavnosti.
Vzroke za tako stanje mora-mo na eni strani iskati tudi v mednarodnih ekonomskih od-nosfli. V pogojih gospodarske recesije se bo obseg svetovne trgovine predvidoma povečal le za 1 % (74 = 7 %; 73 = 13 %). Spričo tega so naloge, sprejete z resolucijo o povečanju izvoza za 10%, zelo zahtevne. Poleg-tega vpliva na zaostajanje naše-ga izvoza tudi poslabšanje kon-kurenčne sposobnosti našega gospodarstva na tujih trgih za-radi bistveno višje ravni doma-čih cen v primerjavi z zunanjimi cenami, preobremenjenosti iz-voznega gospodarstva z raznimi dajatvami ter nerealnega tečaja dinarja. Tem objektivnim vzro-kom pa je treba dodati tudi ne-katere subjektivne dejavnike, kot so: slaba organiziranost go-spodarstva, neenoten nastop na zunanjem trgu, slaba kadrovska struktura itd.
Občinsko gospodarstvo v iz-vozu Slovenije nima pomemb-nejšega deleža, vendar bodo pri-zadevanja slehernega podjetja lahko prispevala k izboljšanju stanja na tem področju.
lzvoz občinskega gospodar-stva se je v zadnjih petih letih povečal za skoraj dvakratno vrednost: od 3,5 na 10 mili-jonov dolarjev. Poprečna letna stopnja porasta je znašala 23,2 %. Z družbenim načrtom za letošnje leto pa je predvi-deno povečanje izvoza za 17 %. Realizacija za 5 mesecev letoš-njega leta kaže na težave v iz-vozni dejavnosti tudi v naši ob-
Vsak delovni človek lahko prispeva k trdnejšemu gospodarstvu. Iz dela izhaja vse
čini, saj je bilo realiziranih ko-maj 25 % letnega načrta.
Značilnost občinskega go-spodarstva je tudi v tem, da je v veliki meri vezano na uvoz suro-vin. Skoraj 50 % vseh surovin, ki jih podjetja v občini predelu-jejo, je uvoženih, v industriji pa znaša ta delež celo 65 %.
Da bi lahko ocenili položaj posameznih podjetij in dobili njihovo oceno stanja v danih pogojih gospodarjenja, so pod-jetja izpolnila anketo, iz katere povzemamo nekatere pomemb-nejše ugotovitve.
—  Glede izvoza večina pod-jetij ocenjuje, da bodo načrt za leto    1975   dosegla.   Od    16 TOZD oz. TOZD, ki so vklju-čene v mednarodno menjavo, ne predvidevajo doseči načrto-vani izvoz. Papimica Vevče, ki zaradi močne recesije na zuna-njem  trgu gosega mesečno le okoli 40% načrta, ter Velana zaradi nižjih cen na zunanjem trgu; manjša odstopanja od na-črta predvidevata tudi Črevarna in Indos, v Kolinski tovami pa glede  na  trenutni  položaj ne morejo prognozirati obsega iz-voza do konca leta.
—  Od podjetij, ki so v večji meri vezana  na uvoz surovin (Yulon, Teol, Črevama, Velana, Saturnus, Papimica, Arbo), je delno prestrukturiral uvoz suro-vin Yulon s tem, da je delno preusmeril  uvoz  z  zahodnega tržišča na vzhodnega, Saturrius pa s tem, da pospešuje proiz-vodnjo   Avtooprema,  ki je v manjši meri vezana na uvoz re-promateriala.
—  Podjetja večinoma nimajo i?delanih programov zagotavlja-nja deviz za izvoz z lastnim iz-vozom oz. izvozom grupacije.
—  Problematiko    zaposlova-nja glede na usmeritev k zmanj-ševanju stopnje rasti in glede na stagniranje tržišča v posamez-nih dejavnostih ocenjujemo na osnovi dogovorov, da se bo po-večanje zaposlenih v občini gj-balo v mejah, predvidenih z re-solucijo in družbenim načrtom občine za leto 75 (od 2-3 %).Z prvo trimesečje letošnjega leta se v primerjavi s stanjem konec leta 1974 število zaposlenih v gospodarstvu  občine ni pove-čalo.
—  Glede položaja na tržišču podjetja v pretežni meri ocenju-jejo, da je plaana proizvodov dokaj zadovoljiv, razen v Yulo-nu in v Žitu - TOZD Šumi, kjer je tudi večji problem zalog gotovih izdelkov.         v
—  Glede preskibe s surovina-mi   in   reprodukcijskiin  mate-rialom   imajo  podjetja   težave predvsem z uvoženimi suiovina-mi zaradi  restrikcij pri uvozu (Saturnus,    Kolinska,   Velana Yulon), preskrba z domačimi airovinami   poteka pri večini podjetij normalno, nezadovolji-va je predvsem v Indosu in Pa-pirnici.
—  Likvidnost se  pri večini podjetij slabša, zadovoljiva je le v Saturnusu, Indosu, Velani in Arbu.
—  Večji del podjetij v petih mesecih letošnjega leta ni pove-čal cen svojih proizvodov. Ob tem pa skoraj vsa podjetja izka-zujejo precejšen porast cen re-produkcijskega materiala in sto-ritev     (pretežno     v     mejah 15-40%, npr. Indos). To pa se odraža  v   znižanju ekonomič-nosti    poslovanja podjetij, saj povečanih stroškov ni bilo mo-goče v celoti nadomestiti z var-čevanjem (na ravni občine se je ekonomičnost v I. trimesečju znižala za 3 %).
Do konca leta predvideva več industrijskih podjetij povečanje cen svojih proizvodov (pretežno v mejah 10-20 %), in sicer Mes-na industrija Zalog, Kolinska tovarna, Papimica Vevče, Indos, Yulon, Črevama, Arbo, Izolirka, Perutnina Zalog.
—  Vsa podjetja imajo v izde-lavi srednjeročne programe raz-voja za obdobje 76-80, vendai
je pri večini podjetij realizacija razvojnih konceptov vprašljiva spričo pomanjkanja lastnih sredstev za razvoj. Ob danih po gojih večina podjetij lahko za-gotavlja le 10-20 % lastnih sred-stev.
Področje splošne in skupne porabe v Sloveniji je z diužbe-nimi dogovori v letu 1975 spre-jelo svoje programe v okviru sredstev, ki so bila načrtovana s skupno republiško bilanco in usklajena z rastjo družbenega proizvoda, kot jo je doiočala re-solucija o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije za letošnje leto.
Področje skupne porabe v repub-liki se na podlagi podatkov o 5-me-sečni realizaciji v globalu giblje v predvidenih okvirih. Med njimi pa so samoupravne interesne skupnosti, ki zdiužujejo sredstva iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (republiška izobraževalna skup-nost in raziskovalna skupnost Slove-nye) presegle predvidena naieko-vana sredstva. Da bi se gibanje sred-stev skupne porabe že med letom uskladilo z usmeritvijo republiške resolucije, je skupščina SR Slovenije že pripravila ustrezne ukrepe.
Polletna realizacija načrtovanih sredstev skupne porabe v Ljubljani tudi v naši občini - je pod nat-malno dinamiko dotoka dohodkov, in sicer:                                      J
, • u       st)    " Ljub"     Moste-
Ijana      Polje
1. otrožko varstvo     43,8      434
2. izobraževanje        46,2       46*9
3. kultura                45,9      46,2
4. telesna kultura      46,5      47^
5. socialno skrbstvo 46,8      42^9
Na področju porabe pri oblikova-nju dohodkov iziazito presega dogo-vorjene okvire republiški proračun. Pri tem pa je treba opozoriti, da je poraba pod dogovorjeno dinamiko in da so preseženi dohodki nerazpo-rejeni na žiro računu. Glede na predvidene zvezne ukiepe, ki bodo uredili problem oblikovanja dohod-ka v temeljnih organizacijah zdtuže-nega dela ter predvidenih učinkov republiških ukiepov na podtoiiu obdavčiive temeljnih organizacij združenega dela, se bo šele po ana-lizi polletnih obradunov začela raz-prava o znižanju stopnje davka od dohodka.
Proračunska poraba obCin v Slo-veniji se na splošno giblje pod dogo voijeno ravnijo in zato zaenkrat ne bo potrebno predlagati omejitvenih ukiepov.
Dohodki za splošno porabo v Ljubljani so doseženi v višini 47,3 %. Podatki o realizaciji prora-čunov v I. polletju 1975 sicer še ne morejo služiti za neke trdnejše za-ključke o realnosti letnega načita, ker so go^)odarska in diužbena gi-banja zlasti v zadnjem trimesečju leta dinamičnejša in ne povsem pri-merljiva z oslalimi letnimi obdobjt
Na podiočju prorafiunske porabe Ljubljane je že dmžbeni dogovor opredelil akcijski program, ko je bila imenovala posebna komisija za izde-lavo izmere za opredelitev dovoljene porabe v letošnjem in prihodnjem letu.. Naloga te komisije je, da pravo-časno pripravi ustrezna merila, ki bodo na podlagi skrbne preučitve sedanje dovoljene sploSne porabe najbolj pravično in smotrno razde-lila sredstva tned občinski in mestni proračun.
Za racionalno trošenje na-črtovanih sredstev med letom pa so odgovorni izvršni svet, ki izvršuie občinski proračun, odredtjodajalec za proračun in J sklade ter vsi tisti, ki za svoje' dejavnost §e prejemajo dotacije iz proračundcih sredstev: kra-jevne skupnosti, družbenopoli-tične organizacije in upravni organi.
Kakšno je stanje na področju sploSne porabe v naši občini,je razvidno iz polletne realizacije proračuna. Lastni dohodki so doseženi 48-odstotno, skupna poraba pa je 45-odstotka; upo-števamo izdatke v obdobju za-časnega financiranja, ki še niso vmjeni, potem je dejanska po-raba samo 39-odstotna. To go-vori v prid ugotovitvi, da so do-sedanja proračunska gibanja skladna z načrtom in ne gre za-enkrat za nikakršna odstopanja ali preseganja porabe.
SLAVKA KERŽAN