^ du rtxen sobot. mM praznikov. , (Uily except and Holiday« PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote Uredniški in upravnlški prostori: 1007 South Lawndale Ave Office of Publication: 1057 South Lawndale Ave Telephone, Rockwall 4004 .tear xxxviii Cana liaia )• $6.00 ScE^^&SČZltt iS^T!s KrKVSST CHICAGO 23. ILL* PETEK. 30. AVGUSTA (AUGUST 30). 1946 Subscription $6.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 169 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for tn section 1103. Act of Oct. 3. 1017, authorized on June 4. 1013. iravnava proti vojnim icem v Ljubljani Rozman in Miha bosta obsojena v odsotnosti IDELOVANJE Z ici IN ITALIJANI jam. — P^d vojaškim četrte armade v Ljubše je pričela obravnava narodnim izdajalcem in zločincem. Obtoženci so Rupnik, general v bivši Jovanski vojski in v času arije predsednik pokrajin-! uprave v Ljubljani; nemški ral Ervin Ressener in bivši jjski šef SS; dr. Gregorij un, ljubljanski škof, in dr. Krek. bivši policijski rav-dj v Ljubljani. »n in Krek bosta obso-v odsotnosti. Prvi se nana Koroškem, drugi pa v ivnava se je pričela s či-obtožnice. Uvod obtož-omenja protinarodno delo itva bivše slovenske ljudske ke. Ko sta Nemčija in Ita-napadli Jugoslavijo, so vodji te stranke sklicali sesta-Ljubljani. Na tem je bil zaključek, da en del ke s škofom Rožmanom na i ostane doma in naveže sti-okupatorjem, drugi del s om na čelu pa odpotuje v stvo in se pridružili pro-ajskemu bloku. Na ta nasi je skušala stranka zago-pozicije za slučaj zmage mi narodi vred dvignil okupatorju, so izdajalci, ostali doma, začeli formi-kvizlinško belo gardo in i "domobrancev". Skupno pomagali okupatorju v orga-iiju okupacijskega aparata Dr. Krek je imel o Vatikana stalne stike s m Rožmanom, ki je podpi-kvizlinško gibanje v Slove-in izdajalske aktivnosti ge-ila Mihajloviča. Obtoženci so v vojnem času 'ili veliko število zločinov. * so bili Slovenci, ki so se M proti Nemcem in Italija-Odgovorni so za mučenja, •cij« in umore več tisoč General Rupnik je sodeči z Nemci in Italijani. On . Domače vesti Čitateljem Vsled postavnega delavskega praznika Prosvola prihodnji pondeljek. 2. septembra, ne izide.—Urad. Kov grob v Mlnnesoti Ely, Minn.—Nenadoma je u-mrl Anton Preshiren, rojen tukaj, star 53 let, član društva 268 SNPJ in ABZ. Bil je veteran zadnje svetovne vojne in upos-len kot mestni delovodja. Zapušča ženo, več bratov in sester. Is Clevelanda Cleveland.—Po dolgi bolezni je umrl v Euclidu Frank Sustar-šič, star 51 let, doma iz Strežje vasi, Dolenjsko, v Ameriki 34 let. Bil je član društva Mir 142 SNPJ, W. of W. in unije. Tukaj zapušča ženo in tri sinove, v starem kraju pa tri brate in sestro.—V bolnišnifi Cleveland Clinic se nahaja Frances Lupan-Senor iz Bessemerja, Pa. Se vrnila is starega kraja Waukegan, 111. — Mary Cela-rec, ki je šla pred nekaj meseci na obisk v stari 4craj, se je zadnje dni zopet vrnila v Ameriko. Doma je iz Novega mesta in svoje vtise bo podala v Prosveti. Smrt radi ljubesnl Mascoutah, 111.—Dne 19. avgusta si je vsled nesrečne ljubezni končal življenje s strelom ali druge strani. v ^JSfnart J. Jesenick, star 22 let. se je slovenski narod z|K mornarici je šel julija 1943, bil v akciji na Pacifiku in prejel več odlikovanj. V civilno življenje se je vrnil 9. dec. 1945. Pokopan je bil po vojaških obredih. Zapušča starše Julijo in Ernesta Jesenick, oba člana SNPJ, brata Edwarda, polbrata Leona in Rudolpha in polsestro Anno. Frakcijski boj med unijami CIO končan Chicago, 29. avg. — Frakcijski boj med unfjami Kongresa industrijskih organizacij v či-kaškem distriktu je bil končan. Reprezentantl teh unij so se odzvali apelu Allana Haywooda, organizatoričnega direktorja C. •rganiziral grupe za borbo!10-. naJ končajo boj. Na svoji partizanom. Leta 1942 je!seji 80 ustanovili posebni odbor, ■>°vil politično policijo in ^fc sistem. Na 3. maja H' Postal vrhovni poveljnik Jjjhga domobranstva. ,lttk' sit"fa Rozmana obtož-Jwnenja. da je takoj stopil Pijanskega in pozne-v*!uzbo nemškega okupator-Wv škofijski dvorec je w«iiiče izdajniškega dela ■"»1» kvuiinških elementov »vratnikove okupacije jj|"J*- Ouhovinki so morali v'vra/.ruku na njegovo (,n* ki so ...stali zvesti * Pft'wnjal. 1M1 je Rozman P°sebno spomenico Mus-v kateri je izražal ve in radost, ker so i-tete /asedle slovenske IU|JVNkeg« diktatorja *-"Vil da bo kooperiral z o/inh. Mussolini redom Z generalom Ko* man udele-ko so domobranci "'»a Hitlerjev * kodo Služili nem ,rJu in se borili na F* •il«" proti jugo "bodilni armadi. Ml izdajalsko delo rr; Vatikana je pod-Hožmana in '» lov ca Imel je v katerih je pozi ' odločen hoj pro-*'™%tfrtr>ni i 1 pru, iv|| In drugih pntroMHfi Z* vse se bo sltua elja poslabšala Čez 25 odstot kov narodnih dohodkov gre za reparacijo." Amerika umaknila kompromis Gromyko pobijal doktrino sploinotti Laka Success. N. Y., 29. avg. — Vloga Amerike kot posredovalke se je izjalovila na seji članov varno8tnega sveta Združeni narodov. Ameriški delegat Herschel Johnson je moral u-makniti kompromisni predlog, naj svet odobri aplikucije osmih držav za vstop v organizacijo Združenih narodpv. Predlog je naletel na opozicijo Rusije in Avstralije, dočim je Velika Britanija hladno sprejela predlog na znanje. Andrej Gromyko, sovjetski delegat, Je pobijal doktrino splošnosti včla-njenja, katero je Johnson zagovarjal. Dejal je, da varnostni svet ne more odloČiti o osmih aplikacijah kot celoti. Johnson je umaknil predlog, ko je spoznal, da ne bo sprejet. Naznanil je, da bo vodil opozicijo proti sprejetju Albanije in Zunanje Mongolije v organizacijo Združenih narodov. Prod varnostnim svetom so aplikacije Irske, Portugalske, Transjor-danije, Afghanistan«, Albanije, Islandije, Švedske in Zunanje Mongolije. - Seja varnostnega sveta Je bila zaključena brez akcijo o aplikacijah. Člani sveta se bodo danes ponovno sestali na seji. Admiral Halse y odgovoril kritikom Kretanje mornarice je amerMca zadava Washington. D. C.« 29. avg.— Admiral William F. "Buli" Hal sey, ki je bil poveljnik tretje gs ameriškega bojnega brodovja na Pacifiku v teku vojno, Je odgovoril onim, ki kritizirajo demonstracije ameriške pomorske sile v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Truman je nedavno imenoval admirala za svetovalca. Komunisti so glavni kri tiki demonstracije ameriške pomorske sile. "Nobenega ne sme brigati, kam grefno," Je rekel Halsey. "Sli bomo kamor bomo hoteli." Halsey je s svojo izjavo na-glasil ameriško načelo svobode morja na sestanku s časnikarji. On se je nedavno vrnil v Washington z obisks držav Južne Amerike, Neki časnikar ga je opozoril na poročilo, da bodo a meiiške bojne ladje, med kate rimi je letalonosec Franklin D. Roosevelt, obiskale grške luke prihodnji teden. Vprašal ga Je tudi. ali Je on za umik bojnih ladij iz vzhodnega dela Sredozemskega morja, ker kritiki tr dijo, da navzočnost ladij je v bistvu grožnjs drugim držsvsm. Odgovoril je, ds pametni ljudje ne vidijo v tem grožnje. Naznanilo, da bodo bojne ladje obiskale grške luke, je odmev od ločnega stališča Amerike proti Rusiji, ki zahteva skupno kontrolo s Turčilo Dsrdsnelske o *fne Into stališče je zsvzela Velika Britaniia. Obe sta namignili, da bosts podpirsli Turčijo v njenem sporu z Rusijo. Amerika si prisvaia pravico vmešavanja Washington, D. C , 29. avg. -Državni department vztraja pri trd t vi, da ima popolno pravico vmešavanja v splošne volitve ns Poljskem, ki se bodo vršile prihodnjo jesen Vlado v Vsr-šavl, ki Je protestirala proti vmešavanju, je opozoril na dogovor, ki je bil aklenjen na kon-ferenn velike lto)ice v Jalti na Kr mu. Državni department /ahteva od pol trke vlade, da mora priznati vsem političnim stianksm inavico imenovanja kandidatov , 1J Privatna seja zunanjih ministrov štirih velesil Acheson zagovarja politiko v Palestini Nadaljnjih 600 Židov deportiranih Waahington. D. C.. 29. avg.— Pomožni državni tajnik Deun Acheson je zanikal obdolftitvo, du nekateri uradniki državnega departmenta sabotirajo politiko Trumanove administracije v Palestini. Dejal Je, da je politika pravilna v vseh osirih. ObdolŽitve Je izrekel Bartley C. Crum, Član anglo-ameriškegu odbora za Palestino, ki je v svojem poročilu priporočal, naj (Jo-bi 1000,000 židovskih beguncev iz Evrope zavetje v Palestini.' Crum je dejal, da je glavni grešnik Loy Henderson, načelnik divizije za Bližnji vzhod v dr-žnvncm departmentu. On podpira stališče Velike Britanije, katero je zavzela napram Židom v Palestini. Acheson je pohvalil lojalnost podrejenih uradnikov v državnem departmentu in odločno zanikal Crumove obdolžltve. Crum Je komentiral Acheso-novo zanikanje, zaeno pa je ponovil obdolžltve, da nekateri u-radniki v državnem departmentu sabotirajo Trumanovo politiko v Palestini. Achesonu je svetoval, naj objavi tajne zapisnika, kar bo najboljši odgovor. Ameriška javnost ho potem vedela, kaj se godi za kulisami. Jerusslem. Pslesllns. 29. avg. —- Britski transport Empire Hey wood je odpeljal nadaljnjih (100 Židov iz llujfe, glavne palestinske luke, proti otoku Cl-prusu. Vsi so bili deportirani kljub svsrilu, da bo transport pognsn v zrsk z dinamitom. Britske avtoritete so ignori* tule svarilo. 2idje, ko bodo dospeli na otok, bodo poalanl v taborišče, v katerem se nshajs več tisoč Židov, ki so bili prej deportirani iz Hajfe na Ciprus Stropne cene za meso določene Washington, D. C., 29. avg ~ Upanje, da bodo cene mesu In klavni živini potisnjene na točko, ki je prevladovala 30. junija, je Izginilo, Poljedelski tajnik Anderson Je določil novc stropne cene, Cena za funt mesa bo zvišana zu pet in pol cen> ta, Anderson Je šel preko urada administracije cen, ki je brez moči. Naznanilo, kduj bodo nove stropne cene stopile v veljavo, bo kmalu objavljeno. Trupla letalcev izročena Američanom Ajdovščina, 29 avg Krste s trupli |letih ameriških letsl* cev, ki no bili zbitl na tla v Jugoslaviji, so bile izročene a me riškim vojaškim avtoritetam Izročitev je bila izvršena v kraju ob Morganovi liniji. Krste • trupli je spremljal od Ljubljane do Ajdovščine ameriški poslanik Richard C. Patterson On ji* dejal, da je maršal Tito dal /ugotovilo, da se incident ne bo ponovil. Ameriiki stotnik obloien tatvine Berlin, 29. avg,—Stotnik Nor-man T Byrne i* llollywooda Ca).. Je bil aretiran na obtožbo ds je ukradel dve nemški sliki vredni de»et tisoč dolsrjev zbirko poltnih znamk in dragu Ijev. Rvrne bo postavljen pred voja&ko sodišče, ki mu bo nalo žilo ka/en, Diskuzije o amendments in drugih zadevah BEVIN SE VRNIL V PARIZ Paris. 29. avg.—Zunanji ministri štirih velesil — Rusije, Amerike, Velike Britanije in Francije — se bodo dsnes sestali na privatni seji, da preprečijo polom mirovne konference, ki se je pričela pred enim mesecem v zgodovinski luksembur-ftki palači. Ruski zunanji minister Molo-tov ' je sprejel anglo-amcriško ponudbo za sestanek, na katerem bodo razprav* o amend-mentlh, ki so bilf predloženi mirovni konferenci, in drugih zadevah. Seja zunanjih ministrov se bo vršila v palači Quai d'Orsay, v kateri Je francoski zunanji urad. , . Čeprav Je bilo naznanjeno, da bodo zunanji ministri razpravljali o konferenčnih problemih, ne bo debata omejena. Glavni problem Je restavrlranje enotnosti ln premostitev prepads mod Sovjetsko unijo in zapad-nimi silami. Pričakuje se, da bodo zunanji ministri razpravljali tudi o sporu med Ruiijo in Turčijo glede skupne kontrole strstegične Dardanelske ožine. Amendment avstralske delegacije glede plačevanja reparacij, ki je izzval ostre debate na mirovni konferenci, Jo bil pora-ten s 15 proti dvema glasovoma. Kopreaenlantl treh savosniikih drftnv so se vzdržsli glasovanja. Konferenca Je odobrila predlog, da Francija dobi prelaz St. Bernard od Italije, nastal pa Ja nesporazum glede drugih faz za-črtanja nove mej« mod Francijo in Italijo. Grška delegacija jo ponovno potisnila v ospredje sporno bsl-ban.iko vprašanje z zahtevo, da <1 mora Albanija plačati vojno odškodnino. Noben važen zaključek ni bil sprejet na včerajšnji seji mirovne konference. Pozornost delegatov vzbuja seja zunanjih ministrov. Nihče ne pričakuje čudežev od te seje, 'oda vseeno prevladuje upanje, 1a bo vdihnila novo življenje mirovni konferenci. Britski zunanji minister Krnest Bevln se le vrnil v Pari* iz London*. Ruski zunanji podminister Andrej Višinski Je ponovno okrcal uvstralsko delegacijo. Obdolžil Jo Je netenja razkola med **-/eziukl. Za delegacijo se Je '.avzel ameriški delegat Willurd Thorp. Dejal je, da Ima vso pravico do besede. Thorpu Je odgovoril Edvard Kardelj, lanlprcdsednik Jugoslovanske vlade in načelnik jugo-ilovunske delegacije. "Avstrsll is ni predstavnica demokracije, temveč agent brltskega imperija, ligur del je," je rekel Kar-ielj. "Člani njene delegacije le oonavljajo stare in obrabljene fra*e, da prikrijejo svoje prave namene." Sest ameriiki h vojakov ubitih v Berlinu Ilfilin, 29 avg.- šest ameriških vojakov Je bilo ubitih. dvajset pa i an jenih pri eksplo iljl munlcije v Neukollnu, berlinskem predelu. Vojaške avtoritete so odredile preiskavo. Bitka med grikimi četami in komunisti Atene, Grčija. 29. avg —V bitki med grškimi četami in komunisti pri Izrisi je bilo pet ubi lih In čez 30 ranjenih. Poročilo pravi, da je bitka sledila, ko ao komurHstl napadli vojaške čete Iz zasede. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ of and published by Slovana National Benefit Society Naročnina m Zdrušene dr tava (laven Chicaga) In Kanado HM na leto. 13.00 sa pol leta« $1.50 sa četrt leta; ta Chicago in okolico Cook Co.. $7.SO ta celo lato, $3.78 sa pol lata; sa inosemstvo 88410. Subscription rates; for the United Stales (except Chicago) and Canada 88.00 per year, Chicago and Cook County 97M per year, foreign countries 884)0 per year. Cane oglasov po dogovoru.—Rokopisi dopisov in nenaročenlh člankov sa ne vračajo. Rokopisi literarne vsebine (črtice, povesti, drame, pesmi itd.) se vrnejo pošiljatelju le v slučaju, če Je priloiil po* talno. Advertising rates on sgreemenL—Manuscripts of communications and unsolicited articles will not be returned. Other manuscripts, such as stories, plays, poems, etc., will be returned to sender only when accompanied by self-addressed and stamped envelope. Naslov na vse, kar Ima stik s listom; PROSVETA 2657-59 So. Lawndale Ave.. Chicago 23, Illinois SIomvjL iL nasJIv na&srfbin. Gonja proti novi Jugoslaviji—II V ameriškem tisku smo čitali in tudi slišali po radiu zadnjih par tednov, da je Jugoslavija na drezanje, ako ne na ukaz Moskve namenoma nastopila drzno in provokativno proti Ameriki, najmogočnejši državi na svetu in zbila na tla dvoje njenih vojaških transportov iz sledečih razlogov: Prvič, da se prepriča, kako bo reagirala ameriška delegacija na mirovni konfcrenci na nadaljnje homatije ob jugoslovansko-itali-janski meji; drugič, da se prepriča, kako bo reagiralo ameriško javno mnenje in koliko daleč bo ameriška delegacija dobila za-slombo pri ljudstvu v primeru, ako pride do kakšne akcije ali odprtega spopada na tej meji; tretjič,*da se prepriča, kako močna je opozicija med onimi Američani, ki zahtevajo, naj Amerika potegne svoje vojaštvo domov, ali ki so proti politiki vlade v zadevi Trsta in sploh sovjetske sfere. Z drugo besedo: vso ta gonja je slonela na domnevi, da Jugoslavija kuje načrte za agresivno priklopitev Trsta in vse Julijske krajine v svoje meje, Predno pa skuša izvesti kaj takega, se je Tito z Moskvo vred hotel prepričati, kako bo reagirala ameriška javnost in kako daleč bo podpirala Byrnesovo politiko. In da se prepriča o tem, kako daleč lahko gre v svoji "agresiji", kakor tudi Moskva, je Tito'ukazal napasti—ameriška letala . . . * Vse te dajnpqve so tako fantastične in absurdne, da bolj biti ne morajo. Ip'veryiar je vsa ta gonja vsaj navidezno slonela na tej fantastičnosti ln absurdnosti. Mislimo, da toliko poznamo sedanjo jugoslovansko politiko, da lahko z gotovostjo rečemo, da Titova vlada nima v načrtu nobene agresivnosti v zvezi s spornimi točkami na jugoslovansko-italljanski meji aH kjer koli. Izjavila je sicer že opetovano, da ne bo nikdar podpisala kakšne pogodbo, s katero bi se odpovedala Trstu in slovenski, odnosno jugoslovanski zemlji. "TiiJega nočemo, svojega ne damol" je znana parola vse Jugoslavijo, vlade kot ljudstvu. Ampak to stališče Še ne pomeni, da ima v načrtu kakšno agresijo proti anglo-ameriškim okupacijskim silam v coni A, to je za nasilno prlključenje te cone k Jugoslaviji. Jugoslovanska vlada se je taktično sprijaznila s sklepom zunanjih ministrov Francije, Anglije, Amerike in Rusije glede internacionalizacije Trsta in določenega ozemlja, toda le pogojno. Ta pogoj je, da se Trst gospodarsko nasloni na Jugoslavijo v obojestranskem interesu, sploh v Interesu vseh podonavskih držav in da mirovna konferenca pusti odprta vrata, da se Trst s priključenim zaledjem vred kdaj v bodočnosti lahko prostovoljno priključi k Jugoslaviji kot avtonomna republika. To stališče zastopa zdaj v Parizu tudi jugoslovanska delegacija. 2a to jugoslovansko stališče glede Trsta efektivno izpodbije vsako domnevo o kakšnih agresivnih ali sovražnih namenih, katere je skovalu in Jugoslaviji ter Rusiji podvrgla ta zlobna propaganda, ki je v službi boga Marsa, ne v službi svetovnega miru. S tako gonjo in s tako politiko se ne gradi mir, marveč se le seje mednarodno sovraštvo ln pslholofki pogoji za novo klanje in razdejeva-nje. V tem delnjo velik greh nad vsem človeštvom neodgovorni kovačiijavnega mnenja, ki pod krinko svobode tiska in govora za' stiupljajo ljudsko mase in vetloma ali nevedoma hujskajo na novo vojno. Druga stvar, ki govori proti prej navedenim domnevam te sovražne propagand.* je tudi dejstvo, da si Jugoslavija s tem tragičnim impulsivnim incidentom gotovo ni izboljšala svojega stališča na takozvani mirovni konferenci v Parizu glede Trsta in slovenskemu dela Koroške. V resnici je več podlage za mišljenje, da )e bila Juqoelavlja po sapadnlh silah namenoma provoclrana na skrajno nepremišljeno dejanje, da jo na pariški konferenci potisnejo s Kusijo vred v defrnzivo in obe državi s Poljsko vred postavijo v slabo luč v zii pad nem svetu. Zudnje čase sta Amerika in Anglija namreč pričeli z novo ofenzivo tudi proti Poljski ter ji zagrozili z reprisalljami, ako ne poskrbi za "demokratične" volitve, kakor si Jih aamiftljajo v našem državnem departmentu ln angleškem zunanjem uradu. . * Značilna »o namreč sledeča dejstva: Kot poroča Jugoslavija in kar ameriška propaganda skoraj popolnoma ignorira, je med 16 julijem, ko se je bližala "mirovna" konferenca, pa do R. avgusta napravilo ilegalen polet preko jugoslovanskega ozemlja (Slovenije) 172 umertikih in angleških vojaških letal—72 bombnikov, 40 bojnih in 45 transportnih letal. Tito je izjavil, da mi vsaj nekatera teh letal fotografirala Jugoslovsnsko ozemlje in vojaške naprave Dne 9. avgusta so jugoslovanska letala prisilila na tla blizu Ljubljane eno Izmed ameriških vojuških transportnih leUl. deset dni pozneje pa sestrelila drugo letalo blizu Bleda, kjer se je nahajal Tito na počitnicah. Jugoslovanska vlada je potem izjavila, da Je med 9 in 20. avgustom napravilo polet nad Jugoslavijo (Slovenijo) nadaljnjih 110 ameriških letal Ameriški letalci pa so po Izpustitvi iz zapora v hotelu Uninonu v Ljubljani izjavili, da je okrog 20 ameriških letal dnevno poletelo iz Avstrije v Italijo ali obratno preko slovenskega ozemlja. Proti tem. po vseh videzih preračunanim in namernim kršitvam svoje * suv»rf mu te"' Je jugoslovanska vlada opetovano pro-testirala pri ameriški ln brtUki oblasti, toda vae zaman. Kot pravi jugfMlovanska vlada, sploh ni dobila niti odgovora na svoje pro-teete .oziroma Jr dobila le en odgovor dne 20. maja. ln ta odgovor je dobila, ker je zagrozila, da bo vprašanje kršitve svoje "suvere-nitete" tirale pred zaščitni svet Z N, Kot pravi Ixniia Adamič, je ameriški odgovor označil tisto jugoslovansko pretnjo za "frivolous Idea" ali "smešno idejo". Pri tem naj omenimo, da smo fole ob drugem tragičnem IncU GLEDE DELITVE RELIFA V JUGOSLAVIJI Holcomba, Wis.—Preteklo je že več let, odkar se nisem oglasila v Prosveti. Seveda, farmarji smo bolj okorni za pisanje, posebno v teh časih, ko nimamo^ delavcev na razpolago in moramo tudi ženske prijeti za vsako 'delo. Vojaki so se vrnili iz vojne, toda nočejo delati, ker jih Stric Sam zalaga z denarjem, katerega razmetujejo po gostilnah. Tako je vsaj v teh krajih, kako je drugje, pa ne vem. Upam, da bolje. Tako se starejši farmarji ubijajo z delom kot vedo in znajo. Seveda, za pridelke dobimo precej denarja, na drugi strani pa moramo tudi plačati visoke cene za orodje in druge potrebščine, tako da nam vseeno ne ostane veliko. Prejela sem že veliko pisem iz stare domovine, med njimi tudi od sorodnikov, ki jih niti ne poznam, a vsi prosijo pomoči, posebno obleke. Te sorodnike sem vprašala, če so prejeli kaj daril iz Amerike, katere smo tukaj zbirali, toda brat mi je odpisal, da ni ničesar prejel in da ne ve za nikogar, ki bi kaj prejel, slišal pa je, da prodajajo tisto robo. Torej mi smo darovali zato, da bodo naši sorodniki prejeli darila zastonj, sedaj pa jih tam prodajajo. Rada bi vedela kaj je na stvari. Francas Stark. Pojaanilo uredništva. — Kolikor nam je znano, se relifne potrebščine, prejete iz Amerike, v starem kraju pravično dele: dobe jih najpotrebnejši izmed potrebnih. Tukaj imamo v mislih stvari, ki so bile poslane tja skozi razne relifne akcije. O tem je bilo že mnogo poročil iz starega kraja, privatnih in tudi javnih in na splošno vsi potrjujejo, da deli Rdeči križ nepristransko. Ta relif gre predvsem v kraje, ki so bili najbolj prizadeti. Kolikor nam je znano, prihajajo tja v redu tudi paketi, ki jih. posamezniki pošiljajo svojcem, dasi je paketna pošta še vedno počasna. To vemo tudi iz lastnih izkušenj. Nekaj drugega pa je z relifom od UNRRA-e, ki daleč prekaša vse, kar smo poslali skozi relifne akcije ali kot posamezniki svojcem. V sporazumu z upravo UNRRA-e, pride več ali manj tega materiala tudi na trg, in sicer ne samo v Jugoslaviji, marveč tudi v drugih državah širom Evrope. Razlogov za to je več. Eden od teh je, da dobe nekaj teh potrebščin tudi oni, ki lahko plačajo, drugi pa, da država s to metodo jpobija črno borzo in inflacijo, obenem pa dobi nekaj sredstev za rekonstrukcijo dežele. Sploh pa zastopniki UNRRA-e nadzorujejo vso delitev mednarodnega reli-fa. Ako bi bilo kaj narobe in v navskrižju z dogovorom med vlado in UNRRA-o, bi bili že zdavnaj slišali in ameriški tisk bi bil poln protestov in blatenja. POVODENJ V BELLEVILLU Belleville. 111.—Srečno sem se vrnil iz Minnesote v St. Louis, nato pa se odpeljal z avtobusom proti Bellevillu, 111., kjer Je moj dom. Toda na cesti je stalo veliko avtomobilov, ki niso mogli iti naprej vsled vode. Vprašal s#m voznika kaj se je zgodilo, on pa mi je pojasnil, da je tako deževalo, da je. vse zalito. V petek. 16. avgusta, avtobus sploh nI Mogel voziti med St. Loulsom in Bellevillom. Nekatere hiše so bile žejo pri zadete, v elektrarni je bilo tri čevlje vode ln tudi tukajšnji šaft je voda močno poškodovala. Ta premogorov Je bil zaprt od marca meseca in prav sedaj je pričel zopet obratovati, radi te ga aem hitro odpotoval Is Minnesote, kajti mislil sem. da bom šel na delo v torek. 20. avgusta Slika predstavlja člane eksekutive unija avtnih delavcev CIO na seji v Wsshingtonu, D. C., na kateri so sklenili, da se obno-i vljo pogajanja s Chryslerjevo korporacijo vsled navijanja cen. Od leve na deeno: podpredsednik R. J. Thomas, tajnlk-blagajnik George F. Addes in predsednik Walter Reuther. Ko bi vedel, da ne bo premogorov obratoval, bi ostal še nekaj dni v Minnesoti pri prijaznih rojakih. Ob tej priliki se prav lepo zahvaljujem družini Zanikar (Zad-nikar?) za gostoljubnost in postrežbo. Pri tej družini sem bil namreč na stanovanju in hrani začasa konvencije. V tukajšnji naselbini ne vladajo posebno dobre delavske razmere. Livarski delavci so na stavki že od maja meseca. Bili so prav slabo plačani, navadni delavci po 60c na uro, sedaj pa zahtevajo 18c poviška. Oni so upravičeni do boljšega zaslužka, kajti njih delo je težko in umazano. Ni pravilno, da so nekateri delavci plačani celo $2 na uro, dočim težaki najbolj garajo, a so najslabše plačani. Vsi delavci bi morali imeti enake plače. Res da so nekateri izu-čeni, toda imajo pa toliko lažje in čistejše delo, pa tudi v nevarnosti niso neprestano, kot so navadni težaki. Matt Cankar. NEKAJ VTISOV S KONVENCIJE SNPJ Detroit, Mich.—Že davno sem sklenila, da se bom udeležila 13. redne konvencije SNPJ, pa naj se zgodi kar koli. In res sem bila skoraj zadržana. Pred konvencijo j« namreč umrla moja sestra in bi morala pravzaprav iti na pogreb mesto na konvencijo. Vzrok, da nisem šla na pogreb, je bil, ker sem bila pre-hlajena in pa vročina je tedaj vladala v Kansasu. Po dobrem tednu pa se je pričela konvencija in sem bila že dobra za na pot. To je bila prva konvencija SNPJ, katere sem se udeležila. Upam, da ni zadnje, kajti če bi prej vedela, da je tako prijetno na konvencijah, bi se že poprej udeležila. Glavni vzrok, da sem se odločila posetiti to konvencijo, je bil, ker sem potrebovala malo spremembe za moje zrahljane živce. Človek lahko pre nese le do gotove mere, kar pa je preveč, je preveč. Otroci so me silili naj grem na počitnice in tako sem se odločila za konvencijo. Moram reči, da mi ni žal. Do Chicaga sem se peljala sa ma, tam pa smo dobili poseben vlak, ki je bil najet Izključno za delegacijo SNPJ. Ker pa je imel zamudo vlak, ki je pripeljal elevelandake delegate in de legatlnje, smo iporali čakati nanj. Končno smo potegnili s postaje, toda vožnje je bila zelo počasna. Mislili smo, da bo vlak hitreje sopihal Izven me sta, ampak smo se zmotili. Šele okrog polnoči smo zvedeli za vzrok počasne vožnje, namreč da se je pokvarila lokomotiva ln da vozimo samo a hitrostjo 15 milj na uro. Ce bi vozili hi- dentu. v katerem Je Izgubilo življenie prt ameriških vojakov, izvedeli, da je bilo na enak način sestreljeno na tla jugoelovanako le-talo nad Italijanskim ozemljem O tem incidentu ameriško "svobodno časopisje seveda ni nič poročalo, bodisi namenoma ali nenamernima Tudi zdaj o tem nihče ne govori sli, piše. kakor tudi ne o napadih na Jugoslovane v coni in ob coni A ker to pač ni vaino . .. (Prtdo še) • ... treja, se bi vlak prekucnil in mi z njim. Kaj takega pa seve da nismo želeli, sprevodnik pa je nas tolažil, da bodo v Madi-sonu, Wis., zamenjali lokomotivo. Tja smo se res srečno "pri-furali" okrog dveh zjutraj, kjer so priklopih drugo lokomotivo, nakar 'smo bolj napredovali in pričeli upati, da bomo vendarle prišli na cilj. ' Končno smo dospeli v Duluth, kjer je čakal vlak in zapeljal slavno delegacijo v Eveleth, Minn. Na cilj smo dospeli o-krog poldne, kjer je nas sprejelo prebivalstvo Eveletha, glavni odborniki in godba s 35 godci. Godci so svirali, glavni odborniki rokovali, Evelethčani pa odvažali naše kovčege na naša stanovanja. » Tisti dan je bila nedelja in smo šli takoj na piknik, ki se je vršil dve milji izven mesta. Imeli so lep program s petjem in govorniki, toda če bi hotela vse opisati, bi vzelo preveč pro štora, poleg tega pa si tudi nisem vsega zapomnila, če pa člo veku ni vse znano, pa je bolje, da molči, kajti drugače ga lahko polomi. S 5^boj sem prinesla kopalno obleko, katere pa nisem niti enkrat rabila, kajti so mi povedali, da je voda premrzla, pa tudi mestne oblasti niso pustile kopanja, ker tam razsaja poznana bolezen, ki jo imenujejo de-tinsko paralizo. Meni to ni bi lo všeč, ker sem zelo rada v vodi in včasih mislim, da bi se morala roditi v vodi kot riba. V jjondeljek ob devetih zjutraj pa smo se zbrali v avdito riju srednje mestne Šole, to je vsi potrebni in nepotrebni. Med slednje sem spadala tudi jaz. Torej, ker sem bila samo gost, mi ni bilo treba prisostvovati sejam, vendar pa sem bila tam ob času, ko je predsednik odprl 13. redno konvencijo SNPJ. Ker me je zanimalo vse, sem pazljivo poslušala razpravam. Včasih sem se komaj nazaj zadrževala, da nisem dvignila roke. Ako ne bi sedela ločeno od delegatov in delegatinj, bi se to morda zgodilo. Kaj hočemo, veliko je poklicanih, a malo izvoljenih! No, nič zato, kajti nisem bila dele-gatinja in sedaj nimam tudi nobene odgovornosti za konvenčne odloke. Kathrlne Kralna. (Konec prihodnjič.) POROKA ČLANICE SNPJ Broderlck. Cal.-OmoHla se je Judy Podbeck, članica društva št. 549 SNPJ. Ona Je hči dobro poznane družine F. G. Podbek, stanujoča v Elk Grovu. Cal. Omoiila je Donalda M. Frencha, trgovca z avtomobili. Judy je bila rojena v Red Lodgu, Mont., toda starši so se preselili v Califomijo. ko je bila še majhna deklica. Tu je poae-čala šolo ln lansko leto gradui-rala za učiteljico, nato pa bila nameščena v šoli v Elk Gtt^vu. Poroke se je udeležilo 200 go stov. Mlada zakonca bosta živela v svojem domu v Florinu, Cal. Vsi jima želimo veliko sreče in zdravja. Joe Cerovafcait. Sovjetska Rusija v povojni do -Spisal Victor Manuel Villasenor- Z avtorjevim dovoljenjem prestavil V. Žeb (Nadaljevanje) re iz Mehiki Položaj Rusija leta 1914 Graditev novega gospodarskega reda v Rusiji se je pričela na najneugodnejših tem-ljih. Leta 1914 je carizem pognal v vojno in gotovo smrt milijone vojakov, ki so bili slabo oboroženi in imeli nezmožne poveljnike. Tri leta kasneje je bila ruska armada v polnem propadanju, dežela zasedena od sovražnikov in njeno gospodarstvo uničeno. Zapadne države pa so hotele porabiti to priliko za svoje sebične namene. Prvi dve leti po zmagi bolj-ševikov so kapitalisti podpirali na vse mogoče načine vse nakane in protirevolucije proti novi in šibki vladi boljševikov, toda ljudstvo in voditelji se niso padali pritisku obupnih razmer. Zidovi Kremlina se niso spremenili v zidove obupa. Narod in njega voditelji so se smatrali zmožnim urediti nov družabni red. Pričeli so takoj z delom, kljub težavam, katere so bojazljive! smatrali za nepremostljive. Lenin, Stalin in drugi tovariši so se odločili ustvariti, razširiti industrijo in poljedelstvo ter močno in odporno vojsko, ki naj bi bila kos vsaki kapitalistični armadi. Delo je bilo ogromno, ali voditelji ruskega ljudstva niso niti v najtežjih urah boja, izgubili vero in upanje v končno izpolnitev svojih zarisanih načrtov. Oni so poznali žilavost naroda, narod pa jim je dal svojo pomoč in polno zaupanje. Leta 1928, ko se je pričel prvi petletni polet, ko so pričeli graditi socialistični red, po težkih, deset let trajajočih borbah proti reakciji, je bila Rusija najmanj pol stoletja zaostala za drugimi evropskimi državami. Danes pa se nam vidi neverjetno, kajti Rusija je v desetih letih doprinesla svojih zaostalih 50 let, in sicer brez tujezemskih "prijateljskih posojil". To je doprinesla dežela, ki je bila še 1. 1917 izključno poljedelska. Zapadne države so namenoma izolirale Rusijo, ruskega denarja na svetovnem trgu ni nihče sprejel, kajti kapitalistične države so skušale storiti vse, da bi zadušile boljševike. A vse zaman! Ruski narod je podrl vse ovire in dospel do svojega cilja—ustvaril težko železno industrijo na račun in škodo poljedelstva in drugih vsakdanjih potrebščin, katere si je začasno odrekel. Ta ogromna naloga bi bila od ljudskih množic sovražno sprejeta in neizvedljiva, če bi si ljudstvo domišljalo, da je cilj tega dela, nakupičltl nove milijone privatnim lastnikom. Toda narod se je zavedal, da je to e-dina pot, ki vodi v socialno, gospodarsko in politično svobodo, zato je šel na delo z dobro voljo. Narod. Id sre a upanjem v bodočnoet Ko'sem dospel v Rusijo, sem S POTA Te vrstice pišem na kmetiji blizu Dulutha, zaeno pa pregle-davam razde dopisnice in karte, ki so mi jih poslali delegati in delegatigje 13. redne konvencije SNPJ. Vsi so pohvalili Eveleth. zraven pa pristavili razne Šaljive dovtipe. Neki delegat je zelo pohvalil banket, za šalo pa je omenil, da so kuharice pozabile do vrha natočitl vinsko kaplji co. Drugi so mi pisali, da bodo drugo poletje gotovo prišli bo pet pogledat lepo in hladno Min-neaoto. To pišem na 24. avgusta. Vreme je toplo in lepo, dočim eo bili dnevi v času konvencije po večini deževni. Matija Pogoralc. se počutil kot da bi bil v nt svetu. Moje razočaranje bi veliko, ako bi pričakoval v T kvi luksurijozno opremljeni tele, kot jih vidimo v Yorku, trgovske izložbe Streeta, ali pa nočno živi Pariza. Tega nisem šel i,i Rusijo! Prav lahko sem si stavljal razočaranje tuje skih turistov, ki pridejo sijo s polnimi mošnjami d< ja, misleč, da so prišli v ne čudovito zakleto deveto d«_ ki se naj bi po njih nan mnenju čez noč s čarodej nt lico spremenila v zemeljsk radiž. V Rusiji sem našel nara je imel polno zaupanja v bodočnost, prav v naspro prebivalstvom kapitalist držav, ki vidi le krizo in pred seboj, ki jo neizogibno čakuje v bodočnosti. Husk rod je trdo delal in užival malo ugodnosti, ali z velik« rfo in upanjem, da bo njih rodilo njim samim sadov dobnejše življenjske razme kulturnem in gospodarskem ru, brez strahu na jutrišnje I delje, ki prevladuje v kap stičnem sistemu. Obiskal kolhoze (skupna poljedi podjetja) in videl dobrobit s nega, mehaniziranega deli gromne površine zemlje, kal sem ogromne tovarne, re danes preobračajo Rusi poljedelske v najbolj dovr industrijsko državo. V Moskvi sem srečal vpli ga ameriškega turista, kater je dejal, da ne vidi vzroki moje občudovanje napredka vjetske Rusije. Pristavil "Jaz, ki sem živel veliko 1 Združenih državah, bi m dobro vedeti, da je v Ami istotako ogromno število 1 kanskih tovaren in da jih jt lo mnogo več in boljših ki Sovjetski uniji." Nato je še merjal ugodnosti ameriši delavca z ruskim, češ, da jI ma prvi boljše in večje. Tak podobne opazke sem slišal štetokrat, mislim pa, da izvi iz popolnoma napačnega vk Takih primerjav se ne sm poštevati z vidika enega trt ka. Če se hoče priti do rei ga zaključka, je treba vze poštev, iz kakšnih predid razmer in položaja se je rl la ruska industrija, in si« kolikem času in kakšne izg ima v bodočnosti. Če merimo in presojamo l ki napredek kot celoto skuj let, vidimo sledeče rezull Leta 1913 je pridelala samo-svetovnega pridelka žit*, j 1938 pa je imela že 30'. v I dobrobit. Leta 1913 so dali I ki premogovniki 2.5'. prr"! vsega premoga na svetovne" gu, leta 1938 pa 15' Je imela Rusija 13'. železne! de v primeri z Združenimi vami, 1. 1938 pa 64' !>«« ta (1938) je bila prva m na ja proizvoditelju.' | strojev, drugs v tovsr delkih in tretja v pr««v»Ji aluminija in električne ta 1913 je znašala ruska. p*| cija jekla komaj pr« * Ru,ij. pa l».000«-> jot povišanje . kov od I. l9Md"' 1! . , Sta*. essws: rijo r, :«• ,„( Sovjft»k» Ku«l)' P* ™ K,I je bil v»rok «*» Rusija kot w „i občutil« U „, njeni S-H'"*1 - isti iz nove, prerojene iiiije in Jugoslavije slovenskimi mladinskimi brigadami prosi Brčko-Ba*im& |CKO. (daj ili začetku julija.— ^ih mladinskih delov-ki so delale v prvi .proge Brčku-Banoviči, ni S najt» poti. Vse so bi-njene ali ob cesti Brčko-■wa ali v vaseh v njeni Cesta Brčko-Gracamca zelo prometna. Največ Z njej tovornih avtomo-, ki prevažajo mladino, hra-in gradivo. Med nje se tu Um mešajo traktorji, mlatil-kmecki vozovi, ki prevaro slamo in druge pridel-Končno se v cestni promet ,jo tudi vozila raznih obis-cev mladine. V novomeški brigadi itdovoljni z uspehi ovomeška brigada je bila na-ena najbližje Brčkega. Ob-smo jo prav v'času, ko rsi njeni mladinci in mladin-razen v štabu zaposlenih, de-pprogi. Sprejel nas je tov. oko Kranjc, brigadni kul--prosvetni poročevalec, ki je razkazal vse važnejše sanjske prostore brigade un dal vse podatke, ki smo fcleli. meska brigada prve izje štela okoli 200 mladin-in mladink. Mladink je bi-Razdeljeni so bili na' 5 Vsak okraj novomeškega :ja je imel svojo četo. Veje imela v vseh četah de-mladina. V začetku je »da delala provizorično pro-Gunje do mostu čez Savo rckem. Sredi maja pa so jo itili in je prevzela grad-nasipa na progi Brčko-Bano-in sicer od km 3,680 do km Na spodnjem delu je bi-leba zemljo navažati in gra-nasip, na zgornjem delu pa pesek in zemljo odvažati, nasip na spodnjem koncu šo »ali 16,000 vagončkov zem-Zaradi znatne daljave preje bilo delo zelo zamudno, ko je bilo delo v začetku tu sto, ker so morali zemljo s krampi. Kasneje so jim »čili na pomoč "buldožerji" mladina zemljo samo nakit in odvažala, našimi delovnimi uspehi zadovoljni. Upoštevati je jfcč treba, cfa je v naši bri sorazmerno zelo veliko iih mladink in mladincev smo ena najbolj šibkih • je poudaril tov. Kranjc. ttladinskem tednu smo na Jtovanju sklenili, da bomo " namesto 6 po 9 ur. V tem ■ w je razvilo med vsemi >d»nii največje tekmovanje, *J« preneslo tudi na čete v potih brigadah. Tako sta primer novomeška in tre V1" četa sklenili, da bosta ** delo že ob 2. Ko so za Jfr1' Crnomaljci, so se iz na progo že ob pol 12 •«" skušali drug drugega »iti. dokler ni Stab vse sku Jpravil zopet v prave meje nam j,. da "ni u ko alutaju n< smijemo raditi ™ ^"m sati". Enako so , llnn "k.izali tudi za Ti dan." t. da je letos tukaj veliko sadja. Še nikoli v vsem svojem življenju ga nisem toliko pojedel kakor ta dva meseca, kar sem tukaj. Spimo pa različno. Pri nas večinoma po zasebnih hišah, le nekaj tovarišev spi pod šotori. Tovarišice imajo urejena prenočišča zase, tovariši pa zase. Za čistočo skrbimo sami. Sanitetni pregled nam je priznal, da smo glede snage med najboljšimi." Ker smo želeli videti brigado tudi pri delu, smo se odpeljali do kraja, kjer proga prvič križa cesto. V bližini je tudi most liške mladine. Tu in še nekaj kilometrov naprej so bile tračnice že položene. Stopali smo po progi že dober kilometer, ko smo srečali prve mladince. Bili so člani sremske brigade, ki je zasipavala prage z gramozom, ki so ga pripeljali z vagoni. Nekoliko dalje so trojke pritrjevale tračnice z velikimi žeblji, vrtale luknje, privijale yijake, preizkušale pravilnost širine med tračnicami in opravljale druga dela. , Blizu sedmega kildinetra smo prišli do skupine vagonov, ki dovažajo prage, tračnice in drugo gradivo. Nekaj metrov naprej, pri mostu dalmatinske brigade, so pravkar polagali in pribijali tračnice. Posebne skupine so z velikimi kleščami dvigale tračnice na železniške vozičke in jih potem prepeljale preko mosta. Druge so bile zaposlene s prevozom pragov. Na drugi strani pa so naglo polagali trame in tračnice na nasip in jih provizorično pritrjevali. Par sto metrov naprej smo naleteli na Novomeščane. Nekateri so kopali jarke za odvod vo de, drugi so tlačili zemljo na nasipu, tretji pa opravljali druga zadnja dela, ki so potrebna, predno se položijo tračnice. Sonce je že močno pripekalo, ven dar ni nobenega premagalo. Neka tovarišica je hodila od mladinca do mladinca z veliko po sodo, polno vode, in postregla vsakemu, ki si je zaželel pijače Komandant tov. Mirtič je nad zoroval delo. "Zapišite, da so naše tovarišice posebno pridne in da pogosto več naredijo ka kor fantje. Med četami pa se najbolj odlikuje trebanjska, od katere se jih je tudi največ prijavilo za drugo izmeno. Ostalo nas bo tukaj okoli 30, da bomo najprej uvedli naše naslednike v delo, nato pa bomo pomagali pri gradnji raznih železniških naprav." Ura se je že bližala dvanajsti. Na progo so prihajali mladinci, ki so nastopili delo v popoldanski izmeni. Novomeščan' so že odlagali orodje in se od pravljali domov na zasluženo kosilo. že,sveti električna luč, in zdaj ob žetvi veselo brne mlatilnice na električni pogon. Belokranj-ci jih radostno in ponosno poslušajo. V njih je zavest, da so si to zaslužili in priborili z lastnimi pestmi. In zavzeti poslušajo mogočno pesem mlatilnic, pesem lepše bodočnosti. Elektrifikacija Bele Krajine se je pričela v resnici že med osvobodilno vojno 1. 1944, ko je predstavljala Bela Krajina jed* ro osvobojenega ozemlja. Za preskrbo naše osvobodilne vojske so bile potrebne številne delavnice, ki so nujno potrebovale električni tok za razsvetljavo in za pogon strojev, prav tako tudi radijske oddajne postaje Osvobodilne fronte in Tanjuga. Tako je bilo treba tako rekoč iz nič ustvariti partizanske elektrarne, katerih največja je bila v Črnomlju. Imela je jakost 50 kw oz. 68 konjskih sil. Preskrbovala je s potrebno električno energije vojaške delavnice. Najpotrebnejši material za gradnjo te elektrarne so dobili iz ostankov porušenega daljnovoda, ki je pred vojno dovajal tok črno-meljskim Industrijskim obratom iz Ozlja na hrvatski strani. Ta material je služil tudi pri napeljavi partizanskih telefonskih linij. Elektrifikacija Bele krajine g»"ve tov. Kranjca glede Vrurr"' v mladinskem rojstni dan B^tiine 1 bn ^mo za novome- *■*>• Takrat je po vsej kidalo posebno razpolo delovni uspehi rasli m V ■h v m. )* ml Uka za t i K mv,,., k bi za c teh P 1 ■ k Elektrifikacija Bele ifrajine predstavlja enega največjih na porov naših ljudskih oblasti za izboljšanje življenjskih pogoje* prebivalstva v predelih, ki so bi ii v bivši Jugoslaviji po krivici zapostavljeni. Pred osvobodilno vojno je bila Bela Krajina go spodarsko zaostala in zanemar jena pokrajina, ker ni imela tak šnih naravnih bogastev, da bi privabljala kapital. Zato je bi ia pastorka vseh režimov. Be lokranjsko ljudstvo je hladno sprejemalo vsakokratne volivne ^"Ijni s hrano | oblJube ker ^ jrT^i0 v tem že bogate izkušnje fri je vedelo, d'wlej ie nihče koliko jim sme verjeti. Tudi o Prt nas in ne .v elektrifikaciji Bele Krajine so Dnevno dobi sliiali Belokrajinci samo ob pri-«ruhaf za zajtrk liki predvolivnih obiskov in go-marmelado, za vorov strankarskih prvakov in agitatorjev vseh vrst, ki so lovili Belokranjce na svoj lim. Zato so Belokranjd vedno manj verjeli, da bodo njihove vasi I Ob obeh prima hotela še svojo za ved- PROSVETA _______ 0 TRŽAŠKEM ŠKOFU SAMINlf The New York Times je objavil IS. avgusta depešo iz Beograda, v kateri je poročano, da se je v Ljubljani pričela obravnuva proti pobeglemu ljubljanskemu nadškofu Gregoriju Rožmanu v sredo 21. avgusta. Škof Rožman je obtožen veleizdaje in kolaboracije s sovražnikom proti slovenskemu narodu. Obravnava se bo vršila kljub dejstvu, da škof ne bo na- 'roizvodnja gradbenega materiala v novi ruski petletki Da bi lahko uresničili načrt gradbenih del v letih 1946-50, x)do potrebne velike količine cementa, apna, alabastra in stekla. ' Proizvodnja cementa se mora 1950 v primeri s predvojno povečati 1,8-krat, proizvodnja stekla 1,8-krat, strešnih opek dvakrat ip strešnih opek druge vrste štirikrat. Petletni načrt je predvidel obnovo in izgradnjo novih tovarn za cement, tovarne okenskega stekla, opeke, kotlov za centralno kurjavo in radiatorje. Polee tepa bodo zgrajene nove hiše, ki bodo zavzemale novršino 4,6 milijona kvadratnih metrov. Tovarne gradbenega materiala morajo biti bilzu kraja, kjer se gradi. Vsaka republika in vsaka večja oblast mora imeti svoje tovarne stekla itd. V mnogih zveznih republikah bodo prvikrat zgrajene tovarne cementa. Od ,10,5 milijona ton cementa, ki ga morajo izdelati tovarne 1. 1950, mora dati RSFSR 6,3 milijona ton, USSR—2 milijona ton. Tudi v drugih zveznih republikah se bo proizvajal cement v večjih količinah: v BSSR 320,000 ton, v Azerbejdžanu 365 ton, v Letoniji 270,000 ton, v Uzbeški republiki 270,000 ton, v Armeniji 120,000 ton. Od 80 milijonov kvadratnih metrov okenskega stekla, ki bo izdelano 1. 1950, bo dala RSFSR 48,2 milijona kvadratnih metrov. Velike količine stekla bodo pro vzoč. Nahaja se v begunskem taborišču v Avstriji. Verjetno je tudi, da bo obtožen tudi zagrebški nadškof Alojzij Stepi-nac, ki je bil tesno povezan z Ante Paveličem in njegovimi ustaši, kukor tudi sarajevski škof Šarič, ki se je bratil s fašisti in drugimi sovražniki jugoslovanskega ljudstva. Javnosti je že deloma znano fašistično početje goriškega škofa Margottija, ki je dosledno izvajal Mussolinijev program za ugonobitev slovenskega, jezika na Goriškem in ki je izkoristil svoj visoki cerkveni položaj za maščevanje nad onimi zavednimi Slovenci, ki niao sledili škofovi besedi. "Primorski dnevnik" pa je 4., 5., 6. in 7. junija tega leta objavil serijo člankov izpod peresa Franceta Škerlja, iz katerih je razvidno, da tudi tržaški škof Santin ni zaostajal daleč za svojim kolegom Mar-gottijem ter da še danes, ko je Trst pod zavezniško okupacijo in bi ne smelo biti blatenja slovenskega jezika, izrablja svojo oblast proti Slovencem in slovenskim duhovnikom. Škerlje-vi članki se glase: t "Pred kratkim so me zanesli opravki v Trst, kjer sem imel priliko govoriti ne le s stanovskimi tovariši, marveč tudi preprostimi verniki v mestu samem. Ko smo načeli razgovor o škofu, so se vsi soglasno — duhovniki in laiki — strinjali v sodbi, da je tržaški škof ne sa mo pri Slovencih in Hrvatih, ampak tudi pri večini Italijanov (razen fašistih in njihovih paj dašev) tako kompromitiran, da je veri in cerkvi v škodo. V tem in naslednjih Člankih bom prikazal škofovo delovanje kar zadeva njegovo narodnost-no politiko. Niti zdaleka ni mam namena dotikati se njego-stanovske časti in oblasti sečnika v latinščini pa je ustrezalo vsem trem narodnostim in !>i)a je hkrati najcenejša. Skoro BO let je izhajal "Folium eccle-siasticum". Vsi škofje so ga tiskali v latinščini. Prvi Škof, ki ga je pisal in ga piše izključno v italijanščini, je msgr. Santin. Mesečnik ima sedaj naslov "Bolletino". To se pravi polta-ijančevanje tržaške škofije v duhu fašizma. Poleg tega vsiljevanja in po-italijanČevanja pa je škof pokazal še eno svojih temnih strani: svojo brezobzirnost do starih duhovnikov. Duhovniki so namreč bili prisiljeni naročiti se na ta list, ki prinaša cerkvene ukaze, škofijske predpise in odloke. Vsak duhovnik jih mora poznati. V škofiji pa so živeli stari in še Živijo stari, sivolasi župniki, rojeni na Kranjskem ali Štajerskem, ki živijo med tukajšnjimi Slovenci ali Hrvati 3, 4, ali celo desetletij. Italijanščine se niso naučili, saj je v polni meri tudi nikoli niso potrebovuli. Ti reveži berejo "Bolletino" s slovarjem v roki, da bi razumeli ukaze lastnega Škofa . . . Čeravno je fašistični režim propadel, čeravno so Mussolini-ja že zdavnaj obesili in izhajajo listi v vseh jezikih, je škof San-tin ostal fašistični metodi poita-lijančevanja škofije zvest. Nenehno izdaja svoj italijanski mesečnik in niti na misel mu ne pride, da bi ga začel tiskati vaaj—v latinščini. Ta ali oni du hovnik ga je Že celo prosil za to, Zaman. — "Comando io!" II. vendar je bistvo le eno: Pokojniki so bili antifašisji in Slovenci! III. Ko sta se fašizem in nacizem zrušila, se je škof Santin nekoliko preplašil, vendar poguma ni izgubil. Takrat je izdal paroli Nil sine episropo — Ničesar brez škofa. Duhovniki niso smeli ukreniti ničesar brez njega. Hrvatski duhovniki Iz Istre so se nameravali sestati v Pazi nu. da bi se tam izjavili za Jugoslavijo. Čim je izvedel škof, je sestanek prepovedal, češ, da se duhovniki ne smejo vtikavati politiko. Ako bi to prepovedal kak samotarski škof, ki bi bil res zoper vsakršne poseganje duhovnikov v javne stvari, ai človek tako prepoved razumel. Kaj pa je delal tisti škof. ki je duhovnikom prepovedal vtikavati se v politiko? Takrat se je mnogo govorilo o usodi Trsta, ali bo italijanski ali jugoslovun-ski. V nekaj dneh Je vse mesto zvedelo, da bo msgr. Santin u-stanovil triumvirat za italijanski Trst. V njem so bili: bivši fašistični podestat, bivši fašistični prefekt in — on sam, škof Santin. Istočasno pa je pošiljal po deželi propagatorje za itali-janstvo v osebi Dona Marzarija. Škof se je torej smel postavljati na čelo italijanske propagande, italijanskim duhovnikom je smel dajati vso podporo za propagando. Slovenskim in hr- j wm atrahoval ljudi, bi "se škof vatskim duhovnikom pa je stro- Vsaj kako Ugovarjal. Zdaj go prepovedal vtikati se v poli-1 tudi tega izgovora nI. Edino, tiko, češ, da je to stvar sveta in kar je storil, Je bilo: "Ne dovoda se zaradi tega duhovniki no lim „i0V§nMk§ službe božje." smejo vmešavati vanjo, Ali si morete predstavljati večje hlnavščlne? IV. Objavljeno je že bilo obžalovanja vredno dejstvo, da Je tr- _vS žaški škof zavrnil prošnjo, da bi se pri Novem sv. Antonu obhajala majniška pobožnost pod imenom šmurnice. To se ni zgodilo prvikrat. Že lansko leto je šla deputacija slovenskih vernikov k cerkveni oblasti z enako prošnjo. Prošnja je bila odbita. Cerkveni oblastniki so se izgovarjali: "Saj imate šmarni«? v tej in tej cerkvi." Deputadja pu je odgovorila: "Toda mi smo iz druge župnije in bi radi imeli Šmarnice v lastni cerkvi." Odgovor je bil vedno negativen. Nepoučen človek se bo sicer nud tem obnašanjem cerkve-negu oblastniku zgrozil, vendar ne zna pri tem soditi kako globoko sta se škof in župnik pregrešila. Ne gre tu samo za greh narodnostne pravičnosti in proti ljubezni do bližnjega, škof in župnik sta se pregrešila tudi proti cerkvenemu pravu. Župnik ne sme nikdar župljanu reči: Pojdite v drugo župnijp. Župljani imajo pravico, du so postreieni v lastni župniji . . . V cerkvi sv. Antonu Novega v Trstu so bile slovenske šmar-niške pobožnosti že v dobi, ko jih italijanski verniki še niso obhajali, — v drugi polovici 10. stoletja in sicer nepretrgoma do fašisma ... In prišel je fašizem. Z orožjem v roki so odpravili slovensko službo božjo pri sv. Antonu , , , Fašizem Je propadel, Mussolinija so ustrelili in obesili. Dokler Je tytli- All spada tak škof še v Trat?" SANS. V Proaveti so dnevne svetov ne In delavske veetL Ali tik čl t a te vaak danf ve tem manj njegovo cerkveno delo soditi, ceniti uii kritizirati. Za to nisem poklican in tako vtikanje zoprno. To je naloga višje cerkvene hierarhije Kar me pa kot Slovenca zanima, je njegova narodnostna politika v dobi njegovega škofovanja. Ta pa Je podvržena Javni kritiki. Iz pogovorov, ki sem jih imel s tržaškimi sobrati, sem posnel, da škof dr. Santin svoje fašistične duševnosti ni spremenil. Le kjer je nastopila višja, zunanja sila, tam je kaj popustil. Iz lastnega notranjega prepričanja pa ni kar nič opustil. Ostal je zvest besedi, ki jo je dal Mussoliniju v smislu konkordata. Naj navedem nekaj dejstev. Sredi preteklega stoletja so začeli tržaški škofje izdajati me- Y> marmelado iobro zabelje večkrat tudi "bimo malico tvitfid Naj navedem drug primer, ki priča o zadržanju škofa Santina spričo najdražjih čustev njegovih vernikov slovansko narod noati. Kakor je znano, je bil pred Božičem 1941 v Trstu znameni ti proces proti 70 slovanskim ob tožencem, češ, da so hoteli zru šiti fašistovskl režim. Sodišče jih je obsodilo na skoro 1000 let I ječe, petorico pa je obsodilo na smrt. Nesrečniki so bili: Simon Kos, Ivan Ivančič, Viktor Bo-bek, Ivan Vadnal ter Josip To-mažlč. 15. decembra Jih Je velel Mussolini prepeljati na Op-čine ter tam postreliti. Nato so bili odpeljani neznano kam. Pet družin je izgubilo svoje najboljše sinove, pet slovenskih mutei ni vedelo za grobove svojih nI nov. Minulo Jc leto 1942, 1943 1944, 1945. Nihče Hi znal za u sodo trupel nesrečnih Slovencev. Končno Je prišla vsa res rtiča na dan. Prav po čudnen naključju so majnika 1945 trup la izsledili na nekem starem po kopališču v sevt^nl Italiji. Starši so sklenili prepeljat' zemske ostanke pokojnikov » Trst, kar se je tudi zgodilo. Dn< 28. oktobra 1945 Je bil v Trsti slovesen pogreb, kakršnegu me sto še ni učakalo. Na glavnen trgu so krste z zemakimi ostan ki razpostavili, da bi ae tam o pravili javni cerkveni obredi Mati Josipa Tomažiča Je zepic sila tržaškega duhovnika in ka teheta Mateja fikabarja, naj b on, ki Je bil družinaki prijatelj opravil obred. To je bil gatiljh prizor. Ko so pogrebe?! prinesi* in položili krsto z ostanki Josipa Tomažiča na tla, ae Je mat iztrgala iz množic«, pohitela I krsti, pokleknila in Jo poljubi la, Ob tem prizoru so zadiht* la srca 50,000 pogrebeev, ki so m zbrali na Javnem trgu. Goepo< Matej Škabsr je ob ssistenci drugih duhovnikov pokropil kr ste m odmolil pred p sane obre de. Zbor Je zapel žalostmi« "Žrtvsm", nakar se je razvil žalni sprevod proti Gsribeldije venui trgu. Krste z mrliči so prepeljali v rojstne vasi, aemftk< '»tanke Josipa Tomažiča pa V .Sv. Ani. Komu v vsem Trstu bi prišlo na um, da bi ae nad tem žalnim obredom puhujisl? Kar je bilo fašistov, s6 škripali od Jeze in Novrattv*. Ki »a sama oseba m je pohujiala; tržeAki Umi rrw»gi dr. Anton Sentiu. Naslednjeg< dne je poklical ne škofijo du hovnika Mateja škabarja. ki jr opravil žalne obrede, ter ga tan Člani rasnih delavskih uni) CIO v Philadelphia urgtrsjo vo- /m800.00. Tajništvu HANSu se iskreno *u ivaljujtr vsem darovalcem #u pri-pevke, r last i pa Še bratu Kuditu .mehu, Dona Ido IdOtriehU. ftunku /riitert£u in mladim ueUgutinjain i ko Idejo »profili in Jo lypeljuli. Ne/nam prispevateUeV J® sledeči Po f IS: Mirko U. Kuhel. Po 110: Anton CJaitien, Petor Un-hell, frank Uioser, Andrew Urum r., Fiatik Ipavev, Michael It, Ku> , er, Hudy Lisch, Donald J. Lotrich, ohn Ollp, Prank Petri*, Csrl Hsmu. ileh. Matthew J. Turk, Anton Udo Miehael Vrbovnik, John M Wl» ant Jacob Zupan Po IS: Joseph (ioloh, Pu tft; U i Aula Ambrožih, Ki an k lugu»tin, Jacob Baloh, Michael Lil/ ak, Tony Dogolin, Anthony Ho/,lrh, 'os flrstkovich, John Bruce, Mstt 'ankar, frank Čebul, Jo«*pb Cul-ar. Jseub Dolinar. Joseph Dolinsr, oseph in Dsnl rtfolt, Muk Klim, -a wu mi' lil ad I Ai/k, Kllip (Jodln*. 'rank Jscoby, Anton Jankovi*, Jo-cph Jet, Luka Jurkuvi/, Unils Karri*, Matt Kstalinil, Mss Knsui, 'rank Kolene, Mas Kumer, John (vsi tleh, John Laxsr, Ki an k Lau* •ch, Mike l,udvlk, John Mstusich, .Ui vik Meitvetok, Milan Medvetok, Am y Mrk lun, Martin Miklich, Krsnk Mlakar, Josephine Močnik, Ht.-ll» Vturn, Christine Nsdvrsnik, Blat Jovak, Joseph Omm i/s. Kiank Peeh John Petrlts, John T. Plow, Kudolph Potoihnik, Aniw Prosper, Krsnk Pu-el, Kiank Putrel. Krsnk Kesek, Louis btowo, Hudy Singer, Aleksan- dir Skirly, Catherine Hlayduhar, K11st Htokel, Kiunk Sustsrslch, Ma> ry Šuttarflt, Anton Tssksr, Willism Tom«le, Jakob Vole, Anton Wspo* tleh, Charles Zakely, Ki ant es Za» krajsek, Henry Zorman, Anton Zornih. Po II; A Delegate (2), from Eve-It th, 4 neimenovani, Jacob Adam. John Baiich, Joseph llohinc. Andrew liolh", Angeline Butslla, Joseph Ce« bi un, John Cebulsr, Mary Cerv, Krsnk Chuchek, A. Cvetkovlch, Theodore Čudna, Paul Dankovlch, Kran-fes Dt imotts, John Dolinsr, Frank Krrsi Sr., Ksytsn Kr/nu/nik, Sylvts Kabee, Mlcha**! R Kleisthhaeker, Je-K piilm- Ki Millar, Kva C. Garden, John tit ry Udov i*, Usbr^el Uljan. Mary Vs sil, Anton Verbiek, John Veilnlk, Mary Vafmer. Anton Vatrarh, Theo-dori Vurelnh, Anton Vokovteh, Angela Zaiti, Anton Uganjat, Jennie Zob 11 r, J «»hn /ugleh H at no Andrej CM Mil; frank B WodnUk »S 24; Ciril Medved • 17» dva po 2Se; , ltoS*t K Deak »210 »Ik, Joseph Petne, Matt Prt.ovlch,, ' ^ riank Podboy, Vinko Pols, Msry K ^ Mar^H- m . A Vasnik-i, Maitin PruM Helen M. ^"S'l.ZTr* »srlch, John Hnnac, Anthony Rti-on* e, Anton Rupar, John HhsHei, \nton Hholai, Uiuls Shuster, Tone's Klrr^V, John Hiirwin, Maiy Hlo Midnik, Joe Skok, Mary Homrak, i ohn Spiller, Christine Htiiiar, lh IIIvalin, John Jam, Helen Nekatere /aiepke niso bile točno h h John E. Klancher, Martin rarnsmovsn* In rgodlbi se Je, tfs Je KlaiW, J.»lin K old, Mary Konchan, **** prUprveteDt p«i »2 eden. ki fe Krsnes« Kramer, Edward K r umber ger, Rak l raztolmačiti in kjer so imeli tehnični organi tesne stike z množičnimi organizacijami, je bila udeležba že v začetku tedna najboljša. Kjer pa priprave niso bile zadostne, se je ljudstvo razgibalo šele med tednom. Čim pa je razumelo in spoznalo pomen dela na cestah, je ljudstvo samo skušalo popraviti zamujeno. Tako vidimo, da so v vseh okrajih še po končanem tednu delali na cestah. V nedeljo 19, maja, to je zadnji dan tedna za ceste, je bila ponekod udeležba tako velikp, da številnih skupin ,„prostQvoljr^h delavcev ni bilo lahko razvrstiti. Iz poročil nekaterih cestnih baz je razvidno, da bi bil uspeh tedna za ceste še mnogo boljši, če bi se delo podaljšalo za nekaj dni. Nekateri poročila tudi poudirjijo, da je čas enega tedna prekratek za pravilno in smotrno razvrstitev vseh udeležencev, zlasti, če ugodno vreme sili kmeta k delu na polju. Če vse navedene okolnosti u-poštevamo, vidimo, da ne smemo za morebitne neuspehe v posameznih krajih pavšalno dolžiti vsega ljudstva, ali aktivistov na splohy Pri ssmem delu se je najbolj izkazalo nale kmečko ljudstvo, ki ni Miratoy vajeno težkega dela, tMhvfes«? je pri delu Izkazalo disciplinirano. Tehnična organiziciji dela je bila povsod dobro izvedeni. V nekiterlh tovarnah, kjer se delavci niso mogli udeležiti dela na cestah, so prostovoljno delali v lastnem obritu in zaslužek poklonili za obnovo cest, kar kaže veliko1 zavednost nilegi delivskegi razredi. Ni ti ni-čin se je oddolžilo predvsem de-lavstvo v onih tekstilnih obratih, kjer so pri delu potrebne mehke roke. V takih obritih bi Philip Murray, predsednik CIO. Id Je urgiral odbor si kontrolo cen. nij vzpostavi cene potrebščinam ni točko, ki Je bili v veljavi 30. junija. trpela storitev in kakovost izdelkov, če bi delavstvo po izvršenem delu na cesti prišlo naslednji dan delat v tovarno z žu-ljavimi rokami. Prostor nam ne dopušča prikazati de podrobne uspehe posameznih krajev in skupin ter sa-mopobudo in požrtvpvalnost posameznikov in delovnih skupin. Za izpopolnitev celotne slike naj le še nivedemo, da se je v nekaterih okrajih udeležilo voženj gramoza tudi nad 40% vseh vo--i-i- ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE to vsi društveni tajniki la tajnlee In SlanL Id Jih društva IsvoUJo v Is ITT hO. Nell nastavljeni lokalni la pete ealnl iastopnlki si določene okraj« tet Louls Barborich, ss Milwaukee Wis. in okolice, Anton Jankevftch. sa Clerelaad Ohio la okolico. Frank Klun Is Chlsholma. Mhs. sa Chlsholm la okolice. Frank Cvetan Is TIre Mil Pa« ss vso srednje-vshodao Anton Zornik Is KermlnU. Pa« ss vso sepadno Pennsylvanijo. Poleg vseh teh pe lahke vsak člas tli naročnik sam peli Je svojo naroč olno direktno listu PROSVJCtA 2137 Sa Lawndale Ave. Chicago. DL V Prosvetl so dnevna svetov ne in delavske vesti. Ali Jih čitate vsak din? POMOČ! - POMOČ!-POMOČ MOŠKE POREBUJEMO TAKOJ ZA TOVARNIŠKO DELO Stilno dalo skozi vse leto v stabilni šlvešni industriji NAJVI&JA PLAČA ln DOBRA PRILIKA ZA NAPREDOVANJE Isvrstni delsvski podporni programi DOBRI DELAVSKI ODNO&AJI Zginite te pri katerem koli navedenem uradu: CORN PRODUCTS REFINING CO. 63rd AND ARCHER - ARGO. ILLINOIS U. S. E. S. . ,n 117-333 Exchange Ave. • Chicago, Illlnoli U. S. E. S. _6331 S. Ashlsnd Avenue - Chicigo. Illinois diamond t motor car co. --NEEDS AT ONCE_ . ... SIIISS Thai can op*r*t. International EUctromatlc - STENOGRAPHERS - TYPISTS - STOOK RECORD CLERKS - SWITOR BOARD OPERATOR Automatic Multiple 3 Position—13 Trunk Board Ideal Working Conditions - 40 Hour Week Good Starting Rate * Apply DIAMOND T MOTOR CAR CO. 4517 W. 26th Street zov in da je ponekod udeležba dosegla tudi 24% vsega prebivalstvi. Kolikor se da ob upoštevanju vseh okolnosti presoditi, se je mjbolj izkazalo področje ljutomerske cestne baze, kjer so bile priprave ni j bolje izvedene in je bilo tudi delo samo najbolje organizirano. Razni mali oglati KUHARICA Splošna hišna dela. Dober dom. Svojo sobo s kopalnico in radio, etc. Druga stalna pomoč. Kličite: ATLANTIC 2230 DOBRA KUHARICA Splošna hišna dela ter skrbeti za 15 mesecev starega otroka. Prilika za potovanje. Kličite: FAIRFAX 5550 , HIŠNA GOSPODINJA Delo pri družini štirih, dekle 11 in fant 17 let. Svojo sobo. Nič perila, ne oken umivati. 1 Vi bloka do "L". Dobra plača—druga pomoč. Kličite: INDEPENDENCE 8211 Delo dobi KUHARICA Lahka hišna dela, ni umivanja oken, le osebno perilo. $25.00 in vožnja poul. kare. 6 dni. Doma ponoči. PLAZA 6394 DEKLE ALI ŽENA za lahka hišna dela. Ni kuhanja, malo perilo in pomagat pri otrocih. Zanesljiva in voljna delati stalno pri trgovski dvojici. Kličite po 10 AM. LAKEVIEW 3055 DELO DOBI ZANESLJIVA ŽENSKA Skrbeti za tri mesece starega otroka. Lahko hišno delo. Mora ostati pri nas. Dobra plača. Kličite: MONROE 3673 WILL PAY HIGH CASH PRICE for a dependable car, lapable of pulling trailer on long trip. Call DORCHESTER 5853 Apt 1. Ask for Tom. girls 4 women WANTED FOR GENERAL FACTORY WORK GOOD SALARY STEADY POSITION Food Processing Plant 44 hour week Time and one half over 40 hours Southland Product« Co. 2120 W. Pershing Road VIRGINIA »00« GIRLS with High School Education u INSPECTORS Capable of reading Blue Prints and uce of Micrometer •0c per hour to start with automatic monthly increase ........... Steady position Excellent working conditions NOWAK MILLS 1031 Norlk Throop StrMt S^Mvc^j m*li 0tL Splošna h lin, Simo m*. Ij • k^M. Dobr. J Kličite- 1 ^1NGT0N 8533 DEKLE ALfžiid Dobi hrano in stanovanj J Pfcco ^ splošna don 1 hišna dela. Kličite: Jndependence dekle alTžeSv Lahko hišno delo, paziti ^ otroka. . stalno. Dobra plača, i Kličite: independence dekle pomagati hišni gospodinji v " ing House"—v zameno za hrj sobo. Lahko delo, kratke ur Kličite: whitehall 5197 POZOR, DEKLETA "CORSETS EXPERIENCE Ves ali del časa - Dobra Izvrstno delovno stanje Kličite: ROCKWELL 3537 MLADA ŽENSKA ZA PREDELAVANJE OBl Izkušena na "Coat Suits" in ženske obleke. Dobra plača, site se v DOROTHY ANN SHOP 3333 W. Lawrence Ave. PRODAM VINSKO POS Na prodaj imam vse, kar je tr vino delati. Imam prave star ske sode, stiskalnico—prešo, m vijak. Prodam po zmerni Oglasite se osebno na: 3806 West Cermak Rd. ali pa kličite: K ROCKWELL 0693 ALI GLEDATE ZA DOB PLAČO IN STABILNOST Telefon kompanija Ims takih prilik HIŠNICE (JANITRESSES) Takoj od ssčatka plač. 72 H« uro, po trah mesecih 77 ttc ns ln po šestih mesacih po 12 ft uro ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VI DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. do ure ponoči. Oglasite m pri ILLINOIS BEU| TELEPHONE ■ company V uposlovslnem uradu IS I* v pritličju 309 W. WASHINGTON naroČite si dnevnik prosvek Pe sklepu 12. redne konvencije se lahko naroči na lit! Proavatoli prišteje eden« dva. tri štiri ali pet členov Is ana druilna k aai naro* ninL List Prosvets stane sa vse enako, sa člana ali nečlana S6 00 s eno letno naročnino. Ker pe člani še plačajo pri asesmentu f 1 Mu tednik, se jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj ni viroka. rta da je list predrag sa člane SNPJ. List Prostata Ja vaša !•»»">»• u gotove Je ▼ vsaki družini nekdo, ki bi rad čital IU! viak dan. Pojasnilo«—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti o« SNPJ, sli če se preseli proč od družine in bo zahteval »am svojM« tednik, bode morel tisti člsn it dotične družine, ki je tako »kupna naročena ns dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti uprsvništvu um ln obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta Ako tega stori, tedsj mors uprsvnlštvo rnlžatl datum za to vioto naroenm Za Chicago ln okolico J« 1 tadnik in 2 tednika in ------•— 3 tadnika In -- 4 tadnika in -------- I tednikov in — -11.00 rii m m jj ti iit Cena listu Prosveta Jet Za Zdruš. dršave ln Kanado fS.OO 1 tednik in________4J0 S tednike In________I N 9 tednike la________1^0 4 tednike In__________ 1.20 5 tednikov in_______nič Ze Evropo Je----------------- -— Ispolnlte spodnji kupon, priložita potrebno vsoto Money Order v pismu ln si naročite Prosveto. list. ki )• T4M PROSVETA. SNPJ. m? So. Lawndale Ave. | Chicago 23. III. Prilofteao pošiljam naročnino sa list Proavato s ČL druitrs L Ime Naslov Ustavita tednik la ga pripišite k moji na" ">n< članov meje drušiaet 1 .................._........................... ČL društvs tt. __■________________________ ČL društ^ * 4. ______________________________________ČLdništ"11 Ci dmitva ~