Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravdništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro St. 11, II. nadstr. !W Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč.
Važne skrbi.
Leto V.
Štev. 26.
TRST, v četrtek dne 20, septembra 1900.
Ona I „ Štefan počakaj, ravnokar sem mislila kedaj bomo Milko omožili. Ti vedno trdiš, da ne zna moških srajc rezati, da ne zna kuhati; da je še otrok. Povej ali ni bilo danes dobro kosilo ?"
On : Ni bilo slabo : juha preslana, pečenka prežgana : je že zopet bila Milka v šoli pri ognjišču.
Korber in njepv manifest, o prihodnjih volitvah.
Avstrija je država raznih narodov danes naj ti vsi — postanejo eno ! j u s t v o, z eno mislijo z enim srcem.
Gospod Korber želi tla bi Cehi iu Nemci; Poljaki in Rusini; Slovenc' z Nemci in Italjani združili se vsi v avstrijsko 1 j u ti s t v o. —
Dobro jo misli Korber, ali izvršitev je še sto milj daleko. —• Zato pušča ministrov v manifest — avstrijske narode, hladne do dmi Iz tega se le spozna, kako daleč stoje še avstrijski državniki — od spoznanja pravega položenja. — Korber bi hotel, da se narodno valovanje ustavi pred državno stavbo. —
On apelira na volilce naj opuste narodno voljo ter volijo v ime in korist države. Narodnost ne zadene vso državo, država in nje interesi so vcljavniši od naroda.
Vprašanje je zaprav, naj volilci odločijo — ali a v s t r i j a n c i hočejo, da Avstrija obstoja. Ze v tem vprašanju — se vidi, tla je minister z avstrijskim problemom le površno znan. — Dosedanji volile:, ako bi jih vprašali — alibi narodi zaradi Avstrije, zaradi nje močij in trdnosti — darovali narodno žrtev — bi bit odgovor skoro gotovo Ne !
Dozdeva se tedaj, da pri najvišjih uplivnih krogih —- ne vedo še, kako da je pričela postajati država nepriljubljena pri raznih narodih.
Skoraj ga ni naroda v Astriji, ki bi ne živel v prepiru, rekli bi v nekakem raz-
PODLISTEK.
Krancelj s pripadki vred.
Podaje: „Povž".
II. kos.
V Ljubljani se je začelo za našega Kranceljna novo živenje. V najboljših učiteljih, kakor Verdiju, Mozartu itd. se je učil muzike, in kakor vsi vesle je bil tako priden, da se je povniol kakor izvrsten mojster na vseli instrumentih uže v svojem 14. letu v T. Ker pa je pozabil ravno t; krat tolm. organist prvega ne samo na plačo nego tudi na obligatno dihanje, je je dobil Krancelj službo organisfca z lelno plačo 600000 stotink brez pokojnine, zraven pa še spanje in zrak prosto. Podučeval je zraven tega tudi v »čitalnici« in bralnem društvu ali ne čitanje ampak aktivno ljubezen tlo muzike. No ni bil dolgo »orglar«. Nekteri zlobni jeziki trde, da mu ni bila kuharica t. dekana preveč naklonjena, ker
nierju — na odpoved. Patrijotje so nekako le dokler jim nese bil,i patrijor. Poglej samo Volfovo nemško iredentarsko stranko na Češkem, Koroškem in Štajerskem.
Zato je zgubil parlament svojo veljavo j — ker so ga narodi smatrali kot nekaj
—	tujega (glej Cehe). In na Dunaju so slepi — ali se delajo slepe. —-
Ako se ob nekaterih tlneh, in svečanostih — čujejo potriotičue izjave, tedaj gotovo že mislijo namestniki in državniki sploh, — da sloni država na trdni podlagi (Se v<5 iredente ni ne ital-janske ne nemške. Bog varuj kaj o tem su mničit'. Slovani edini so panslavisti.) — To je velika državna zmota, ki se bode svoj čas — maščevala — a prepozno. —-
Ni Vzajemnosti — V enonarodni državi — zlivajo se državno in narodne potrebe v eno str u j o; v Avstriji si pa stoje nasproti; njih kontrast je avstrijski problem.
Vse zaman, je ni bolj otročje misli v Avstriji, kakor narodne zahteve bogate-lizirati — ali z lepimi frazami pokrivati. Ako vlada misli z lepim manifestom narode utešiti, se silno moti. Kedor potrebuje narodno moč in silo, mora isto oprostiti spon
—	mora storiti jo svobodno, delavno. Kakor vodi hudi duh skopuha ob enajsti uri — okolo kroga — tako tavajo avstrijske vlade okoli avstrijskega vprašanja brez poguma in moči, da bi isto objeli v vsej obsežnosti.
Vlada.se čudi, kako da more narodno vprašanje, kako tla je češko vprašanje prišlo do tega — da je zavozilo vso de-delovanje, da je nastal bolni mir. —
ga je bila enkrat naprosila, naj pazi na juho. On je prevzel to delo, ali imel je grozno siuolo! Juha na vrhu je izparila, na dnu pokuhala, kar pa je na sredi lonca ostalo, je pa meso popilo. (To je vporabil tudi slavni itnlj. pesnik C. Goldoni v svoji komediji: »il servitore di due padroni«.) — Drugi pravijo, da je bil dekan jezen na njega, ker mu je meh počil; tretji zopet, da ga je zapodil radi tega, ker je uže tretjega dne po svojem slučajnem rojstvu jedel klobase s kislim zeljem, če prav je bil petek — kakor je bilo pisano v »Brivcu« od 30. avgusta t. 1. — no to so samo ugibanja, pravi vzrok je ta, da je bil on premajhen za orgije, orgije pa prevelike zanj in tako ni mogel z nogami do pedalov!
Nekaj let živel je mirno, redil trebuh in je neprestano obdeloval — »Jamsko Ivanko« — opereto v !}. dejanjih. »Ta opereta se je predstavljala leta 5895. po Adamu. Ljudi je prišlo iz vseh krajev
Ali si pa vlada vpraša, kako je do tega prišlo? Nov parlament bode sklican, poslanci pojdejo na Dunaj — delale se botlo stranke. Ali vlada ne bode shajala ž njimi. Parlament je v sedanji obliki nemogoč; ker je bolan, nervozen nesposoben za delo, —
Avstrijske vlade, kolikor jih še pride, bodo že morale vzeti si toliko korajže ter zajeti z žlico v krop, če se tudi kedo opeče nič ne stori — se že zopet ohladi. — Do jasnosti, do zdravega živenja mora priti tudi v Avstriji.
Saj pojde, ako le hočejo gospodje.
Žejnolačen
&
Nesreča v nesreči.
(Tragična šaljiva slika; zpisal Silvester.)
Lepa, tiha, a hladna jesenka noč je. Luna je imela pred nekaj dnevi post, kajti njeno lice je še suho in ozko in se le malo briga za naš svet. Tem boljo veljavo imajo pa zvezde, katerim luna ne more delati nikake konkurence. Bliščijo in migljajo na nebu, da si še celo romantično navdahnjena sova tam na strehi vaške cerkve misli: »Človeški rod je res čuden rod, ker more pri tako lepi noči spati! »In kakor bi čuk, ki se je po na-klučji vsedel na veliki kazalec vaške ure, uganil misli sorodne tete, prikima tudi on se svojo modro glavo in zopoje svoj : »Cuk !« češ, res je, kar modruje gospa sova. Na krat pa začne drdrati po zvoniku kladivo vdari po zvonu, naša dva nočna
sveta; samo iz Gorice je »pri-tof-tof-tof-talo« 20 avtomobilov, (sistem Daimblev; model 1899.) Na predstavi je bilo najmanj 6000 glav, če ne več, a med temi je bila Kranceljnova »pika središča« —- ker je on stal na stalno visoki kišti ! Opereto je predstavljalo 70 1,udi moškega pola 25 ljudi ženskega pola in 5l/s ljudi srednjega pola. — Kteri uranični demon je Kran-celjna inšpiriral, ko je to opereto konponi ral je za nas totalno iudiferentuo! Priznati pa je treba, da je ta opereta komplicirana kakor sferična apokalipsa sv. Jurja. Solastika je v principu popolnoma recentna za nas, vendar pa nahajamo tu pa tam več sinhronizmov, ali brez teh ni mogoče pomisliti si nobene kompozicije, ker subku-talnotemporerna analiza kongenijalne psihične medsebojnosti nas uči. tla mora biti i neka vkupnost submariune krealne moči s kosnperirano inhalacio fosfornih solčnih pro-tuberanc. V tem delu opažamo tudi apo-
znanca pa prestrašena sfrfolita nad vaškimi strehami v bližni gojzdič, kajti varno je varno. Radi tega nista imela časa šteti ure, katere je zvon oznanjal, pa tudi še nekaj druzega nista mogla zapaziti.
V plašč zavit možak z globoko v oči potisnenim klobukom plazil se je namreč za hišami in vrtovi proti visokemu poslopju z enim napstropjem, edinemu take velikosti v oelej vasi. Pod levo pazuho stiskal je nekaj; kaj, ni se dalo spoznati, ker je bilo pod plaščem. Toda način, kako je desna roka držfe dotično reč segala pod njega, spominjal bi nehote vsaeega na postavo laškega ban.lita, ki drži pod plaščem smrtonosno jeklo. Že njegovo tihotno pomikanje in pa k najboljši hiši cele vasi vzbujalo bi v vsakem opazovalcu nekak sum, da mož ne namerava nič kaj poštenega. In potem pa te nemirne, iskreče oči! Hu ! Vsakdo, ki bi ga srečal, umaknil bi se mu za najmanj dvajset korakov.
Toda pojdiva s čitateljem naprej in oglejva si dotično hišo. Velika je res, velika, in lepa bi tudi lahko bila ako bi ne bila tako zanemarjena. Kazala je, da je last ali ubožanega kmeta, ali pa -bogatega skopuha. In poslednje je pravo. Hiša je namreč last bogatega in neizmerno skopega oderuha Berbuča, ki je štel vso svojo rodbino na dve glavi, na svojo koščeno in pa na to svoje dvaindvajstletne hčere Marice. Pa kolikor je bila gospodarjeva glava manj vredna, toliko več se je lahko ponašala druga, kajti dekle bilo je lepo, eno najlepših na daleč okoli. Zadi
plektično in aprobntieno mistiko v svem svojem tercijernem delovanju glasa in na ta način je Krancelj pobil popolnoma do sedaj še ne dokazano hipotezo preomatičnega špiritualizma, kteri je bil skozi stoletja prava kaustična granulaeija transfusijo-nelnih komponistov. Da je ta opereta apo-kalistična, krive so mistične alegorije, n. pr. žena, ki na maslu jaha, in cela renta-biliteta iusurektične kataplastike, ki nad-kriljujejo vso našo intelektualnost, ter kar se tega tiče, prav lahko smatramo to opero adekvatno kaki drastnično-despotični, ženi-jalno epidemični revolucji naših simpatičnih motivov psihične in vitalne zmožnosti! — Najlepši prizori v ti operi so ti-le: Tra-gično-komični doktorat g. Vrhmorskega, slavnega tržaškega rešeta in aspiranta na »Povževo" krošnjo; somnambulizem kuharice filosofa Kanta; historičnofizikalno preiskovanje humora v »Brivcu«; masivnovul-gerna pijanost berača Boštjana; tragonistični
za hišo, kjer so okna le v prvem nadstropju, razprostira se vrt, a nimava časa si ga prav ogledati, kajti mož je že lu in skriti morava se za košat lešnikov grm. Kaj neki namerava ? Kako se je postavil pod eno okno in kako poželjivo gleda na njega ! Zdaj pa je potegnil nepoznano reč izpod plašča, a ne moreva je videti, ker je mož z hrbtom proti nama obrnem. Gotovo je kak nož ali kako bodali iti hudobnež poskusa rez. Toda čuj ! Brum, brum ! ha, ha — to je kitara, no — kakor megla mi gre izpred očij in brž vem, kaj namerava. Zdaj si je pomaknil klobuk nekoliko nazaj — obrnil se je sem, a ha, to j sin grajščinskega oskrbnika ! Dragi čitatelj, težek kamen odvalil se mi je od srca in gotovo tudi tebi. Pustiva zaljublenca in pojdiva, dovolj je, ako čujeva prvo kitico kater poje, namreč:
Misli moje, hitite,
Vedno mi in vsaki čas?
Misli moje, kam želite
Mi hoditi vedno v vas ? *
* *
Nekaj dni pozneje je. Mali zvonček klenka po vasi — duhovnik gre bolnika sprevidet. Pot ga pelje iz vasi v bližno, pol ure oddaljeno grajšoino. »Oskrbniko-vega sina gredo spovedat!« pravijo si ljudje. »Prehlad il se je.« — Gotovo enkrat ko je šel Berbučevi Marici pod okno!« dostavljajo drugi. In res so imeli prav. Toda tako natanjko niso vedeli, kakor je vedel tisti lešnikov grm tam v ] vrtovem kotu. Vendar — pod solncem ne ostane nič skritega in ko je oskrbnikovem
monolog pok. avstr. parlamentarizma; frag-menlarizma ; fragmentarno - epično - holand-sko-akademično - periodično - konstrastično-obligatorieno gledanje na Kranceljna, ko je na kišti stojč dirigiral orkerster!
O ti operi piše nevtralni list', »das kuriose System«, ki izhaja v Berlinu pod Waldersejem med drugim tudi to-le:
»Wie in deti ebetienventen scenen her vorgehoben vvurde, hat sili der her coin-ponist Krancelj lebetislengliher glorie versihert. Er hat in dises werk ale seine hohfligenden, ser auffaleden an-šaungen hinajgelegt. Bezondere aner-lcenung verdint sajne in der mnzik karakteristike silderunk des modemen fraueneimers... i. t. d.«
To bi se po slovenski glasilo tako-le : j Kakor je bilo v omenjenih prizorih vz-! dignjeno, si je gosp. skladatelj Krancelj živenja dolge slave osigural. On je v to t delo vse svoje visokoleteče, izvenredno gorpadljive nazore položil. Posebnega priz-
sinu res nehalo srce biti in so ga spremili k zadnjemu pokoju, vedeli so že vsi ljudje ti z rok in način prehlajenja. Seveda, najlepše bi nam znal povedati lešnikov gnn, ko bi znal govoriti. Pravil bi tako le:
»Oh, kako je ječal in pel pod oknom sačetkom tiho, kakor šumi prijaven vetrec, kateri nosi na svojih krilih najsrčnejše pozdrave od hiše do hiše zaljubljenih ljudij. Kmalu pa začel je krčevito grabiti po strunah, tako krčevito, da si je čuk, ki 'je i/, radovednosti prišel slušat edinega | človeka, ki ne spi po noči, mislil: Oh, ko | bi jaz imel tako pripravo, kakor jo ima j ta doli, kako bi si lahko ob nji brusil svoje krem pelje. Pesem donela je močneje še celo sovo je zopet privabila. Kako je tudi ona gledala to početje in si mislila, ta človek je gotovo kak političen piskro-vezec. Koncert trajal je že kake četrt ure in pevcu bil je pot v potokih z obraza, da se je že čuku grozno smilil. Sova pa ga je hotela prepričati, da je to potenje jako koristno, češ, mladeniča gotovo grize po črevih, ker se tako zvija z izpognjenim hrbtom. Menila je tudi, da prebiva v tej hiši gotovo zdravnik, katerega hoče bolnik zbuditi. Ni ji zameriti, sovi, kajti saj ne , razume človeške govorice — preveč mu-! zikalična pa tudi ni; no — in če radi zdravnika ni imela prav, ne vem, koliko bi smel staviti. Seveda bolezen ni tičala v črevih, ampak v srcu. To sem jaz lešnikov grm lahko spoznal, ker sem bil priča že večkratnih takih nočnih prizorov Že večkrat sem imel priložnost slišati tak koncert, pa s takim končanjem, kakoršno
j nanja zaslužuje njegovo v muziki ka-i rakteristično opisovanje moderne ženske
! sobe... i. t. d.
i
Kakor je razvidno iz tega je napravila ta opereta po vsem svetu kurijozen vtis, in ni čudo! Saj so v tem delu zastopani gotovo vsi instrumenti: vtešljivi klavir, j kaznovalni bas, skakajoča vijolina, nežni flaut, pridigajoča pozauna, psalmecitirajoča harfa, korajžna trompeta, jezni boben, veseli bombardon, polnokipeče orgije in mi-
1 oz v uen i fagot. Vsi ti instrumenti skupaj naprave uprav uhotrgateljno muziko, ktera deluje na poslušalce večim vspehom nego vsa retorika čakolona Cicerona !
Kaj se je pa godilo po ti eminentni j predstavi s Kranceljnom, povem vam prihodnjič, ker moram pogledati poprej v j Majerjev leksihon, 19. izdajo, eventualno ! tudi v »slovensko državno zgodovino« i ki se bo predavala na slov. univerzi v Ljubljani.
je bilo dotičnega večera, še prej ne. Okno namreč se odpre in slišijo se sledeča besede: »Čakaj, prismoda ! Misliš, da delam po dnevi tako malo, kakor ti, da bi mi bilo vse eno, ako mi tak ponočni netopir krade spanje ali ne ! Če nimaš s tem dovolj — (na pevca vlije se cel škaf mrzle vode, katera je gotova preveč hladilno iiplivala na razgretega mladeniča in »šrum« !
—	konec je koncerta) —- dobiš še kake druge tekočine.«
Razumel je nesrečni pevec zadnje besede. Začetkoma stal je res nekako kakor okamenel, slednjič je pa ali navidez srčne bolezni ozdravljen ali pa od jeze vzkliknil: »Prokl... baba!« in se vrnil do kože moker domu. Glejte, ta kopel mu je škodila in ga spravila v grob.« Grm bi končal svoje pripovedovanje.
^ Muhe.
Socializem je idealizem — želodca !
Ko bi oživeli vsi umrli filozofi, koliko norcev bi bilo na svetu!
Nič čudno ne bi bilo, ko bi se po stari slovanski navadi začela prepirati za prvenstvo tudi —- sv. Ciril in Metod !
Adam je dal rebro svoje za ženo; sedaj da navadno žena — po rebrih ! t _
Sedaj bomo tudi mi tržaški Slovenci »nobel«; se bomo vozili celo do Skednja
—	»automobil« !
Dobro da ni Gospod Bog zidal naše pameti na akcije, sicer bi se Slovencem še slabše godilo !
pr
ide!«
»O zlati vek zdaj kranjskim muzam »Nj. ekselenca ga. Dekadenca.«
Kdor hoče dolgo živeti, naj gre v Kitaj. Tam bo lahko večkrat umorjen predno bo — mrtev !
Amerikansko naznanilo.
Smrt znanega konjskega tatu, katerega so bili naselniki vjeli in prav po domače obesili, naznanil je nek ameri-kanski časnik tako le: »Janez Robzon, glasoviti konjski tat, popustil je svoje opravke.' Našel se je namreč neke noči visečega na drevesu z zajnko okoli vrata,
katera zanjka mu je dihanje dopuščala v premali meti. Položaj zdel se mu je jako neljub in neugoden in ker ni bilo nikogar ki bi mu bil vrv prerezal. naveličal se je cele sitnosti in je odpotoval v deželo svojih rajnih očakov.
P a v 1 i h a.
IV.
Da so razmere na Kitajskem precej čudne, sem zadnjič nekoliko povedal. Morebiti mislite, da bom spet danes kaj omenjal 11. pr. kako ravnajo Kitajci s 'starimi ljudmi, kake običaje imajo, ko se ženijo itd" Pa motite se, o tem ne bom pravil prav nič, saj knjiga »Kitajci in Japonci« bolj jasno in natančno govori nego jaz.
Kitaja sem bil že sit do grla. Zgo-I dnjega jutra se poslovim od naših fantov in jo mahnem k najbližjemu sosedu na Rusko.
Nikolaja dobim doma, ko je ravno I pismo pisal srbskemu kralju. Ko je je j spisal, pomoli mi list rekoč: »Pa poglej, | Pavliha, kako je !«
Berem. To so bile prijateljske besede! Carje namreč pisal:
Moj gospod brat!
Z izrednim zadovoljstvom sem izvedel iz Vašega pisma o zaroki Vašega Veličanstva z gospo Drago Lunjevico. V očigled prijateljsta in duhovnega sorodstva, ki obstoji med Vašim Veličanstvom in menoj, se tega srečnega dogodka najži-vahneje v duhu udeležujem ter hitim, da izrazim Vašemu Veličanstvu najsrčnejša voščila. Pristavljajoč tem voščilom tudi svoje najboljše želje za srečo Vašega Veličanstva, kakor tudi za srečo Nj. Velič. kraljice, Vas prosim še enkrat, da vsprej-mete zagotovilo mojega največjega spoštovanja, ter ostajam Vašega Veličanstva, mojega gospoda brata, dobri brat
Nikolaj.
»Nikolaj!« pravim, ko preberem, »ti si še možak« • -
»Nič, nič, kaj bi o tem govoril,« pre-striže mi besedo in vpraša: »Kaj pa ti, Pavliha, kje si hodil toliko časa?«
Ob kratkem mu povem, kaj se mi je v Kitaju zgodilo.
»Ti si še zmirom kerlc, Pavliha«, pohvali me car, kam si pa zdaj namenjen ?«
»Na Dunaj jo bom mahnil. Veš kaj, Nikolaj, nekaj bi te prosil.«
»Kaj pa ?« vpraša hitro.
»Tobaka nimam, brez fajfe sem in tudi mehur mi je nekdo vzel, postrezi mi, jih bom pa Korberju kaj povedal.«
Car me je obilno založil s tobakom.
Kmalu na to sem jo mahal proti Dunaju.
Kar k Korberju jo udarim. V hiši me že vsi poznajo, torej sem kmalu pri njem. Najdem ga s kladivom in žeblji v roki stoječega pri ministerskem stolu, katerega od vseh stranij ogleduje. Ko sliši korake za seboj, se obrne, zagleda mene in pravi:
»O ti si, Pavliha! Sem ravnokar mislil na tebe!«
»Zakaj ?« vprašam jaz radoveden.
»Zakaj ? Vidiš, ti si tako pameten in prebrisan človek, oglej si ta stol. Ali misliš, da je trden?«
Jaz pristopim in začnem ogledovati stol ter rukanjem poskušati njegovo trdnost.
»Res, nič kaj trden ni« — rečem jaz —, »saj se je že pod Thunom vedno majal.«
»To se mu vidi. Daj, pomaj mi vsaj za silo popraviti in skup zbiti ga, da za-morem še nekaj časa varno na njem sedeti. Potem greva pa kam likof pit.«
Vsak ve, da sem jaz dobra duša, zakaj bi torej ne pomagal in še posebno prijatelju! Brž se spraviva nad stol z oblom, žago, limom in kladivom, potem ^ ga pa še poštrihova, da je videti čisto nov vsaj od daleč, čeravno je spodaj ves sklamfan in z diljeami podprt. Korber je zadovoljen in hoče brž sesti nanj, da bi poskusil njegovo trdnost, ali jaz ga potegnem za škarice nazaj rekoč:
»Glej ga no neprevidneža ! Saj vidiš, da je novo poštrihan in barva ni posušena. Ali hočeš ponatisniti ga na svojo obleko ?«
»Saj res, prav imaš. Človek se ne sme prenagliti. Pa pojva zdaj likof pit, med tem se bo stol ravno posušil. Ali ga pijeva kar doma?«
»Ne, veš Korber, je že bolje v kaki krčmi, doma človek ne more biti tako, vesel, mu tudi ne teče tako, je vse preveč leseno in ti imaš gotovo premehke stole.«
»Res je mehke imam, zato se bojim tega trdega ministerskega.« No, pa greva v krčmo.«
Na to hoče zakleniti ministersko sobo, pa jaz mu rečem, da ne; saj se na poštri-hani stol ne bo nihče vsedel in če bi se vsaj tega vesel ne bo. To spozna tudi Korber, torej greva iz hiše in vkreneva na desno.
Med potjo se pogovarjava o narodnih rečeh, o Nemcih in Rusih in Kitajcih in
BRIVEC
Str. 5
drugih, kar zaslišiva žvižganje /a seboj in ko se obrneva, kdo hiti za nama? Nihče drug ko Welserheimb. Ko pride bližje, spregovori skoro preglasno :
»Kam pa tako drvita, Pavliha in ti Korber?«
»V kremo greva likof pit« -— odgovori Korber.
»Likof? zakaj ?«
»Pavliha mi je moj miuisterski stol popraviti pomagal,« razlaga Korber.
»Tako?! Moj tudi ni nič kaj trden, ga bo treba popraviti,« pravi Velsers-heimb in se obrne do mene: »Ali boš hotel tudi mojega loti ti ti se?«
»1 no, se bo videlo,« odgovorim jaz nedoločno, »če se zgovoriva, Zdaj pa gremo prej likof pit, saj greš tu-di ti z nama NVelsersheimb ?«
Kaj pa da, samo če imam kaj drobiža.«
»Ni treba,« reče Korber, »danes bom plačeval jaz, saj sem Pavlihi še tako dolžan nekaj bokalov.«
»Sploh so ministri nam Slovanom še marši kaj dolžni,« pristavim jaz, »da b se tega le tudi spomnili.«
»Vem, vem,« me vstavi Korber,» jaz imam vse zapisano.«
»Kaj pomaga dolg na papirji, če se pa ne plača,« odvrnem rezko.
»Ne prepirajta se tu na cesti, prijatelja« opomni Welserheimb, »tukaj nas ljudje, gledajo in poslušajo. Raje stopimo brž v krčmo; pa saj smo že pred njo, tam bomo lahko ktero rekli. Tukaj na ulicah je pa vse polno tistih časnikarskih vohunov in ti bodo, če naju vidijo v družbi Pavlihe, nemara mislili, da so menimo o tem, za koliko bi Avstrijo prodali Rusiji.«
»Prav imaš,« omeni Korber, »stopimo v kremo!«
»V krčmi naroči Korber pol litra, a jaz pravim :
»Za pol litra se še ne menim ne< Najmanj liter mora biti za nas tri, potem pa še eden in še eden in če bo treba, še enkrat toliko.« Potlej pa še kaj za zobe in smodke, ker tobaka v vajini družbi vendar ne bom kadil.«
Korber zdihne in Welserheimb misli, da ga bo vsaj en liter dosti za nas tri, ker sta oba sklenila držati se načela varčnosti.
Jaz prvi privzdignem kozarec in rečem: Na zdravje tovaršije!«
Oba trčita pač, pa vino jima ne gre prav v grlo, po prvem požirku postavita
kozarca na mizo. Gotovo nista imela denarja, zato sta se pa bala, da bi več ne zapili, kolikor sta imela v žepu.
Jaz, ki sem svoj kozarec izpraznil, primem liter in hočem dotočiti, pa oba pokrijeta kozarec z roko.
»Kaj ?« rečem jaz, »ali vsi trije ne bomo izpili litra ? to sta moža vidva, pa hočeta Avstrijo vladati!«
»Brez zamere, Pavliha,« reče \Vel-serheimb, jaz imam dosti.«
»Dosti boš imel takrat, ko te pokopljejo,« odvrnem mu, »bom pa jaz plačal, misliš, da sem suh?«
»Saj tega nihče ne reče,« odgovori Korber bolj veselega obraza, »no pa iz-pijva, prijatelj !
Zdaj jima je pa tekel, pa kako !
Če smo kaj pametnega potem uganili, povem prihodnjič, če pa ne, pa kaj drugega. Do takrat pa na svidenje!
Pavliha,
Najboljše zdravilo.
Neka grofinja je bila, kakor je to sploh pri vseh imenitnih ženskah navada, jako bojazljiva gospa. Radi vsake malenkosti poslala je že po zdravnika. Ko ga nekega dne pokliče, imel je stari gospod ravno veliko opravka.
»Kaj vam zopet majnka?« vpraša ne-voljno, ko stopi pred gospo. — »Le po mislite gospod, ravno poprej sem trikrat zaporedoma kihnila, kar sem do zdaj storila navadno po dvakrat. Kaj porečete, ali mi ne bo škodilo?« — »Ah, kaj vam naj rečem? Trikrat »Bog pomagaj!« odgovori zdravnik in že je bil pri durih ven.
Orel in povž.
Orel: Kako si prišel leni povž na hrastov vršek ? Povž: Ja, dragi moj, sem lezel, lezel...,
Kdor kakor povž počasi leze, res daleč, daleč se pripleze!
Zopet jo imajo na stihu.
Italijani della »Regione Giulia« so pred tednom zopet občudovali ono slavno kul-turno — r...; katera je na Dunaju počivala od truda več let.
V Trstu je mnogo pretrpela v neslanih bojih za povzdigo italijanske moralne kul-ture. Danes jo sicer »pravica« tepe; a to častilce te kul-ture prav nič ne ženira. Oni bodo skoro gotovo »sedež«, kjer je ta moralna luizica sedela pogrnili da ze ne opraši, ter z žeblji zabili pa potomcem v svarilen izgled pustili z rudečim napisom: »Ecco, g i o ventil Triestina; qui riposava un dl il nuovo oul-to dei nostri martiri. Evviva il futuro podestii Guido d'Angeli!« —
Preslabosf.
Jedrce drobno, debela lupina, srčece voljno pa trdu glav i na
Na metre.
Na metre veselja, na metre časti; na metre denarja, na metre masti.
Žive laži.
Muna laja, pes mijavka ; črn je slaven, bela pijavka.
Plačaj ne plakaj!
Rodi svetnica bodi svetnik: dolg moraš plačat; piše sodnik.
Gospodu družefu L. P.
500 mošenj daš cekinov ? da si kupiš ščep značaja, Od Sabore i z Vrhbrkinov, ki zastonj ga ne oddaja
Razlika v prirodopisju.
Kakor osa, huda laška je čebela, krotka pa —- slovenska, ves dan pridno delu. —
Oprezni zamorec
Ivanka je videla večkrat pod svojim oknom mladega vitkega Zdenka, vedla je da je on v njo do ušes zaljubljen, pa vender se je delala tako nedolžno, kakor da ne bi prav nič opažala.
Pomočjo vzdihov in vročih pogledov je pa Zdenko vender našel pot do okusne sobice svoje oboževane gracije, kjer ji je priznal z vso svojo nežno zgovornostjo goreči plamen svojega srca. Ali Ivanka je samo malo navihala nos, in se je delala, kakor da ne bi znala ugasiti tega plamena. ..
Nekega dne jo je Zdenko prosil na kolenih z vso vročo nepotrpežljivostjo za milost...... Ali ona ni hotela o tem nič vedeti...... »Jok ne pristaje možu, mislil si
je naš Zdenko, hočem pa videt:, da li ji lahko bre? mene!« —
Polna luna je priplavala izza oblakov, ko je stopal Zdenko hitrim korakom proti vodnjaku; nagnil seje čezenj in zginil.
Neka žena pa, ki je ravno šla mimo, je to opazila ter se grozno prestrašila. »Ah«, javkal je Zdenko v vodnjaku, — »pojte hitro v Ivankino hišo in izročite ji moj zadnji pozdrav!« —
Ko da bi jo veter nesel, tekla je žena k Ivanki in ji povedala vse kar je videla. Smrtno-bleda je obstala Ivanka in vsklikom : Zdenko, moj Zdenko ! — vzela je hitro vrv in tekla k vodnjaku; za malo časa povlekla je mrtvega Zdenka — živega vnn !
Hvala P>ogu, da še živiš, rekla je vsa ozliičena, Ah kako se treseš; pridi,
dragi, na moje prsi..... Ne bom več
tako........ trdosrona.......
— Ž" h 11
Ve
Skopuh.
Skopuh je Mrevlje reki svoj' mu slugi, na pošto naj mu nese neki list. »Ah, pravi sluga Janez, jaz ne morem, bolan sem, slab sem, ker sem poln glist.« »Bo treba da grem sam« jezi se stari
[Mrevlje,
»zato pa vzamem Janezove-črovlje !«
DOPISI.
Polje pri Rifenbergu. Brivce pridi v našo dolino zdaj dobiš že sladko za zobat. Ob enem nam storiš uslogo. da obriješ | Poljski kvartet. V njem začenja že ma-hovje rasti, fantje so v nevarnosti, da čisto ne zarasejo.
Cilj kaj se mi je pripetilo neko nedeljo; prišel sem po naključji na Polje! | Ustavim se pred krčme pa kaj vidim? 'Nemški napis v italjanskih barvah. Krčmar je hotel menda stem Poljee opominjati, da pride čas ko bodo pruski in laški granadirji zasedli to vas. —
Ustopivši se usedem v kot in naročim ! Četrtinko. K sreči je bil v sobi zbran ves domači mešan zbor: bili so fantje in dekleta ondotnih bližnjih vasi. Prijetno so
se kratkočasili a samo ko je bilo treba I	■	. i
plačatati, sem spoznal poljske kosmatince.
j Nastal je namreč nerazumljiv kavs in
ravs, ker so se fantje branili plačati vino
katero so spili. Zahtevali so proti vsej
fantovski uljudnosti — da morajo dekleta
za nje plačati. —- Pevke so se kar smejale
češ fantje se samo norčujejo. Ko so pa
videle, da fantje sojih povabili brez cvenka
v krčmo ustane ena, položi petak na mizo
rekoč: »Naj bo, plačam jaz za celo družbo,
naših fantov pa bodi sram, da se puste
od deklet plačevati. Kedor nima cvenka 'naj ne vabi deklet na vino.« — Tovar-šioe so pritrdile, fantje so pa oči zabodli v prazne litre, in utaknili sramoto v žep - Brivce tudi ti jim neprizanesi.
o°o
LETIGRAMI
Ljubljana. Zvcličar je iskal grešnike, tudi liberalce bi bil, samo katoliški shod je grešnikom zabranil uhod in jih podil. Ako so prišli na shod samo pobožne »ovce«, a ko so pa tedaj preobračali »kozle.«
Sežana: Vsi ljudje nosijo svoj križ — Sežanei ga tudi imajo. —
Sarajevo. Zakaj so Nemci hudi na škofa Stadlerja ? Ker nimajo že dovolj močne pozicije, da bi si prisvojili bogato Bosno iu kršno Hercegovino. To t-i jim bil seveda novi žebelj v lestvici — morda ne na Balkan ka-li ?
Gradec. Vaš lažnik »na governu« je pred časom denunciral zopet Slovenca o slučaju prepira dveh kadetov z nemškimi socijalisti. —
Dokazano je da sta bila oba vojaka trda Nemca; oni ki je ranil socijalista bil je pristen Dunajčan. —
Trst. Za časa grdih prepirov s zastavo bratovščine pri sv. Jakobu, in takratnih nesramnih lažeh, da je zastava trobojna, se čast. ordinarjatu ni zdelo umestno poslati j popravek governu na lesnem trgu, ter ! preprečiti mnogo greha — Zdaj pa ko je L šlo za škofa, ki ni bil v Zagrebu, se je takoj retificiralo. — Vidi se da tudi čast., ordinarjat popravlja kadar se njemu zdi. — Skopo "A. septembra. K današnjej veselici ni bile prisotna domača od sebe takozvana »inteligenca« ta je bila zastopana, po svojem psičku, ki se je vedel kot taka žival.
Lokve 6.-9. Nekatere naših deklet se v grenkih solzah kopajo — drugim so štajerski mladenči polka 87. srca ranili, spet druge so od prevelike ljubezni na devet mesecev zbolele. — Brivec ali bi | imel ti zdravilo za take bolečine.
Peking: 14.-9. Evropejski poveljniki si belijo glave, kako bi kinezarje spravili zopet na delo. Namreč od dne ko je v ^ Kitaju nastala vstaja so imeli kinezarji vsak dan praznik. — Danes jim delo ne diši: ( — Walderaeec, mogočni nadpoveljnik,'najde v Kini mesto mogočnih bokserjev — , toplo lačnih trebuhov, katerim bode moral še kruh kupovati. — Oj ti kinezarji. —

BRIVEC
Lenuhu.
Solnce že davno za goro je stalo, Ko se zaspani ti še le zbudiš, Delo nobeno te ne bo izgnalo, Enkrat zgodi se, da — smrt zamudiš !
Zasmehovalcu.
Osla vsemu svetu kažeš Norca celi svet imaš':
m
A pametnega sebe lažeš In oslom se voditi daš!
Silvester
*
Lažifilozofom,
Beseda »ljubezen« kako vas prestraši. Vi slepi in mrzli lažifilozofi, Beseda le, pravim —■ ne pojm — ta
[vas plaši.
Vi pravo ljubezen črtite, grdite, Vi slepi in mrzli lažifilozofi, V nepravi pa s celim vi truplom živite.
Vi pravite vedno o svoji nalogi, Vi slepi in mrzli lažifilozofi, In niste res slabi v tej svojej ulogi ?
•••iissseeiesei $ *
Protest. 2
V Benatkah 19.-9.-900.
Amaro Brivec!
Protestiram na vse sile proti izdani »nagrobnici« v Brivcu. Vi Slovenci ste krivo poučeni o moji bolezni; v moj zadnji kul-t 110 spadajo ne revmatizmi, ne take bolečine ki privabijo smrt. Vsaj Brivcu mora biti poznat oni kraj »pod križem«, kjer ste sklenjeni dve obli platišči. Tam v kotu, se je bilo pred petimi leti nekaj pokvarilo, en žebelj se je bil »scinzal« in padel ven. — Res je, /bal sem se, da mi platišči ne odletite zato sem naprosil, svojega štalirja Toneta, da mi na prazno mesto pritisne močan >viskonter«. Iti za vse to toliko kvankanja v »Avanti« in in Brivcu.«
»Zdaj sem dober. —
Sicer trdi kompare Špadoui da se rana ne bo nikdar zacelila, ako se vrnem v Trst.
Kaj je meni mar Vaša Avstrija; poslanec tudi ne moram več biti, za župana sem se premlad. Tukaj v blaženi Italiji sem srečen. Benedetta la patria del činkvantin !
Brivec še enkrat protestiram in se zapišem
ZALOGA POHIŠTVA
Rafaela Italia
TRST - Via Malcaiiton št 1 - TSl{T
Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in sprejemnice, žimnic in peresnic, ogledal in železnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence.
Peter Smid
?
8tr. 7
O*>OOO0<>OO<*OaOOO
Krčma
Trst ulica S. Mareo štev. <>. Trst.
Podpisani priporoča slav. občinstvu svojo gostilno pri sv. Jakobu, preskrbljeno vedno s pristnim istrskim črnim ter dalmatinskem črnim in belem vinom. — Dobivaj? se tudi vedno j mrzla jedila.	Udani
An t. Babic.
<&><&><&>00 OOOOOOO
žganjekuh v Selcih nad Škofjeloko
S priporoča fini brinjevcc liter 2 K' i 40 st., borovničovec liter 2 K 30 st. I Domač izdelek večji množini.
Trgovcem 10"/« popust.
Gostilna
pri Zlatem Križu
ali
pri „LIZI", v Gorici.
Podpisani priporočuje svojo staro na-I rodno gostilno vsakemu Slovencu ki [ obiskuje Gorico.
j Dobi se vedno dobra in snažna postrežba o poludne in na večer. — Vozniki imajo na razpolago hleve za konje. — Popotniki dobe vsak čas čisto in ceno prenočišče -
I Za obilni obisk se priporočuje
Ivan Katnik,
gostilničar.
m
m
I. V1ČIČ, krojač
v Trstu ulica S. Maurizio štv. 11, II. nad.
Izdeluje moške obleke vsake vrste. Kakor si vsak naroči v popolno zado-voljnost.
Priporočuje se slovenskim krogom in drugim.
Za obilno naročitev
udani
I. Vičič,
dr. Gvido.

Stariši — matere pozor!
V Rocolu v Prašeljnovi hiši smo odprli slovenski otroški vrtec. Kadinci in Rocolčanje, ta vrtec je za Vaše male otročič . Ako Vas kateri nasprotnik odvrača recite mu: Otrok je moj - zaklad; jaz ga moram varovati, da se mi ne spridi! Tako naj stori vsaka slovenska mati.
Otroci od tretjega do šostega leta se sprejemajo vsaki dan v omenjeni vrtec. —
l" ~ I NOVIM HAROCNIM V SPOMIN!
j Zadrugoma se oglašajo novi naročniki, ker bi radi »Brivca« čitali; ali kar je glavno »o naročnini ni duha ne sluha,« le tu in tam potolaži kateri z pripombo »bodem plačal koncem leta.« t Mi smo do danes verovali takim možem in obljubam — od zdaj naprej ne pošljemo lista nobenemu, ako ni z naročilom poslal (tudi naročnino Stare grešnike bodemo pa brisali brez usmiljenja.
Vpru rništvo.

Pozor!!
Kdor potrebuje izvrstni port-landski cement in hydravlično apno (Romano) prve vrste, dobi ga vsaki čas v zalogi pri MarillU LukŠil na Pronekn.
Cene ugodne.
^ W pohištva vsake vrste
Levi MM ? Trstu >
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
Bogat izbor v tapetarijali. zrcalili in % • slikali. Ilustriran cenik gratis in franko \ vsakemu na zahtevo.	-
^ Cene brez konkurence.
\ Predmeti stavijo se na brod ali žele-v znico brez da bi se za to kaj zaračunao.
I
liroiia (Aroma) B. Pol
v Uorici Tržna ulica v p slopju okrož. sodišča
I'o zmernih cenab nudimo fino blago, i/
suhe in oljnate barve pokosti (lake), za-mazko (kit), klej, čopiče, razne krede, cement, zamaške, gobe, milo, sveče, petrolej, cevi iz kavčuka, mineralne vode. cedi (gumo.) kirurgično opravo, pogačo za pse, parfumerije itd.
ČUDEN FRAN
urar
Glavni tu. - ljubljana - Glavni tu
Priporoča ure, zlatanino, kolesa, šivalne stroje. Najnižje cene. — Najfinejša Štiria kolesa in več drugih vrst koles. šPF" Ceniki na razpolago.
Leposlovni list za ženske i z-haja v Trstu enkrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za žeuski svet; posebno pripovesti, pesmi in razne podučne nasvete za matere in hčerke. — Za vse leto velja 6 kron. Naslov : Upravništvo „Slovenke" - Trst.
mOQ®QGQQQQOQ(
Prodajalnica jestvin
Vekoslav Pečenko
ulica Commerciale 11.
Podružnica ravnotam št. 12.
Našim slov. gospodinjam, hišnim in drugim, katere stanujejo v obližji moje prodajaln ice naznanjam, da _ se v moji zalogi dobč vse potrebne O jestvine za katero si bodi družino: O kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, O moka, sveče, frank itd. O Vse po primerni ceni samo dobro Q	in zdravo blago.
Q	Pošilja tudi na deželo.
Q X obilni obisk se priporoča O	udani
O	Vekoslav Pečenko,
trgovec.
OOOOOCOtOOOOOOd
„SlavIsches Eeho" izhaja 1.. 15. in 2. dan v mesecu in stane na leto 5 gld. — V Trstu ga prodaja tobakarna Lav renči c, v Ljubljani bukvama Schvventner po 14 nvč.
Časopis vestno zasleduje slovansko gibanju in temeljito razpravljata najvažnejša dnevna politična vprašanja. Noben slovenski poli-kar ne bi smel biti brez tega lista.
NOVAK MIHA
trgovec
ulica S. Catarina št. 9. - trst - ulioa S. Catarina št. 9.
(Nari 30 let stara firma).
Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno sadje, jestvine in kolonijalno blago. Pošilja se na debelo in drobno.
Pošiljatve samo na povzetjč, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. —• Blago, katero ne vgaja, se vzame nazaj.
Cena olju je od 28 nvč., do 72 nvč.
Kave dobite : Ceylon, Domingo, Gua-temale, Jamaika, Moka, Java, Portorico, Perl, Victoria, Rio in Santos.
Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom : duhovnikom, učiteljem in uradnikom.
udani
Novak Miha.
Prva slovenska trpvina i ž e 1 e ž j e m
Konjedic & Zajec
v Gorici, pred nadškofijo 5.
Oče, po kaj greste v Gorico ? Moram nakupiti razno železje. Pri Konjedieu & Zajeti dobim najboljše Štajersko železo, železne, cinkaste, pocinjene in medene ploščenine, razna orodja, štedilnik ognjišča, peči, cevi, nagrobne križe. Tu dobim okove za pohištva in stavbe; koroški acalon in Brescia jeklo, razne cemente in kmetijske stroje. Vse po najnižjih cenah.
Ica ii
reg-istrovana zadruga % omejenim poroštvom, edini in prvi slovenski denarni zavod v Trstu
Ulica S. Francesco št. 2. sprejema hranilne uloge in obrestuje 4%. Toliko ne plačuje v Trstu noben denarni zarod.
Rent,ni davek od vlog plačuje zavod in ne vlagatelji Obresti se vsako leto kapitalu pripisujejo, da teki. obresti od obresti, tudi če dotičnik ue prinese
knjižice.
Vloženega je bilo leta 1892 gld. 17.663.76 1S93 „ 38.245.13 1894 „ 19.741.66 189,"> ., <8.644.52 1891) ,. 120.418.27
1897	„ 164.907.79
1898	„ 2(11.424.45
Skupni promet od 1892-1898 gl. 3,212.095.10
Pri slovenski tržaški posojilnici in hranilnici se denar podvoji 6krat prej kakor pri drugih hranilnicah
T
Biroji k Svojim
Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno peharijo. —- Postreže vsaki čas s zveži m kruhom: prodajalce, krčmarje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst mola — domače pecivo — sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh; vse po nizkih cenah. Pekarija je v
W ulici Stadion št. 20.
odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer.
Priporoča se udani
Jakob Perhavc,
lastnik.
<
i
<
Generalna agencija „E. H o ve'
ustanovljena 1 878.
Pr?i tržaški nMm
v ulici Fabbri
FRAN BEDNAR
trst
Ulica Ponte rosso štv. 2
Velika zaloga šivalnih strojev zadnjega sistema in biciklov Cleveland Humber, Adler, Nauman in Styria.
i *
Ojl
Svetovne marke.
m >
►
)
Lastnik in urednik: Miloš Kamuščič, odgov. urednik Ante Svara.
Izdaje in tiska tiskarna „Edinostl" v Trstu