/ETO XX. številka 39 Us'anoviteiji: občinski odbori SZDL Je-tei ice, Krai.j, Radovljica, Škof ja Loka in Tržič. - Izdaja Časopisno pod-jer.. »Gorenjski tisk« — Glavni in odgDvorni urednik SLAVKO BEZNIK. GLASILO SOCIA KRANJ — sobota, 27. V. 1967 Cena 40 par aH 40 starih dinarjev List izhai.i od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob 'redah in sobotah ZA GORENJSKO Novinarsko srečanje v Celovcu Ljubljana, 24. maja — Danes dopoldne je odpotovala v Celovec 7-članska delegacija slovenskih novinarjev, ki bo na povabilo vodstva avstrijskih sindikatov za Koroško od 24. do 28. maja sodelovala na srečanju novinarjev SR Slovenije, Koroške in Furlanije ter Julijske Krajine. To srečanje organizirajo koroški novinarji, ki sestavljajo posebno sekcijo sindikatov, posvečeno pa je izmenjavi mnenj o profesonal-nih novinarskih problemih. Mimo strokovnih posvetovanj, katerim bodo prisostvovali tudi predstavniki koroških vladnih, kulturnih, gospodarskih in turističnih ustanov, so predvideni tudi razni ogledi, izleti, sprejem pri celovškemu županu itd. Takšna srečanja novinarjev treh sosednih dežel bodo verjetno v prihodnje vsako leto, in to vsakič v drugi deželi. Delegacijo slovenskih novinarjev predstavljajo predstavniki radia in televizije Ljubljana. Dela. Ljubljanskega dnevnika. Večera in Glasa, vodi pa jo Milan Pogačnik, glavni urednik Delavske enotnosti. Udeleženci simpozija v Kranju Kranj, 26. maja. — Danes dopoldan so prispeli v Kranj udeleženci mednarodnega simpozija o komunalnem sistemu, ki ga prirejajo Ljubljana, Kranj in Stalna konferenca mest. Izvršni komite svetovne federacije pobratenih mest je namreč oktob. lani na zasedanju v Švici pooblastil Jugoslavijo, da pripravi simpozij o problemih lokalne samouprave in komunalnega sistema. Simpozij se je začel v torek v Ljubljani in se ga je udeležilo okrog 50 ljudi iz 24 mest. Med obiskom v Kranju je udeležence sprejel tudi predsednik kranjske občinske ! skupščine Slavko Zalokar, ki 1 je hkrati tudi član iniciativnega odbora, ki je simpozij prpravil. V prostorih občinske skupščine jih je predsednik Zalokar najprej seznanil z nekaterimi značilnostmi kranjske občine, med drugim tudi o zgodovini mesta, komunalni in gospodarski problematiki, razvoju stanovanjske gradnje, samoupravljanja, družbenih služb itd. Udeleženci simpozija pa so si nato ogledali še Gorenjski muzej, zdravstveni dom in bolnišnico za ginekologijo in porodništvo, tovarno Iskra in hotel na šmarjetni gori. A. Ž. Dan mladosti po Gorenjskem Po vseh krajih Gorenjske so se že v začetku tega meseca začele najrazličnejše prireditve v počastitev dneva mladosti — praznika mladih. Mladi v delovnih organizacijah, šolah in vaseh so pripravili .razna športna tekmovanja, izlete, proslave, kultur-no-zabavne prireditve itd. Vrhunec vseh praznovanj pa je bil na sam dan mladosti, v četrtek, 25. maja. Tako so na Jesenicah med drugim imeli tek po mestnih ulicah, kjer so sodelovali mladinci iz šol. V Kranju je bil na sam dan mladosti v domu JLA mladinski ples, na- povedana parada mladosti pa je zaradi slabega vremena žal odpadla. Občinski komite v Radovljici bo danes (sobota) priredil v kulturnem domu v Podnartu ob 19.30 javno mladinsko oddajo Mladina pred mikrofonom. To bo hkrati tudi ena najbolj pomembnih prireditev v radovljiški občini. V Škof j i Loki je bil v četrtek v kinu Sora glasbeni koncert, kjer so med drugim nastoipili učenci glasbene šole in pevski zbor osnovne šole Škofja Loka. Občinski komite mladine v Tržiču pa je na sam praznik pripravil parado mladosti. obrazi in pojavi © obrazi in pojavi O obrazi in Poletna turistična sezona je pred vrati. Turistični kraji so že sprejeli prve goste. Z veseljem so jih sprejeli in vendar se domačini nehote že tudi boje opustošenja, ki ga povzroče gosti. Spomini iz prejšnjega leta. Tokrat z očmi domačinov. Povožena trava. Prazne konzerv-ne škatle. Papir. Pepel včerajšnjega ognja. V nasadih vsak dan manj cvetja. Pranje avtomobilov v jezerih ... Še in še bi lahko naštevali posledice »prijetnega oddiha« turistov. V nekaterih krajih larede takšni turisti več škode kot koristi. Ponekod se, povsem upravičeno, predvsem cmetje upirajo takšnemu uničujočemu turiz-nu, drugod so zopet naredili prve korake, da se to ne bi ponavljalo. Zaključni nastop Po reviji mladinskih pevskih zborov, ki je bila v sredo, 24. maja, v domu JLA v Kranju v počastitev dneva nda-dosti, so imeli zbori zaključni nastop s sodelovanjem godbe na pihala pred stavbo skupščine v Kranju. — Foto: F. pojavi ® obrazi in pojavi O obrazi in pojavi | V teh prizadevanjih je zanimiva pobuda TD Bled, ki namerava organizirati v svojem kraju >turistično milico«. Te dni vodijo zadnje pogovore o tem, ali naj bi bili to študentje ali miličniki v svojem prostem času. Vendar to ni bistveno. Važno je, da bodo na Bledu od julija do konca avgusta ljudje, ki bodo pazili na red in kulturno obnašanje. V soglasju z občinsko skupščino bodo lahko kaznovali na kraju samem. Na Bledu bodo denar za to »milico« prispevali vsi zavzeti. Vedo, da se jim izplača. Morda bi bilo dobro o tem razmisliti še kje. P. Čolnar Veletrgovsko podjetje Kokra Kranj Veliko znižanje cen moškim najlon srajcam najlon barvasta st. cena 54,48 N din nova cena 38,14 najlon bela st. cena 51,76 N din nova cena 35,41 najlon črtasta st. cena 53,12 N din nova cena 38,14 Izkoristite ugoden nakup v naših prodajalnah v Kranju: Tekstil — Gorenje — Blagovnica na Bledu: Grad — Bled, na Jesenicah: Vesna — Kokra v ži-reh: Slon — žirovka — Novost Jutri, v nedeljo, ob 17.30 za nebotičnikom Kranj proti Mariboru Polfinale TEKMUJTE Z NAMI V nedeljo, 28. maja, ob 17.30 bo v Kranju za nebotičnikom zopet javna televizijska oddaja z naslovom TEKMUJTE Z NAMI. To kulturno zabavno oddajo, v kateri nastopajo mladinci in prebivalci različnih mest v Sloveniji, bo tokrat pripravila RTV Ljubljana s sodelovanjem kranjske občinske skupščine. Pomerila se bosta Kranj in Maribor. Prva takšna oddaja je bila v Kranju lanskega 9. oktobra, ko je Kranj tekmoval z Izolo. Takrat so Kranjčani Izolčana premagali in se tako uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Sedaj je pni polfinalist že znan. Na zadnji tovrstni oddaji je namreč Novo mesto premagalo Trbovlje in se tako uvrstilo v polfinale. Kdo bo drugi polfinalist, pa bomo videli jutri. Obeta se zanimivo tekmovanje. Na programu je tekmovanje avtobusov, košarkarska tekma na kotalkah, quiz itd. Tako kot prvo, bo tudi drugo oddajo vodil v Kranju Mito Trefalt Nastopil bo tudi kranjski pihalni orkester. Prireditve pa se bodo udeležili predstavniki občinskih skupščin iz Kranja in Maribora. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Kranjčani si jo bodo lahko ogledali za nebotičnikom, drugi pa doma pred televizorji. — A. Ž. Izredna prodaja pletenin! Po občutno znižanih cenah prodajamo: Ženske jopice, 100% volna v vseh barvah ženski puloverji, 100% volna v vseh barvah 72,00 N din 42,00 N din Pričakuje vas prodajalna MAJA v Prešernovi ulici 11 Trgovsko podjetje Kranj 3LAS * 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA SOBOTA — 27. maja 18JI Na torkovi seji OS Kamnik Odgovornost odbornikov Konferenca komunistov kranjske tovarne Sava Spremljati delo komunistov v samoupravnih organih Namesto sedem osnovnih organizacij bodo v prihodnje v tovarni Sava samo tri Ob dnevu mladosti Odlikovanja za mladinske mentorje Iz Kranja je bil odlikovan Baldomir Bizjak Centralni komite zveze mla-line Slovenije je ob letoš-Ijem dnevu mladosti prvič podelil odlikovanja najbolj prizadevnim mentorjem organizacij, ki delajo z mladino. Ta odlikovanja bo centralni komite v prihodnje podeljeval vsako leto ob dnevu mladosti. Občinski komite zveze mladine v Kranju je letos predlagal za to odlikovanje Bal-domira Bizjaka, ki je zapo-elen v upravi za notranje zadeve v Kranju. Tovariš Bizjak je star 36 let in je 1953 začel delati v aero klubu v Kranju. Hkrati je bil tudi član okrajnega komiteja mladine v Kranju. V aero klubu je bil 12 let predsednik. Na njegovo pobudo je bila ustanovljena modelarska šola, ki je edina v državi. Razen t^ga je v klubu tudi več sekcij; med njimi modelarska, padalska, jadralska in za motorne pilote. Prav po njcgoA'i zaslugi in prizadevnosti je imel aero klub v Kranju v tem času vrsto uspehov in je man doma in v tujini. Zato je minulo sredo dopoldan prejel v Ljubljani odlikovanje centralnega komiteja zveze mladine Slovenije. Na občinskem komiteju zveze mladine v Kranju pa že razmišljajo, da bi prihodnje leto podobna odlikovanja oziroma priznanja podelili tudi v občinskem merilu. Tovarišu Baldomiru Bizjaku ob tej priliki iskreno čestitamo. A. Ž. V torek, 23. maja, je bila v Kamniku druga seja na novo konstituirane občinske skupščine. Razen imenovanja svetov in komisij so odborniki največ razpravljali o težavah v njihovem podjetju Sadna drevesnica in o preskrbi vseh vasi vzdolž Tuhinjske doline. Potrdili so tudi izvajanje občinskega proračuna za prvo četrtletje. Ta poteka še kar ugodno, saj so od skupnega letošnjega proračuna v višini 10,800.000 novih dinarjev že dosegli 33 odstotkov dohodkov in 25 odstotkov izdatkov. Problema Sadne drevesnice in Tuhinjske doline sta si različna. V prvem primeru gre za podjetje, ki je v lanskem drugem polletju opustilo vsako knjigovodstvo in zašlo v težave. Posebna komisija, ki zdaj skuša vsaj približno ugotoviti stanje, se mora posluževati razmetanih potrdil in dokumentacije, prič, poprečij iz prejšnjega poslovanja in podobno. Kot kaže, bo tam okroglo 10 milijonov starih dinarjev izgube. Vendar je kolektiv še enoten in so vse možnosti za ureditev. V oddaljeni Tuhinjski dolini pa gre za neurejene prodajalne živilskih potrebščin in sanitarna inšpekcija je postavila odbornike pred izbiro — urediti ali zapreti. Kot so po dolgi razpravi zaključili, je predviđeno, da bodo preskrbo potrošnikov te doline izboljšali s sodelovanjem podjetja Kočna, Agrokombi-natom. krajevno skupnostjo in z občinskimi organi. Pri vsem tem pa je bilo nekaj značilnega v dolgi razpravi — zahteva odbornikov, da jim strokovne službe pripravijo ustrezne podatke z možnimi dokumentacijami preden so prisiljeni razprav- ljati ali glasovati. Podobno kot je bilo slišati, so že lani morali ukrepati ob težavah njihove kmetijske zadruge, ko so morali sklepati in glasovati brez dovoljne dokumentacije. Čeprav zadeva ni tako kritična v tem primeru, saj tokrat ni šlo za glasovanje o Sadni drevesnici, pa je vendar utemeljena pripomba nekaterih odbornikov, ki dokazuje, da se zavedajo svoje odgovornosti. K. M. Konferenca naj bi tako spregovorila o krepitvi samoupravljanja v delovnih organizacijah in to s posebnim poudarkom na razvijanje odgovornosti v samoupravnem sistemu. S tem v zvezi naj bi ocenili tudi izvajanje gospodarske in družbene reforme. Na konferenci naj bi pregledali vlogo komunistov ob volitvah in se zadržali pri ideoloških vprašanjih, predvsem pri dedovanju cerkve. Pri razpravi o mladini bo v ospredju problematika vzgoje in zaposlovanja ter možnosti njenega interesnega udejstvova-nja. Pričakovati je, da se bo ■konferenca zavzela za to, da bi posvetili več pozornosti tistim organizacijam, ki vključujejo mladino in da bo skušala razrešiti tudi dileme o tem, kdo naj te organizacije financira. Minulo soboto je bila v prostorih občinske skupščine v Kranju redna letna konferenca organizacije zveze komunistov v tovarni Sava. Razen članov so se konference udeležili tudi gostje iz sorodnih tovarn, in sicer iz Borova, Balkana, Tigra in RIS. Udeleženci konference bodo seveda razpravljali tudi o stališčih v zvezi z reorganizacijo ZK v občini. Dosedanje razprave o tem so naklonjene predlogu, da bi v občini zadržali kombiniran princip osnovnih organizacij, to je, da bi manjše, nedelavne enote v delovnih organizacijah združili s terenskimi, v večjih podjetjih pa bi jih zadržali. Vendar bi komuniste tovarniških organizacij obvezali, da sodelujejo tudi na terenu. Zanimiva je odločitev ObK ZK Skofja Loka, da na letno konferenco povabi vse komuniste v občini in jim tako da možnost, da sodelujejo pri oblikovanju stališč za delo organizacije. Na konferenci so največ razpravljali o izobraževanju delavcev, vlogi in nalogah mladinske organizacije, proizvodnih problemih, o delu komunistov v samoupravnih organih in reorganizaciji zveze komunistov v tovarni. Ugotovili so, da je v tovarni Sava kar 86 odstotkov delavcev priučenih ali nekvalificiranih. Zato so predlagali, da bi v prihodnje morali posvečati večjo pozornost dopolnilnemu izobraževanju. Razen tega bo treba urediti organizacijo nekaterih služb — med drugim tudi nabavne službe, ki jo prav v tem času preučujejo. Tako v referatu kot v razpravi pa so opozorili, da bo organizacija ZK morala neprestano spremljati delo komunistov v samoupravnih organih. Poudarili so, da nobena reorganizacija v gospodarstvu, proizvodnji in v sami organizaciji ne bo pomagala, če se komunisti tako v samoupravnih organih kot v samem podjetju ne bodo zavzeli za njeno izvajanje. Tako so že na konferenci predlagali, da novi komite ugotovi, zakaj je bilo kar 38 članov neupravičeno odsotnih na konferenci. Na konferenci pa so sprejeli tudi sklep o reorganizaciji ZK v tovarni. Tako bodo v tovarni namesto dosedanjih sedem osnovnih organizacij imeli samo tri. Sklenili so tudi, da bo tovarniški komite v prihodnje predvsem koordinator dela. Celotno reorganizacijo bodo izvedli do začetka junija. V novi tovarniški komite pa so izvolili 9 članov. A. Z. Priprave na konferenco ZK v Škof j i Loki Vabilo vsem članom Teze za konferenco govorijo o vseh aktualnih problemih v loški občini Občinski komite ZKS Skofja Loka je odločil, da bo pripravil letno konferenco za 5. junij. V tezah, ki naj bi vsebini konference dale osnovni ton, so zajeli predvsem probleme, ki so tesno povezani z delovnim področjem komunistov v lastni občini. MOST V POLJANAH — Gradbeno podjetje Tehnik iz Škofje Loke bi te dni dogradilo novi most v Poljanah, vendar investitor nima denarja za zaključna dela. Tako ne bodo mogli urediti nasipov na obeh straneh mostu in bo novi most nekaj časa služil le kot pešpot. Foto: F. Perdan NAGRADA LOKE — V nedeljo ob 15. uri bo začetek letošnjih velikih cestno-hitrostnih dirk za Nagrado Loke. V soboto od 9. do 11. ure bo neuradni, popoldan od 15. do 18.30 pa uradni trening. Na sliki: Prizor iz lanskoletne prireditve. — Foto: F. Perdan ELANOVI ČOLNI — Elanov obrat Fortuna v Gorjah pri Bledu bo letos izdelal 1000 čolnov, od katerih jih bodo 800 prodali na Švedsko. Računajo, da bodo naredili že v naslednjem letu 2000 čolnov za veslanje — s priključkom na motor — in jadrnic. Cene čolnov se gibljejo od 3000 do 6000 N dinarjev. Foto: F. Perdan S seje kranjske občinske skupščine Več pozornosti posvetiti vasem Čimveč stvari naj v prihodnje obravnavajo sveti Po ločeni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti je bila v četrtek popoldan v Kranju druga skupna seja obeh zborov občinske skupščine. Prva točka dnevnega reda je bila, kot smo že poročali, razprava in sprejem programa dela občinske skupščine in njenih svetov za letos. V predlogu programa niso bila označena vsa podrobna vprašanja, o katerih bo skupščina med letom razpravljala in odločala, ampak le tisti pomembnejši dokumenti, ki jih bo skupščina morala spreje-razpravljati. 1* ?H o njih , J5^edn* skupščine Slavko Zalokar je menil, da bi v prihodnje čimveč stvari morali obravnavati sveti občinske skupščne. Posebej pa je poudaril, da bo zbor delovnih skupnosti moral neprestano spremljati dogajanja v gospodarstvu in razpravljati O tekoiih problemih. Pred vsem pa bo treba lotos uskladiti družbene službe s stališči gospodarske in družbene reforme, razpravljati o komunalnih službah in stanovanjski izgradnji, sprejeti urbanistični program občine in rešiti še več drugih vprašanj. Neki odbornik je med drugim vprašal, kdaj bo asfaltirana cesta Kokrica — Preddvor in hkrati meinil, da bi skupščina v prihodnje morala posvetiti večjo pozornost reševanju problemov na vaseh in doslednje izpolnjevati razne obljube. Predsednik skupščine je odgovoril, da bo do sredine julija asfaltirana cesta Bela — Preddvor. Zagotovljen pa bo letos tudi denar za asfaltiranje, in ponekod tudi za rekonstrukcijo, Gregorčičeve ulice in Kidričeve ceste v Kranju, Delavske ceste v Stražišču in Ru-čigajeve ceste na P rimske-vem. Po precej pestri razpravi o programu dela so odborniki predlog sprejeli. V nadaljevanju seje pa so razpravljali in sprejeli še odlok o premijah za kravje mleko, predlog komisije, ki je pregledala statute 21 delovnih organizacij, in predlog komisije za 42-urni delovni teden, ki je pregledala programe za prehod na skrajšan delovni čas v desetih delovnih organizacijah v kranjski občini. Na koncu seje pa je predsednik komisije za volitve in imenovanja podal še predlog za sestavo nekaterih komisij, ki so ga odborniki prav tako sprejeli, s pripombo, naj komisija za volitve in imenovanja v prihodnje podobne predloge pošlje odbornikom skupaj z ostalim gradivom in vabilom za sejo. O seji bomo še pisali. A. žalar Komentarji ob zadnjem izplačilu OD v Železarni Zakaj norma 5 milijard 800 milijonov din? Ni razlogov za preplah Problem je znan in o njem smo že pisali. Toda različni komentarji o aktu, ki zadeva 7000 zaposlenih, narekujejo, da o tem še enkrat spregovorimo. Znano je, da je delavski svet železarne sprejel sklep, po katerem se do nadaljnjega uvaja obvezna uskladitev vsakomesečno formiranih osebnih dohodkov s fakturirano realizacijo. Uskladitev se izvaja na ta način, da se ob fakturirani realizaciji v višini 5 milijard in 800 milijonov S din mesečno ali več izplačajo celotni osebni dohodki. Za vsak odstotek nedosežene realizacije se ustrezno zmanjša osebni dohodek vsem delovnim enotam, torej vsem delavcem. Ker je železarna v aprilu prodala le za 5 milijard in 32 milijonov S din izdelkov, so bili izplačani osebni dohodki za april za 13 odstot- Zvišana carina za avtomobile Po 25. maju zvišane carine za uvoz avtomobilov od 35 na 50 odstotkov Od četrtka, 25. maja, dalje veljajo v Jugoslaviji 50-odstot-ne carine za uvoz avtomobilov. Kupci, ki so plačali avtomo- t »r«ofem datumom< bodo Pečali carino še po stari stopnji 35 /o. Takšna olajšava pa ne velja za kupce avtomo-dinarji vzhodnoevroPskih držav, ki so jih kupci vplačali z li na 35%. Kaže, da se je zveza odločila zaradi spremenjenih razmer na domačem tržišču carinsko stopnjo zopet zvišati na maksimalno mero, ki jo dovoljuje GATT — na 50 odstotkov. 35-odstotna carina bo obračunana le za tiste avtomobile iz vzhodnoevropskih držav, ki so prispeli v carinsko cono pred 25. majem. Tudi za večino sestavnih delov je določena nova carina v višini 50% in zaradi tega je mogoče pričakovati zahteve domačih proizvajalcev po višji ceni doma narejenih avtomobilov. Ob vstopu v GATT je Jugoslavija določila maksimalno carino za uvoz avtomobilov v višini 50%. Pred tem so znašale carine tudi do 100 odst., vendar so ka«neje zaradi posebnih razmer na tržišču carinsko stopnjo zniža kov manjši od normalnih osebnih dohodkov. Zakaj je delavski svet postavil normo za fakturirano realizacijo (prodajo izdelkov) V znesku 5 milijard 800 milijonov din? Zakaj ni ta norma višja ali nižja? Odgovor je povsem enostaven. Ta norma predstavlja mesečno povprečje letnega finančnega plana. Drugo vprašanje, na katerega je potrebno odgovoriti je: kolikokrat je železarna to normo dosegla? Iz odgovora na to vprašanje bo lahko vsakdo sam zaključil, ali je ta norma visoka ali celo previsoka za kolektiv železarne. V letu 1966 je železarna to normo trikrat presegla, in sicer marca, novembra in decembra. Marca je fakturirana realizacija znašala šest milijard, v novembru 5 milijard 854 milijonov in v decembru 6 milijard 478 milijonov din. Decembra 1965. leta je fakturirana realizacija znašala 6 milijard in 500 milijonov S din. Ker lani še niso obratovali novi obrati kot so štekl in bluming, 1965. leta pa niti novi jeklovlek, lahko sklepamo, da norma 5 milijard 800 milijonov predstavlja poprečni poslovni učinek podjetja. V letošnjem letu je bila ta norma dvakrat dosežena, in sicer januarja in marca. Pod poprečjem je bila februarja Škof j a Loka Seminar za odbornike Skofja Loka, 26. maja. Danes dopoldan je bil v prostorih skupščine Skofja Loka seminar za vse odbornike skupščine. Na njem so govorili o komunalnem sistemu, o dohodku in razdeljevanju dohodka družbenih služb, o odnosu med občinsko upravo in skupščino, obveznostih družbenih služb. Ob koncu seminarja so se pogovorili o nekaterih vprašanjih, ki so jih postavljali prisotni. in aprila. Od tod tudi nihanja v osebnih dohodkih. Za 208 ur dela je v marcu znašal poprečni osebni dohodek v železarni 95.888 din. v aprilu 86.736 din. Poprečno so bili v aprilu osebni dohodki za okrog 9000 S din maivši kot v marcu. Pri tem pa :o poprečje ni enako za vse delovne enote. Tako je npr. žična valjarna v marcu valjala kvalitetne izdelke in pri tem formirala visoko udeležbo pri osebnih dohodkih, ni pa dala ničesar v rezervo, zato je imela v mesecu aprilu, ko ni imela več istega programa* težave z osebnimi dohodki. V tej delovni enoti so bili aprila osebni dohodki kar 32 odstotkov nižji od OD izplačanih v marcu. Ce je železarna v preteklem letu večkrat dosegla fakturirano realizacijo v znesku 5 milijard 800 milijonov, ko še niso delali novi obrati (bluming, štekl, jeklovlek), potem ni'razlogov za preplah, da je norma previsoka. So vsi pogoji, da se ta norma doseže vsak mesec. Jože Vidic Gospodarske novice $ Po ocenah zavoda za tržišče zvezne gospodarsko zbornice lahko pričakujemo letošnjo žetev pšenice v Jugoslaviji na višini lanskoletne rekordne letine. Po istih ocenah bo proizvodnja rži,' ječmena in ovsa nekoliko nižja. 0 Industrijska proizvodnja v Jugoslaviji se'je v prvih štirih mesecih letošnjega leta povečala za 0,1 odstotka. Od 19 skupin industrije je le v 10 proizvodnja nad lanskoletno. Največji porast so dosegli: industrija nafte IG %, prehrambena in industrija papirja 1?%, grafična in elektroindustrija 8 %. Kaj lahko pričakujemo od mednarodnega turističnega leta? Turistični promet ni spodbuden Kaže, da smo se »zaplanirali« (tudi) pri turizmu — Padec števila domačih in porast tujih gostov Družbeni plan Slovenije za leto 1967 predvideva ll-odstotno povečanje vseh gostov, pri čemer naj bi bilo domačih gostov več za 3, tujih pa za 19 odstotkov. Število prenočitev naj bi poraslo za 10 % (5 % domači, 17 % tuji gostje). Rezultati prvega četrtletja kažejo, da bomo pri Inozemskem turističnem prometu plan verjetno dosegli, vendar bomo zaostali v številu domačih gostov. TZS in GTZ sta v začetku maja razpravljali o stanju. Iz poročila povzemamo nekatere ugotovitve. Na Gorenjskem smo imeli T prvem četrtletju za 2,08",, manjši turistični promet kot lani. Izpad gre v prvi vrsti na račun domačih gostov, saj jih je bilo 29.062 ali 6,83% manj, medtem ko je bilo tujih goltov 8.772 ali 17,85% več kot lani. Porast števila domačih gostov sta zabeležili le tržiška (49,2%) in kranjska (7,35%) občina. V škofjeloški občini je bilo domačih gostov za 26,12%, v radovljiški 14,14% In v jeseniški za 12,08 % manj. Čeprav se je število tujih gostov povečalo v vseh gorenjskih občinah (Tržič 172.85 %, Kranj 92,13% Skofja Loka 31,25%, Jesenice 11,62 odst., Radovljica 10,49%), pa je skupno število vseeno manjše kot je bilo v prvem lanskem četrtletju. Podobno sliko nam daje tudi položaj letošnje rimske sezone v Sloveniji. Čeprav je število prenočitev tujih gostov naraslo za 14 %, torej prav toliko kot je padlo število nočitev domačih gostov, je skupno število prenočitev v zimski sezoni (december, januar, februar) za 9 % manjše kot: lani. Na osnovi teh podatkov lahko zapišemo, da glede na predvidevanja turistični promet v Sloveniji ni spodbuden. Seveda moramo imeti pred očmi tudi to, da stanje ni tako slabo, kot ga kažejo podatki turističnih organizacij. V teh podatkih namreč ni zajet izletniški turizem, ki ga ni mogoče natančno meriti. Že na osnovi izredno povečanega števila potnikov na žičnicah pa lahko sklepamo. V mednarodnem turističnem letu Kaj menijo turisti o Gorenjski Gorenjska turistična zveza bo anketirala domače in tuje turiste Zadnji podatki o obiskih tujih gostov na Gorenjskem bo sicer precej ohrabrujoči, vendar pa hkrati zaskrbljujejo obvestila tujih agencij, ki v zadnjem času odpovedujejo napovedane skupine ca letovanje pri nas. Četrtletje je mimo. Pred vrati pa je glavna turistična •ezona. V nekaterih krajih se je tako rekoč že začela. Zato *© se na Gorenjski turistični ivezi v Kranju odločili, da bodo med sezono v nekaterih bolj ali manj znanih turističnih krajih anketirali domače In tuje goste o počutju, željah in pripombah. Tako nameravajo že v prihodnjih 14 dneh anketirati okrog 500 gostov. Anketa bo sestavljena v angleškem, francoskem, nemškem, italijanskem, holandskem, ruskem in srbohrvatskem jeziku. Gostje bodo med drugim odgovorili na vprašanja o počutju v posameznih krajih, ali so zadovoljni s prehrano, zabavo, informacijsko službo, cenami, ali nameravajo v naslednjih letih, še priti k nam na oddih itd. Med sezono bodo goste anketirali vsak mesec. O rezultatih anketo pa bodo sproti obveščali prireditelje in lastnike raznih objektov o mnenju gostov. Ti bodo lahko potem še med sezono popravili razne pomanjkljivosti in morda nadoknadili zamujeno. Po končani sezoni pa bodo zbrali vse podatke in o rezultatih obvestili lastnike objektov in organizatorje raznih prireditev v posameznih turističnih krajih na Gorenjskem. Odločitev Gorenjske turistične zveze v Kranju je vsekakor dobra in pohvalna. Vprašanje je le, koliko bomo letos s tem lahko popravili, upoštevali in nadoknadili? Ali bodo v posameznih krajih lahko med sezono nadoknadili to, kar Jitn prej ni uspelo narediti? Nedvomno pa bodo rezultati ankete zanimivi in bodo, če ne drugega, vsaj pokazali, kaj bodo naši gostinski In turistični delavci morali še narediti — žal dobršen del verjetno šele prihodnje leto? Nočemo biti črnogledi in z vesoljem bomo jeseni zapisali, da smo glavno turistično sezono zaključiti z uspehom. A. Z. da je zlasti domači izletniški turizem močno porasel, kar je lahko tudi eden izmed vzrokov za precejšnje nazadovanje števila domačih prenočitev. ZAKAJ PORAST INOZEMSKEGA TURIZMA? Poprečni inozemski turistični promet v Evropi je od leta 1960 do leta 1965 rasel letno za 12%. V Jugoslaviji se je ta porast gibal okoli 25 % v zadnjih dveh letih pa 21 %. V Sloveniji je bil ta porast okoli 20%. Ne smemo se zaslepljevati z mislijo, da je hitrejši porast inozemskega turizma pri nas izključno rezultat velikega turističnega razvoja. Eden od glavnih vzrokov visokega porasta je predvsem v tem, da se je Jugoslavija zelo pozno uveljavila na inozemskem turističnem trgu. Iz tega izhaja preprosta poenostavljena logika, če dodamo enemu gostu še enega, imamo 100 % porast, Če pa dodamo dvema enega je porast le 50%. Tega sc moramo pač zavedati pri vseh operacijah z odstotki. Druga privlačnost naše države je.poenostavitev formalnosti za potovanje v Jugoslavijo in najverjetneje šele tretja ugodna geografska lega. številne turistične zanimivosti, sorazmerno nizke cene in drugo. Brez dvoma ima Jugoslavija še ogromne možnosti za razvoj inozemskega turizma. Tako bomo dobili samo letos okoli 60.000 novih ležišč, vendar pa to ne bo zadostovalo. V svojem .navijanju cen' smo Se dvignili na višjo raven kot so vredne naše usluge. O tem in podrobneših izgledih letošnje turistične sezone bomo spregovorili v naslednjem sestavku pod naslovom: Inozemski in domači turizem. P. Čolnar Gostinski obrati in hoteli že odprti Kranjska gora spreminja svojo podobo Turistično društvo bo letos potrošilo za svojo dejavnost okrog 50 milijonov S din Gostinski obrati in hoteli Kranjska gora resnično iz dneva v dan bolj spreminja svojo podobo, postaja lepša in zanimivejša za turiste. Vsaka, pa še tako majhna stvar, prihaja bolj do izraza in dopolnjuje obstoječe. Letos, ko smo v mednarodnem turističnem letu pa bo Kranjska gora napravila še večji korak. Kmalu po novem letu so odprli kmečko restavracijo Bor. Ima 80 sedežev in v zgornjih prostorih 32 ležišč, ki so priključena hotelu Pri-sank. Se pred letošnjo sezono pa bodo izročili prometu tudi obnovljeni hotel Slavec. V njem bo 38 turističnih ležišč, sodobna kuhinja in restavracijski prostori s 150 sedeži. V celoti je dograjen tudi potrošniški center. Samopostrežna trgovina P-market posluje že od lani, medtem ko je marca meseca dobila v najem svoje prostore pošta. Ta mesec pa so odprli še nekaj drugih obratov, tako trgovino za galanterijski material in lahko konfekcijo podjetja Zarja z Jesenic, frizerski salon za ženske in moške Komunalnega servisa z Jesenic, ki ima tudi zbiralnico za umazano perilo in čiščenje oblek. V njej je pralni stroj, sušilee in likalnik za hitro pranje in likanje perila, predvsem srajc in podobno. V isti zgradbi je še lopo opremljena turistična poslovalnica Ljubi jana-lrans-porta, kjer prodajajo tudi razne spominčke. V spodnjih prostorih je še velika garaža za parkiranje 50 avtomobilov in servisna delavnica za manjša popravila, mazanje vozil in podobno. Prazen je le še en prostor, v katerem bo uredilo svojo trgovino trgovsko podjetje Živila iz Kranja, ki bo tu prodajalo predvsem delikatesne stvari in slaščice. so že vsi odprti. Po dosedanjih pogodbah in zanimanju za Kranjsko goro sklepajo, da bo obisk dober. Kolektivi gostinskih podjetij urejujejo okolico obratov, krasijo okna s cvetjem, pa tudi zasebniki se bolj zanimajo za letošnjo sezono. Turistično društvo je skupaj s krajevno skupnostjo pripravilo program ureditvenih del za olepšavo kraja. V kratkem bodo obnovili javno razsvetljavo v Kranjski gori in Martuljku, krajevna skupnost je uvedla 6metarsko službo, določila nov prostor za odlaganje smeti in očistila kraj nepotrebnih smeti. Čeprav služba še ne dela zadovoljivo, ker jo med prizadetimi še premalo razumevanja, upajo, da bo kmalu bolje. Turistično društvo je popravilo in uredilo tudi 8 km sprehajalnih poti in steza. Zasebnikom je pomagalo kupiti 800 sadik raznega cvetja in cvetličnih lončkov. Predvideno je, da bo Cestno podjetje junija in julija letos položilo novo asfaltno oblogo na vsej cesti od Jesenic do Podkorena. Hkrati bo opravilo tudi nekatere manjše prenovitve, zlasti na krajih, kjer se je cesta križala z železnico. Turistično društvo v Kranjski gori pa bo poskrbelo, da bodo asfalt takrat, ko ga bodo polagali skozi Kranjsko goro, položili vse do hiš. S sodelovanjem športnega društva bodo uredili tudi manjši začasni avtokamp pri drsališču. Tu so namreč že urejeni potrebni sanitarni prostori, bife in nekatera igrišča, medtem ko bo za avtokamp v Martuljku skrbelo podjetje Franc Rozman. Turistično društvo Kranjska gora bo letos potrošilo za svojo dejavnost okrog 50 milijonov S din. J. Podobnik o ranSISL R 1 !?"edno Povečan promet na mejnih prehodih potrjuje napovedi cenamM^n^w/°VanJl tU,lh gOSt°V pri nas" Na ža,ost 5 Prihodom inozemcev in visokhnl sezone nH n»« J,tr° pada P™met v domačem turizmu, tako da so skupni rezultati turistične F Perdan^ ° ^ ^"»»J«*- Na sliki: mejni prehod na Ljubelju - Foto: Tokrat smo dobili v uredništvo pet vprašanj od naših najmlajših bralcev, pionirjev osnovne šole France Prešeren v Kranju. Za odgovore smo prosili predsednika skupščine občine Kranj Slavka Zalokar-ja. KDAJ NOVA ŠOLA NA ZLATEM POLJU? VPRAŠANJE: Zanima nas, kdaj bomo dobili novo šolo? ODGOVOR: Predvidevamo, da bo nova šola na Zlatem polju zgrajena prihodnje leto, po možnosti do novega šolskega leta 1968-69. Letos bo pod streho, prihodnje leto pa jo bomo skušali čimprej dokončati. GREGORČIČEVA CESTA KMALU UREJENA VPRAŠANJE: Kdaj bo urejena Gregorčičeva cesta ob naši šoli? ODGOVOR: Po pogodbi s Cestnim podjetjem v Kranju bo Gregorčičeva cesta urejena do 15. julija. Potrebno je le še utrditi cestno podlago in položiti asfalt. Hkrati z ureditvijo ceste bo zgrajena tudi asfaltna plošča na delu igrišča šole France Prešeren, ki bo služila učencem za igranje odbojke, košarke in podobnih iger. OTROŠKO IGRIŠČE V SAVSKEM LOGU? VPRAŠANJE: Ali bi v Sav- skam logu lahko uredili otroško igrišče? ODGOVOR: Po urbanističnem programu občine bi v Savskem logu lahko uredili otroško igrišče, vendar v letošnjem programu razvoja občine za to investicijo ni predvidenih potrebnih sredstev. SEMAFOR PRED ZAVAROVALNICO NE DELA VPRAŠANJE: Zakaj ne dela semafor pred zavarovalnico, kadar je največ prometa? ODGOVOR: V Kranju obstaja avto-moto društvo, ki navaja voznike na moderen način usmerjanja prometa. Da bi se novi vozniki v takšni situaciji laže znašli, je v Kranju tudi praktičen primer semaforja na cesti JLA, ki v glavnem služi učenju novih voznikov in ob opravljanju izpitov. Pravo funkcijo bo imel semafor šele tedaj, ko bodo zgrajena še ostala križišča na cesti JLA, ki bo glavna vpadnica v mesto Kranj. VEČ CVETJA V STAREM DELU MESTA VPRAŠANJE: Lepo bi bilo, če bi stari del mesta bolj okrasili s cvetjem. Ali se to ne da urediti? ODGOVOR: Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo v Kranju že obnavlja pročelja nekaterih stavb, s katerimi gospodari, nato pa bo pod okna namestilo še zabojčke z rožami. Prav tako so se za olepša-nje stavb in ureditev okolice odločila tudi nekatera kranjska podjetja, med njimi Kokra, Elita, Central, Merlcur, Frizerski salon, Gorenjska oblačilnica, Gorenjski muzej, Zavod za spomeniško varstvo in Prešernov muzej. Hortikulturno društvo v Krajnju pa si trenutno prizadeva, da bi se vključili v akcijo tudi privatni lastniki stavb. Ob razstavi tehnične vzgoje v Kranju Tisoč presenečenj o tem, kako otrok napreduje od preprostih lepljenk, zgibank in sestavljenk do uporabnih elektrotehničnih izdelkov Kranj, 25. maja — V počastitev dneva mladosti je zavod za prosvelno-pedago-sko službo Kranj s sodelovanjem šol im vrtcev občin Kranj, Skofja Loka in Tržič pripravil razstavo o tehnični vzgoji, ki jo bodo v prostorih delavskega doma v Kranju prikazovali do nedelje, 28. maja, zvečer. Na razstavi sodelujejo tudi društva LT omenjenih treh občin ter kranjska občinska komisija za prometno vzgojo in komunalni zavod za zaposlovanje. Pohvalne ocene številnih gostov na otvoritvi razstave in nepričakovano visok obisk Pomoč za Vietnam Pred nedavnim so v osnovni šoli Stane Žagar v Kranju zaključili z zbiralno akcijo za pomoč vietnamskemu ljudstvu. Učenci in člani kolektiva so zbrali 134 tisoč 768 starih dinarjev. Akcija je trajala le štirinajst dni. prek današnjega dne priča o tem, da gre za prireditev, ki ni dobrodošla le šolnikom, ampak je mikavna za vse, ki se zanimajo za uspeh vzgojnega dela z mladino. Prireditelji žanjejo največ priznanj zaradi tega, ker so izdelke predstavili tako, da so na razstavi vidne vse sestavine in rnetodičnost sodobnega tehničnega pouka. V preglednem zaporedju nas vodijo do preprostih lepljenk, zgibank in sestavljenk, ki najmlajše varovance vrtcev uvajajo v prve ročne spretnosti, do elektrotehničnih izdelkov uporabne vrednosti, s katerimi so se spoprijeli učenci v 8. razredih osnovnih šol. Posebno prepričljivo deluje razstava zaradi tega, ker se ni omejila na izbrane unikate posameznih ustanov, ampak je nekajkrat zajela enake izdelke učencev vsega razreda. Zaradi velikega števila razstavljenih predmetov, saj jih je okoli 1000, razstava terja, da si jo obiskovalci ogledajo zelo pozorno, ker jim sicer premnoge tehnične finese in drobna presenečenja ostajajo prikrita. Pri pozornem pregledu tudi ne moremo prezreti, da so izdelki narejeni is najbolj preprostih, pretežno odpadnih materialov in so zaradi tega od svojih avtorjev terjali še toliko več iznajdljivosti in prizadevnosti. Razstavo bo preučila skupina izvedencev naše republike za tehnično vzgojo. Prispevke, ki so za pouk na posameznih stopnjah najbolj primerni, bo priporočila vsem šolam, zavod za prosvetno-pedagoško službo pa jih bo nagradil s posebnimi nagradami in diplomami. Josipu Vandotu so odkrili spominsko ploščo Za praznik mladosti se je šolska mladina Kranjske gore in z njo prebivalci vse Zgomjesavske doline oddolžila spominu pisatelja in pesnika Josipa Vandota, ustvarjalca številnih povesti o Kekcu. Na njegovi rojstni hiši so odkrili spominsko ploščo. Napis so pripravili slovenski književniki in se glasi: »Tukaj rodil se je Josip Vandot — Pisal je knjige za mladi rod — Ohranili mu bodo spomin Kekec in Mojca in Kosobrin — 15.1.1884 — 11. VII. 1944.« Prireditev je otvoril pisatelj France Bevk, udeležili pa so se je še Vandotovi ožji sorodniki žena, hčerka in vnukinja, člani Društva književnikov Slovenije Ivan Mi-natti, Šmit in drugi. Ploščo je odkril velik Vandotov osebni prijatelj in poznan alpinist Joža Čop z Jesenic, med tem ko so imeli učenci osnovne šole krajši kulturni spored, ki je vseboval veliko Vandotovih pesnik in prizor iz Kekca. Redki so slovenski pisatelji, ki bi večino svojih del posvetili mladini. Med njimi ima častno mesto Josip Vari' dot. Njegovo razmeroma ob' sežno delo, pa je raztreseno po revijah iti časopisih in do danes še ni bilo. zbrano in ocenjeno. Prav gotovo pa spadajo njegove planinske pripovedke o pogumnem Kekcu, strahopetnem Rožljetu, o Koclju, Bedancu in Koso-brinu, o Vitrancu in Pchti, med naše najlepše in najprimernejše spise za otroke. Nekatera dela so prevedena v hrvatski, srbski, makedonski in šiptarski jezik. Celotno Vandotovo delo obsega okrog 250 črtic in povesti, približno 40 kritik, ocen in esejev in čez 200 pesmic. Vandotovi pripovedki Kekec na volčji sledi in Kekec nad samotnim breznom, sta prirejeni tudi za oder in fihnani. S filmom Kekec nad samotnim breznom smo dobili Slovenci novo filmsko zvrst — otroški film. Tržiški taborniki spet delajo Ni še dolgo tega, ko so bili tržiški taborniki oz. njihov rod Severne meje med najbolj-delavnimi v Sloveniji. Ni minila akcija, pohod, ali tekmovanje, da se ga ne bi udeležili. Poznali so jih tudi v sosednjih republikah. Toda menjava generacije tudi njim ni prizanesla. Ostala jih je le še peščica najbolj marljivih z veliko željo, da delo ne zamre, da pridobe nove člane in da enota spet postane takšna kot je bila nekoč. In uspelo jim je. Pred slabim letom se jim je pridružila precej močna četa tabornikov iz Križev in tudi v njihov matični rod so začeli prihajati novi ljudje. Danes so spet med najbolj delavnimi. To jim v Tržiču tudi vsi priznavajo. Nobena akcija, nobena manifestacija mladih v Tržiču in Križah ni minila brez fantov in deklet v zelenih krojih. 2e lani so navezali stike s taborniki iz pobratenega fr. mesta. Letos jih bo deset najbolj delavnih odšlo na 14-dnevno letovanje k njim. — Gostje francoskih tabornikov bodo prav v dneh, ko bo v Ste Maria aux Mineš zboc tabornikov Alzacije. Organizirali bodo taborenje v Poreču za vse svoje člane, obiskali več naših gora, na nekatere izlete in krajša tabo-renja pa bodo povabili tudi tiste pionirje in mladince, ki niso taborniki, in jim bodo na ta način popestrili poletne počitnice. K. GLAS * 6. STRAN Cankarjev dom v Tržiču je v petek zvečer gostil dramo Ferdinanda Rogerja Trije fantje in eno dekle v izvedbi domače dramske sekcije. Delo Trije fantje in eno dekle je po svoji fabuli, katarzi in didaktični tendenci melodrama. Včasih poseže vmes intermezzo komičnih variacij: zdaj burka, zdaj brezčasovna satira, predvsem Situacij ska komika brez socialno družbene determinante — komika žogastih dialogov, •pletenih iz tkiva retoričnih Sarafraz s primesjo teatra-čnega patosa. Za tržiško uprizoritev je razveseljivo dvoje: izredna igra Jožeta Zupančiča v vlogi lahkoživega Michela in pa lik Dolfeta Anderleta v koži razdvojenega očeta. O Zupančiču tole: spričo navdušenja ob njegovi interpretaciji je treba izreči mnenje, ki kljub komplimentom ne »me zatemniti ostalih soigralcev, hkrati pa Zupančiča orientirati. Kaže, da mu je uspelo izdelati identično masko, ki Jo Je zahteval njegov »ljudski« lik, masko, v katero so zlite vse linije dialogov, čudovito ubrane kretnje, ki dopolnjujejo ne le njegovo lahkoživo pojavo • kompozicijsko fazo dramske personalizacije, temveč dopolnjujejo celoten prostor, dajejo dejanju vso potrebno verjetnost in dimenzije. Dolfe Anderle — režiser in igralec, je zadovoljil v obeh pogledih, zlasti v drugem. Prav to dejstvo, da tudi igra, daje režijski shemi tisto plastično, vigrano povezanost, kajti neposredno (s svojo prisotnostjo na odru) lahko koncentrira prostor ali odmika dejanje v utripajočo luč odrske barvitosti. Lik očeta J« bil naravnost očetovsko doživet, nemara iz razloga, ki temelji na njegovi rutini. Jezikovno je prav gotovo najbolj bogat, njegov glas pa ni samo prijeten za laično uho, S svojim koloritom ustreza vsem zahtevam karakterne-ga igralca, seveda v amaterskem smislu. Prostor na odru obvlada skladno s 6vojo malce patriarhalno eminenco, »govoren je kadar molči, zgovoren kadar se zadira nad svojimi otroki. Ivo Kokalj je z vlogo Gil-berta debitiral, zato od njega ni bilo moč pričakovati rezultatov, ki naj bi bili merilo za njegov talent, ali bolje povedano, za privrženost do igralskega udejstvovanja. Kaže, da mu dialog ni mogel predstavljati izraznega sredstva, temveč cilj, kateremu je podredil svoje kretnje in gibanje na odru. Tonica Vrviščarjeva (Kristin) ni niti razočarala, še manj pa presenetila, očitno pa ni zapopadla dinamike, ki jo je terjal njen lik. Nova odrska uprizoritev tržiške Svobode Trije fantje in eno dekle Janez Klemenčič v vlogi najmlajšega brata Bernarda je analogno s svojim likom boječe in zbegano iskal sebe na odru. Toda že ob njegovem prvem nastopu lahko rečemo, da nosi v sebi določene kvalitete, ki mu obetajo, če bo resen, solidno uveljavljanje v amaterski odrski umetnosti. In slednjič: Mara Smoletova z lirično vlogo matere, vseskozi materinska, zaslepljeno predana zatišju družinske eksistence, včasih spozab-ljivo subtilna. Scena je bila identična dramski zasnovi, konvencionalna, morda malo preveč natrpana in zato komaj še funkcionalna. In ob koncu droben očitek režiji, ki meri na premaknje- no kompozicijsko linijo postavljenih oseb. Delo samo postavlja težišče na spekter otrokovih dinamičnih nians, dalje na Gllberta kot gibalo idejne in dramaturške dinamike. Iz uprizoritve sodeč pa se težišče izlušči iz Michela, ki je bolj breme kot iniciator idejne meditacije. Morda zato, ker je Zupančič nadkrilil tavajočega Kokalja, morda zato, ker režiser ni izravnal dialogovih teženj z vizualno komponento nastopajočih. Za konec pa še iskrene želje po pogostejšem srečanju tržiških amaterjev z domačim občinstvom, hkrati s skromno pripombo k repertoarju — izbirati namreč umetniško kvalitetnejša in občinstvu bližja dela. Jože Pcrko Na obisku pri slikarju-samouku Janezu Sedeju Umetnine, ki potujejo v Švico Redkokaleri košček naše ožje domovine nam je dal toliko likovnikov kot Poljanska dolina. Z veseljem lahko zapišemo, da ta ugotovitev ne velja le za pretekla obdobja, ampak da tudi v današnjih dneh srečujemo tu mnoge umetnike, ki jim je narava namenila enega svojih najlepših darov — sposobnost dojemanja in upodabljanja lepot človekovega okolja. Pred desetimi leti se Je mednje povsem nepričakovano in celo slučajno uvrstil tudi žirovski čevljar Janez Sedej, ki danes že velja za enega najbolj cenjenih in iskanih naivcev pri nas. Pred dnevi sem ga obiskala v njegovem domu v MOTIVI IZ LOKE - Loški slikar Boris Jesih Je doživel z razstavo svojih motivov iz škofje Foto- F* Perda?1 USPCh' N& nJegovih del Je že PritrJen listek PRODANO. Glasbeno - literarni večer v Tržiču V torek, 23. maja, sta delavska univerza in komite ZMS s sodelovanjem obeh osnovnih Sol priredila glas-beno-literarni večer v počastitev dneva mladosti. K pestrosti sporeda so pripomogli gostje; pesnika Jože Smit in Niko Grafenauer ter mladinska pisateljica urednica Cicibana Branka Jurca, znana po številnih kratkih zgodbicah za otroke in mladino. Na vprašanje kaj jo Je napotilo k pisanju zgodbic za otroke, nam je odgovorila, da je bil V nekaj stavkih PREDOSLJB: Osnovnošolsko glasilo Zares — Te dni je osnovna šola v Predosljah izdala letošnjo tretjo številko literarnega glasila učencev ZARES. Zajetna Številka, ki obsega 46 strani, je opremljena Se z ličnimi risbami. Učenci so napisali več prispevkov o svojem očetu, ki je zaposlen v tovarni, opisali vasi, kjer živijo, nekaj namišljenih in resničnih doživetij ter pesmi. JESENICE: Tudi na poklicni soli dobri uspehi — Z 20. majem so zaključili pouk zadnji, tj. tretji letniki jeseniške poklicne šole. Kakor na tehnični srednji soli, je bil tudi na poklicni šoli dosežen lep uspeh. V štirih razredih z blizu sto učenci ni padel nihče, popravne izpite iz enega predmeta pa imajo le trije učenci. Izboljšanje učnega uspeha na omenjeni šoli je nedvomno zasluga predavateljev in seveda tudi učencev, ki vse bolj čutijo, da jim je poklic in izobrazba vse bolj potrebna. Upati je, da bodo doseženi podobni uspehi tudi na zaključnih izpitih. to neposreden stik z otroki, kajti že vrsto let je opravljala poklic učiteljice. Za svoja dela je prejela Levstikovo nagrado, ki je največja nagrada za mladinsko književnost. Otroke sta posebno navdušila mlada slovenska pesnika Niko Grafenauer s svojimi prikupnimi pesmicami o Pe-denjpednu in Jože Smit, ki se je predstavil z nekaterimi pesmicami iz svojih zbirk. Poleg literatov so nastopili pevski zbori osnovne šole heroja Grajzarja in Bračiča. NajsvečanejSi trenutek pa J« bilo vsekakor podeljevanje Prešernovih bralnih značk pionirjem in pionirkam, ki so tekmovali v poznavanju literature. V tržiški občini je letos tekmovalo 250 učencev, najboljši pa so bili deležni knjižnih nagrad s posvetili Branke Jurca, Jožeta Smita in Nika Grafenauerja. Vika Mih. lič Dobračevi pri Zireh. Našla sem ga za slikarskim stojalom, ki ga v hladnejših dneh postavlja pri velikem oknu v kuhinji. Prostor je napolnjevala bučna glasba iz radijskega sprejemnika, ki je, kot je pozneje povedal, nepogrešljivi sestavni del njegovega delovnega vzdušja. V odgovorih na moja vprašanja, ki Jih je nizal nasmejan, vendar nič kaj gostobeseden je povedal tole zanimivo pripoved: — 2e v osnovni šoli sem vedel, da dobro rišem. Ker sem bil slab matematik, sem sošolcem delal risbe v zameno za računske naloge. Po Soli sem šel za čevljarja in ob preobilici dela sem povsem pozabil na svoje slikarske sposobnosti. Leta 1955 sem bil invalidsko upokojen in takrat se je primerilo, da so moji znanci hvalili neko sliko, ki mi ni bila prav nič všeč. Dejal sem jim, da je kič in da bi kaj takega prav lahko naredil. Pa so mi odvrnili: »Ce bi res kaj znal, bi pa slikal!« In tako sem začel, saj časa sem imel kot upokojenec za to več kot dovolj. Slikanje me je hitro pritegnilo in posebno sem se navdušil za stare motive It vasi Poljanske doline. Doslej sem jih naslikal okoli 140 in menim, da je že čas, da se za spremembo ozrem še malo proti Ccrkncmu. Janez Sedej je pred nekaj leti pripravil prvo samostojno razstavo v Skofji Loki in tu je bil začetek njegove nagle poti do priznanja. Razstavo si je ogledala tudi skupina švicarskih muzejskih delavcev, ki so jo dela na mah osvojila. Dobil je povabilo na razstavo v Basel in od tedaj potuje v ta kraj večina njegovih olj. Za njegove umetnine, ki jih predstavlja tudi v okviru razstav slovenskih in jugoslovanskih likovnih umetnikov, se poteguje toliko ljubiteljev, da zase ni uspel zadržati dobesedno ničesar. Pravi, da je to precej zaradi tega, ker naredi malo, saj za večino slik porabi mesec ali celo dva. Res — Janez Sedej slika počasi in pazljivo, z veliko pozornosti in ljubezni do motiva, ki ga izbere. Na sliko ga prenaša resničnega, očisti ga le sestavin, ki mu niso v prid. Pristop in odnos do dela, kompozicija in barve, ki jih izbira, so pot do umetnin, ki učinkujejo prav na svojstven način. Opisati jih ni mogoče niti z besedami niti s primerjavami z deli drugih umetnikov. In tu je morda vzrok za to, da nam pogled na njegova dela zapušča spomin, ki močno oživlja, kadar nas pot pripelje v Poljansko dolino in se oziramo po njenih gričih in domačijah. M. S. Otroci. To je tisto, kar umetnik najbolj ljubi. Največkrat nastopajo v njegovih delih. Ko je govoril o njih, se mi je zazdelo, da sem razume! njegovo »plašnost«: »Zakaj jih najraje rišem? To je tako lahko razumljivo. So preprosti, enostavni. Med njimi se še ne ločijo tisti, ki mislijo, da so več vredni kot drugi. Vsi so si enaki. Pomagajo si v igri in pri delu. Med njimi je še zaupanje, ne poznajo prevar...« RISBE Jovanovič nama je razkazal svoje slike. Pravzaprav so bile to risbe v tušu, ki so nastale v zadnjih dveh letih. Zanimalo naju je, kdaj se je odločil za slikanje. »Rišem že enajst let. S tem mislim na resnejše risanje. Razumljivo, da sem zelo rad risal že v šoli...« Peter Jovanovič iz Dolenje Žetine je značilen primer ljudskega umetnika. V povezanosti z zemljo in gozdom, trdim kmečkim življenjem, ljubeznijo do otrok, do prirode, z ljubeznijo do preprostega kmečkega življenja, z borbo človeka v odmaknjenih hribih z vsakdanjostjo, se je v plašnem hribovskem fantiču porodilo tisto skrivno čustvo dojemanja, tista sposobnost opazovanja in izražanja doživetega, ki ustvarja med ljudstvom ljudske umetnike — naivce. Dolenja žet i na je majhna vasica, zaselek nekaj hiš. Ko 6va s fotoreporterjem odhajala iz Kranja, sva se spraševala, kako bova Dolenjo 2e-tino sploh našla. Kar sva vedela, je bilo le to, da vasica spada pod pošto Poljane. Pravijo, da prinaša nesrečo, če ti mačka prečka pot. Ne, tega nisva doživela, vendar naju je veliko bolj presenetila velika rumena lisica, ki se je počasi splazila čez cesto, se malomarno ozrla na prihajajoče vozilo in se splazila v obcestno grmovje. Sreča ali nesreča? Ga bova našla doma? Bova našla Dolenjo Žetino? Tako sva se spraševala, ko sva zavila po lepi oskrbovani cesti proti Javor jam. Vozila sva mimo križišč in začela sva dvomiti, če sva na pravi poti. Ljudje, ki sva jih spraševala po Žetini, so naju gledali nejeverno. Ko sva jim pojasnila, da iščeva Jovanovi-ča, se jim je obraz razlezel v nasmeh: »Petra? Tega bosta lahko našla. Le naprej po cesti, držita se desne, ko bosta pripeljala skozi gozd, bosta pod seboj zagledala neometano hišo. Tam stanuje. Sicer pa kar vprašajta ljudi, saj ga vsi poznajo ...« Ko sva se pripeljala že visoko v gričevje, se je pot nenadoma zelo poslabšala, okoli nje so se strnili gosti temni gozdovi Med jasami sva videla mogočni Blegoš ... Dva moška sta se trudila z debelim hlodom. Ko sva ju vprašala po Jovanoviču, sta pokazala le okoli ovinka in ob cesti pod nama sva zagledala neometano hišo — dom Petra Jovanoviča. PLAŠEN UMETNIK Nekateri imenjujejo Petra Jovanoviča plašen umetnik'. Pravijo, da ni zgovoren, da se boji ljudi, da zaradi tega le nerad kaj več spregovori. Tega občutka nisem dobil. Bil je prijazen, pa čeprav res ne preveč zgovoren. Kljub temu nisem imel občutka, da se boji. Raje bi to imenoval nezaupanje. Nezaupanje do ljudi in do narave, ki oblikuje njegovo osebnost. Nerad govori o načrtih, o prihodnosti, vendar če človek sprc-g> vori o kmetih, o otrocih, je takoj poln dobre volje, rakoj pripravljen na vsak pogovor. Kmetje in otroci so njegov svet. Ljudje, med katerimi živi, mu dajejo vsak dan nove in nove ideje. Ne išče motivov za svoje skice in lesene plastike, ker se mu sami ponujajo. tom, mlatiča itd., itd. Človek mu ne more verjeti, da je to sad le triletnega dela. »Tudi tu se moram malo popraviti. Tudi tu moram povedati, da delam tri leta resno. Ko sem bil še majhen fantič, sem vse prevečkrat poizkušal z rezbarje-njeni po domačem pohištvu. Seveda me mama ni bila preveč vesela...« V družini je bilo 8 otrok. Peter je tretji po starosti. Morda prav od tu tudi izvira njegovo naravnost neverjetno navdušenje nad otroci. Rezbari in riše jih, kot da bi mu jih ne bilo nikoli dovolj, kot bi jih manjkalo v tej hriboviti pokrajini. »Otrok je dovolj in jih ni. Včasih si jih želim videti več in se mi zdi, da jih je kar premalo ...« Petletni nečak Robert mu sledi na vsakem koraku. Opazuje in občuduje ga. Ponosno nama je povedal, da je enkrat že bil v Kranju ... ŽELJE SO OSTALE SKRITE »Kaj želite doseči? Kaj pričakujete od življenja? Kakšni so vaši načrti? Pravzaprav ste šele fant pri devetindvajsetih letih. Samski. Gotovo PRED »ATELJEJEM« — Peter Jovanovič z nečakom Robertom pred »ateljejem«, ki ga ima na seniku Umetnik izpod Blegoša Jovanovič je naredil pet razredov osnovne šole v Ja-vorjah. Po šolanju je ostal doma. »Do osemnajstega leta sem popolnoma prenehal s slikanjem. Tedaj so me navdušila dela v Mladih potih. Leta 1957 sem poslal risbo. Objavili so jo . ..« S tem se je začela doba risb Petra Jovanoviča. Pred nama je razgrnil čez 200 risb ki so nastale v zadnjih dveh letih. Otroci v igri, v zibki, pri delu, otroci povsod. Kmetje. Na polju, v gostilni. S krčevito oblikovanimi kretnjami. Trdi, neizprosni v svoji gorati pokrajini. Jovanovičeve osebe se odlikujejo po velikih, največkrat široko odprtih očeh. Otroci in kmetje z žejnim pogledom vpijajo vase življenje. Vpijajo tisto življenje, ki ga spoznava avtor v odkriti lepoti umetnosti. Manjša skupina risb prikazuje naravo. Drevo. Les. Ta skupina govori o njegovem nagnjenju k lesu — h kipcem. UMETNIJE V LESU »Rezljati sem začel pred tremi leti. Tukaj delam ...« Popeljal naju je v senik nad hlevom. Tu je njegov atelje. Kmetje in otroci so tu v lipovem, hrušovem in oreho-hovem lesu. Dleto in leseno kladivo sta mu edino orodje. Brez dvoma predstavljajo ti kipci največ v njegovem ustvarjanju. Punčka z medvedkom, šolarja, skupina otrok, ki igra ringa-raja, kjakljarica, žena za kolovra- imate pred seboj še vse polno načrtov.« »Vsak ima načrte, želje, upanje, nade, tudi jaz, vendar o tem ne bi rad govoril, človek nekaj pove — pa se ne uresniči. Povem lahko le to, kaj delam, kako živim.« Doma imajo nekaj malega zemlje, kravico, včasih dve. Dela na majhni krpi zemlje ni veliko. Peter se preživljaš tem, da pomaga sosedom na polju, v gozdu. Od umetnosti je bolj malo. Komaj toliko, da si povrne stroške. Tudi v tem ne bi uspel, če ne bi dobival les zastonj. »Lani sem razstavljal v Šk. Loki. Takrat sem prodal nekaj del. Letos bom verjetno v začetku junija razstavljal v Kranju. Morda bom tudi kaj prodal. En moj kipec je »odšel« celo v Nemčijo. Rad bi... Ne, o željah je bolje molčati.« Peter naju je spremil do avtomobila. Pomagal nama je nesti kipca, ki ju je poklonil najboljši šoli in posamezniku, ki sodelujejo v Glasu pionirjev. Povedal je že svoje izbrance, vendar naj to ostane kot presenečenje za Glas pionirjev. Stisnili smo si roke in se poslovili. ! STROKOVNO MNENJE Kaj menijo strokovnjaki o Petru Jovanoviču? Kritiko naj prepustim ravnatelju Loškega muzeja Andreju Pav« lovcu: »čeprav je Peter Jovanovič popoln samouk, kaže v svo* jih risbah s tušem in v lesenih plastikah dar izvrstnega opazovanja, smisel za čisto risbo, kar daje skupaj z okorno preprostostjo figur pravi ekspresivni čar naivnosti, ki polno zazveni prav v obdelavi motivike iz njegove najbližje okolice: otrok in kmetov.« TEKST: P. Čolnar SLIKE: F. Perdan RINGA-RAJA — Za razstavo raja v Kranju ima Jovanovič največ dela z otroško skupino Ringa- GLAS * 8. STRAN SOBOTA — 27. maja 1967 Labodji spev kljukastega križa (Nadaljevanje) UBIJALEC Z DOKTORSKO DIPLOMO Ob eni in sedemintrideset minut po polnoči so privedli Kaltenbrunnerja, Himmlerje-vo desno roko. To čudaško bitje je imelo lokav pogled in dolge roke davitelja. Kaltenbrunner, ubijalec z doktorsko diplomo, je organiziral SS v Avstriji in bil šef Gestapa ter SD (varnostne službe). General policije Kaltenbrunner je bil eden najbolj prevejanih Hitlerjevih ubijalcev. V njegovi »oskrbi« so bili vsi tisti, ki jim je bila namenjena smrt iz rasnih ali političnih razlogov in on je bil tisti, ki je izdajal ukaze, naj se pošljejo v smrt vsi, ki so poskušali ubežati koncentracijskim taboriščem. Človeku je bilo težko slišati vsa njegova kriminalna dejanja. Kadarkoli bi bil na zaslišanju moral govoriti o njih, se je napravil bolnega v upanju, da se bo tako izognil kazni. Se v svoji poslednji izjavi je skušal pojasniti, da je nedolžen in trdil, da je delal tako kot mu je bilo ukazano. Kaltenbrunner je proseče pogledal duhovnika, ki je že bral molitve. Obsojenec je z zmedenim pogledom zrl okrog sebe, toda ravnodušni izvršitelj mu je navlekel črno na-glavnico na njegovo glavo. Nato je prišel Rosenberg, avtor »teorije o rasah«. Svoje ime je povedal skoro neslišno. Ko mu je bilo prek tolmača rečeno, da lahko pove nekaj poslednjih besed, je Rosenberg stresel z glavo in komaj premaknil ustnice, ko je neodločno šepnil »Ne«. Sladkobesedni demagog, ki Je v smrt poslal milijone nedolžnih ljudi, je pri pogledu na vislice izgubil dar govora in le proseče gledal duhovnika. Naglavnica in vrv sta padli na svoje mesto in zdravnik je ugotovil smrt. PO VSAKEM OBEŠANJU SO MENJALI VRV Hansa Francka so pripeljali ob eni in 56 minut po polnoči. Vodeči nacistični pravnik in Hitlerjev svetovalec je pomagal ostvarjati sistem koncentracijskih taborišč in sodeloval pri vseh zločinih in preganjanju Zidov. Bil je generalni guverner okupirane Poljske in krvnik Poljakov. V žareči želji, da bi do kraja uničil poljski narod, je začel svoj načrt pretvarjati v dejanja. In zdaj, ko mu je nad glavo visel meč pravice, je zaigral klovna — nasmihal se je in klanjal. Nato se je nagnil k duhovniku in izrekel bogokletno molitev: »Gospoda prosim, da bi me sprejel v svoje sveto varstvo.« Vrv so potem menjali, ker 60 jo menjali po vsakem obešen cu. RASIST TUDI POD VISLICAMI Naslednji je bil Viljem Frick. Bil je Hitlerjev minister za notranje zadeve, obtožen pa je bil zaradi koncentracijskih taborišč. Zaradi tega je bil odgovoren za vsa zla' dejanja v njih. Obsojen je bil tudi zaradi sistematičnega ubijanja ljudi »nekoristnih Nemčiji« — bolnih, onemoglih, starih in nesposobnih tujih delavcev. Odhajali so v smrt po privatnih ambulantah in bolnicah na osnovi tajnega zakona, ki sta ga sestavila Frick in Himmler. Te moritve so se nadaljevale iz leta v leto, do zadnjega dne nacistične vladavine. Frick je zrl na vislice ves trd od strahu. Stopil je na prvo stopnico in obstal. Morali so mu pomagati po stopnicah navzgor. Nato je sledil Julij Strei-cher, trdovraten nacist, rasist in antisemit. On je napojil dušo Nemcev s strupenim sO_ vraštvom do »nearijcev« in jih klical na preganjanj« in uničevanje »nižje rase«. Vojaki so mu zvezali roke na hrbtu. Zdelo se je, da vislic sploh ne vidi. Histerično se je zadri: »Heil Hitler!« Tolmač ga je vprašal za ime. »Saj ga veste,« je vzkliknil Streicher. Ker je bila izpoved imena obvezna formalnost, so ga še enkrat vprašali: »Vaše ime?« Spet je vzkliknil: »Saj ga veste!« Ko so ga vprašali tretjič, je rekel: »Julij Streicher«. Pod vislicami je kričal: »Kličem te, bog . . .« S sovraštvom se je oziral po ljudeh v dvorani, nato se je obrnil proti Amerikancem, pokazal na nas Ruse, rekoč: »Nekega dne bodo boljševiki obešali vas.« Potem je ponovil s krikom nečloveškega sovraštva: »Purim!«* KOT NOREC Ko so Streicherju končno le nataknili oglavnico, so prihajali izpod nje do nas glasovi kot bi kdo cvilil. Nato so pripeljali Sauckla. Bil je tak kot mrtev pes. Srajca je bila odpeta, nosil je žemper. SS-obergrupen-firerja so obdolžili nasilnega rekrutiranja za prisilno delo v okupiranih deželah. Zagovarjal se je, ker je dal odpeljati v suženjstvo v Nemčijo več kot 5 milijonov ljudi. Zdaj je. nekdanji ošabni dobavitelj, ki je uničil toliko življenj, bil podoben norcu. »Obsodba je nezakonita,« je vzkliknil. Sledili sta oglavnica in ko-nO'pee. Tedaj je vstopil Jodl, z generalskimi lampasi na hlačah, in nastopil odločno. Razločno je povedal svoje ime: »Alfred Jodl«. Gledal sem njegove ledene, predrzne oči, njegov asketski obraz in domislil sem se njegovega pričanja pri sojenju. Ta človek je odredil, naj se pobijejo vsi pripadniki »Gibanja odpora«. Odredil je, naj se uničijo vsi, vključno celo otroke, ki so pomagali ali simpatizirali z gibanjem odpora. Pod vislicami je dejal: »Pozdravljam te, moja Nemčija!« Gledal sem ga in razmišljal o tem, da ni svojim Nemcem prinesel nič drugega kot bolečino in sramoto. Pod vislice se je povzpel zadnji obsojenec Seyss-In-quart in povedal svoje ime: »Dr. Arlur Seys-Inquart«. Nacistični krvolok z obrazom intelektualca je organiziral surovo okupacijsko policijo na Poljskem in na Holandskem ,neizprosno uvajajoč Hitlerjev »novi red«. V hipu plačila za svoje pregrehe je mrmral o »zgodovinskih trenutkih«. * »Purim« jo svečanost v čast poraza Hannanovega načrta »Neprijateljstvo do vseh Zidov«. Hannan in njegovi sinovi so bili obešeni. VSAKOMUR SVOJE... Ob dveh 46 minut in 36 sekund zjutraj je bilo vse pri kraju. Dva ameriška vojaka sta na nosilnici prinesla G6-ringovo truplo. Pokrito je bilo s črnim pregrinjalom, ki so ga dvignili, da smo lahko videli truplo. Potem so tudi Gbringa položili k ostalim. Sodba Mednarodnega vojnega sodišča je bila izvršena. Odšli smo na kaznilniško dvorišče ter z olajšanjem vdihavali sveži nočni zrak. Vsa ta petindvajsetorica, ki je bila navzoča pri usmrtitvi, ljudje raznih poklicev, starosti, narodnosti in nazorov, kot da so v tistem hipu mislili isto. Soglašali so v tem, da morajo vojni zločinci biti kaznovani, odločno in brez usmiljenja, zdaj in v bodočnosti. Molče sem se sprehajal po peščeni stezi, ob kateri je raslo grmovje, obsekano s tipično nemško natančnostjo in razmišljal o ironiji usode. Konec vojne sem deloval z »Izredno državno komisijo za zločine nacističnih uzurpator-jev« in tako videl taborišča smrti, krematorije Majdane-ka, Auschvritza in Treblinke, plinske celice, gore čeveljcev, ki so pripadali pomorjenim otrokom, jame, do vrha polne trupel, in kope človeškega pepela. Na vseh vratih, ki peljejo v pekel, imenovan »koncentracijsko taborišče«, je bil isti cinični napis: »Vsakomur svoje«. V mislih sem se vrnil na dogodke današnje noči in si dejal: kar so zaslužili, so dobili. Vsakomur svoje... Kotiček za gorenjske humoriste Mednarodn let Odkar sa me naučil pisat pa brat pounem že en kar lep štvil mednarodnih let, edn j biu za to drug za kej drujga, tak de sa zmeri kej nouga gor spraul. Se zastop de to ni blo kar ke u tri dni, se u mednarodn drušn takga na regiraja pa komandiraja tak k maja obrtna šola, ampak tak, k sa mal več šol pošnufal pa skončal. Letaš sa se pa po celm svet u turizm zagnal, s taka ihta de b u cajtngah hnial sam od tega pisal, be bi u Azij na blo vojske pa še kej podobnga. Sevede tud naša preluba deželca na sme bit udzad če se kej takga kuha po svet, de b nam kešn bel velaun tuj dnar u kasa teku. Vsaka vas že grunta na kasna viža b se uštukala u ta kolesje pa od tega mednarodnga pre-selvajna folka čim več dnar-ja potegnila. Res, de srna se mal pozn zbudil pa zbrihtal, de od tega tud dnar pride, pa j že to ttlik uredn, de se sploh srna. Žalastn, pa res j pa tud to, de sam s fancam, pa s caj- tngam nabo neč dergač ket druge leta. Za del j treba perjet pa merskej porihtat, počedt, merskešna nova manira pa ornga upelat, pa še pd še. Na vem kuga u Lok misija ampak kešne hvale to ni uredn kar srn zadnč vidu. Sm neki koritu gor preki gradu, pa sm vidu de j tista ta glauna pot k pele s Placa u muzej pa k ja skori usak tuj člotik k u Loka pride prehod, tak na use mile vile zapšena pa zarašena, de se človeku kar mil stri, k se na kešn čedn sprehajališe spou-ne. Jest na vem a tista jir-ma, k ma te zadeve čez, čaka, de baja tistih par muze-jerju nagnal še plet, k b lan rad z neh govedarje nardil, al pa misl pertrucat de b drug let use velal pod regU cam: Mednarodn let plevela pa šauja. če na taperva misija sa se, ket se m zdi zmotil, če pa na tadrugu ča-kaja j pa proti de se že letaš začnema perštimovat če jim glih rata. Bo saj ena reč k se borna brez prevelke mitje poornh perštimal nana. osa Uporabljam najlon, precej močnejši je! Mislim, da ste mu dali preveliko dozo pomirjevalnega sredstva! Obriši čevlje! Ne vidiš, di sem oprala avto! Tedni po svetu Sirija je v četrtek določila stanje vojne pripravljenosti za vse enote prostovoljne civilne ljudske armade. V tej armadi je več kot 250.000 ljudi. Enotam so razdelili orožje in strelivo. V Siriji je sedaj več kot 300 tisoč civilnih borcev. Generalni sekretar OZN U Tant je v četrtek odpotoval iz Kaira v New York. Pred odhodom se je še enkrat sešel z egiptovskim zunanjim ministrom, v sredo pa se je štiri ure pogovarjal s predsednikom Naserjem. Predsednik Naser je med pogovorom povedal, đa ZAR želi in je pripravljena, da pomaga uresničiti cilje poslanstva, v okviru katerega je U Tant prispel v Kairo. General Patakos je izjavil, da bodo spustili grške jetnike, ko bodo s svojim vedenjem dokazali, da ne mislijo škodovati interesom Grčije. Pripomnil pa je, da pri njih ni političnih jetnikov, temveč da so zaprti samo komunisti, ki so se pregrešili proti zakonu o državi. Po vsej Italiji so že nekaj dni demonstracije proti vojni v Vietnamu. Najhujša je bila v četrtek pred ameriškim veleposlaništvom v Rimu. Predsednik KP Kitajske Mao Ce Tung je pred kratkim izjavil, da je delitev po delu »buržuazni izum«. Hkrati se je zavzel za uvedbo brezplačne preskrbe po vnaprej določenih merilih. Vse kaže, da kitajsko vodstvo sedaj razmišlja o tem vprašanju. V četrtek so izraelske oblasti mobilizirale veliko privatnih avtomobilov, da bi tako zagotovile normalno preskrbo prebivalcev s hrano. Ljudje so namreč začeli kopičiti zaloge živil. Trgovine, ki prodajajo najvažnejša živila, so odprte tudi čez noč. Bonnska policija je sporočila, da je bil v četrtek zjutraj izvršen atentat na špansko veleposlaništvo. Peklenski stroj je eksplodiral pred vhodom v poslopje. Menijo, da je bil atentat izvršen zaradi političnih razlogov. Pred vhodom so namreč našli papir z obtožbami Francovega režima. V sovjetski zvezi so v četrtek izstrelili komunikacijski satelit Strela I. Naloga satelita je nadaljnja izpopolnitev in poskusna uporaba dvosmerne televizijske in telefonsko-telegrafske radijske zveze. Mogoče se je medtem, ko to pišemo, na Sinajskcm polotoku že vnela vojna. Položaj je do konca napet. Vsaka iskrica lahko povzroči požar. Napetost med Izraelom in arabskimi državami se je v zadnjih dneh odvijala z izredno hitrostjo. ZAR je po umiku sil OZN zasedla svoje ozemlje ob Akabskem zalivu, odkoder se je umaknila ob trojnem napadu pred desetimi leti. Sporočili so, da je Akabski zaliv zaprt za izraelske in druge ladje, ki bi vozile Izraelu strateški material. Kairski dnevnik Al Ahram je zapisal, da je ZAR minirala 7 milj široko Tiransko ožino in dala navodila ladjam za plovbo. V Ljubljana transport, poslovna enota Jesenice, ki se je pred nekaj leti začela intenzivneje ukvarjati tudi s turistično dejavnost, iz leta v leto širi svojo dejavnost in dosega lepe uspehe. Pred nedavnim je enota odprla v Kranjski gori novo turistično poslovalnico, garažo za parkiranje 50 osebnih avtomobilov in servisno delavnico za opravljanje manjših popravil ter vzdrževanje motornih vozil. V letu 1963 je poslovna enota na Jesenicah opravila skoraj 29.000 km posebnih izletniških prevozov in prepeljala nad 6000 turistov. V naslednjem letu jih je prepeljala že 54.S05, v letošnjem Na to dejanje je Izrael reagiral z izjavo: »Blokada življenjsko pomembnih poti v Rdeče morje je enaka vojnemu dejanju.« Prav gotovo drži, da je plovba po Akabskem zalivu izredno pomembna za Izrael. Prav tako drži, da je ZAR s to odločitvijo prilila olje na ogenj napetosti, kajti pretežno prek pristanišča Elata se Izrael oskrb-ljuje z gorivom. Ob tem pa ne gre zanemariti tudi stališča ZAR. Vlada ZAR je opozorila, da so njene ozemeljske vode široke 12 morskih milj. Izrael je prišel do plovbe po Akabskem zalivu s pomočjo agresije leta 1936. Do lega leta je bil zaliv pod nadzorstvom ZAR. Prav prvem četrtletju pa 6936. Enota se ne uveljavlja le v izletniškem turizmu, ampak tudi z gostinsko dejavnostjo in prometom z žičnicami. Znana je sedežnica na Spa-nov vrh, ki sta se ji letos pridružili še dve vlečnici- na bencinski pogon. Tako ima. podjetje tri vlečnice in se-dežnico. Do konca aprila sta vlečnici obratovali v Planici, za prvomajske praznike in nekaj tednov čez na Vršiču, v kratkem pa bodo eno prestavili na plaz pod Prisank, kasneje pa jih bodo prenesli na Kredarico za trening naših alpskih smučarjev in drugih ljubiteljev visokogorske smuke. tako je ZAR sklenila, da bodo s torpednimi čolni zaustavili vsako ladjo in da bodo izraelske poučili, da so v egiptovskih teritorialnih vodah, kamor jim je dostop prepovedan. Generalni sekretar OZN U Tant je odletel na posvetovanje s predsednikom Naserom. Istočasno so zahodne države sklicale izredni sestanek Varnostnega sveta pri OZN, na katerem so poizkušali zvaliti vso krivdo za nastali položaj na ZAR. Čeprav se je končal sestanek dokaj klavrno, ker se sedem držav ni holelo vplesti v dejavnost zahodne diplomacije, je svet vendarle zvedel za stališča, ki jih imajo svetovne sile na tem področju. ZDA in Velika Britanija sta že izrazili podporo Izraelu. Kaj drugega tudi ni bilo mogoče pričakovati, saj branita stališča, ki so obveljala zaradi agresije na ZAR, v kateri sta sodelovali. Sovjetska zveza je poudarila, da daje vso podporo arabskim državam in da se bo srečal morebitni agresor z njenim nujodločnejšim odporom. Posebno vlogo v nastali krizi igra Francija. Naser in De Gaulle sla izmenjala tajni poslanici, po katerih je prišel francoski poziv po sestanku med ZDA, Veliko Britanijo, Sovjetsko zvezo in Francijo, na katerem naj bi se pogovorili o miroljubni rešitvi problema. Jasno je, da so se zahodne sile v svojih prizadevanjih na Bližnjem vzhodu uštele. Ob trojnem napadu leta 1956 je bila ZAR osamljena, sedaj ima podporo Arabcev poleg podpore Sovjetske zveze, ki je s svojim znanim opominom Londonu o raketah, ki dosežejo Anglijo, že leta 1956 odločno posegla v dogajanja v prid arabskemu svetu. P. Čolnar Letos vlečnica tudi na Kredarici Zamejski pevci in godbeniki na Jesenicah Svoboda Tone čufar Jesenice odigrava na področju kulturne povezave z zamejstvom vse večjo vlogo. To dokazujejo tudi stiki, ki jih je nedavno navezala s prosvetnim društvom JEZERO v Doberdobu. Povabila je moški pevski zbor in godbo na pihala omenjenega društva na Jesenice. Oboji so se vabilu odzvali minulo soboto. Goste iz Doberdoba v Italiji je sprejel pred jeseniškim gledališčem pihalni orkester jeseniške Svobode s promenadnim koncertom. Jeseničane, ki so prišli v soboto zvečer na koncert, je prijetno presenetil 30-članski moški pevski zbor z imenom Jezero in prav toliko številna godba na pihala Kras. Medtem ko je zbor pel slovenske, koroške, makedonske, ruske in tudi črnske duhovne pesmi, je godba na pihala zaigrala v glavnem marše in te največ italijanskega izvora. Sicer premaloštevilno občinstvo je goste iz Doberdoba zasluženo.in s simpatijami pozdravilo. Za obisk pa se je zahvalil predsednik jeseniške Svobode Joža Vari, ki jim je izročil spominsko darilo, medtem ko sta pevo-vodja in dirigent prejola šopke rdečih nageljnov. Gostom, ki s svojo vztrajno napredno usmerjenostjo ohranjujejo slovenski jezik in gojijo slovensko pesem, je priredil komorni zbor Svobode Jesenice na družabnem večeru v hotelu France Rozman v Martuljku kratek koncert. Pred vrnitvijo v Italijo pa so se poklonili zamejski Slovenci pred spomenikom^ talcev pred železniško postajo na Jesenicah z žalno koračnico in položitvijo venca. Prosvetnim delavcem iz Doberdoba, ki bod na Jesenice še prišli, bo vrnila jeseniška Svoboda obisk _ v nedeljo, 3. junija. Dan mladosti v garniziji Stane Žagar v Kranju — Tudi letos so za dan mladosti dijaki kranjske gimnazije obiskali vojake v gamiziii Stane Žagar v Kranju. To srečanje je postalo že iradicionalno. Tako so imeli v četrtek skupni kulturno-zabavni spored, v katerem so sodelovali vojaki iz garnizije in gimnazijski, mladinski, pevski zbor. Po končanem sporedu pa so imeli na igriščih v garniziji razna športna tekmovanja, kjer so se pomerile ekipe gimnazije in vojaki. Večina dijakov si je ob tej priliki tudi ogledala najrazličnejša orožje m se z vojak! in starešinami pogovarjala o življenju in delu vojakov v jugoslovanski ljudski armadi — Foto: M. Petrovič Na robu vojne KO SO PRlVESlAU NA ZAUPNI KONtC ; 3t2tRA,SO PADIE rRVC SNEllNKE VOPA 3£ ZAČllA ZMlttOVATI ,N ZATO SO .AMO HITRO POTtCNILV NA Nlf CK BREC ARCONAVTI SO SI POSTAVI V.I ZAS1LNC *OTORE.0\PJKW3E3ONOČ. SNCCJ* St 3E BB-CZ PRESTAKA OStPAL »Z NE&A. gorenjski Zapiski • OBDELOVAN^ Včasih so ok^ IJo zelo primi^, lesene pluge. \^ okolici so z ^ orali še pred ^ Tudi danes im$; shranjene les^ drevesa, kot u Ime drevo za ^. !o v starih čW v današnjem ^ še niso poznal} gmajni posej^.-drevo, navadno4, primerno obd^i ] pa pritrdili nK«V z njim so k; zrahljali. To je^ — drevo. Za Wji sih uporabljal^ ves, kasneje lesene brane * ni (cveki). Tu^ še hranijo knC • Včasih so p^J? plugov: sanuV ki orje le en^ Ijo obrača le ™ Ln toplar (dv<^3'. terim se delaj ^ razpolovijo; ■* <1 zemljo na «vi'** Težave angleških učiteljev Mladi učitelj Martin Si-monds, oče dveh otrok, dela v Amershamu kot mestni smetar. Kot učitelj je zaslužil na teden 10 funtov, kar je po uradnih ocenah izpod minimuma za štiričlansko družino. Razočarani učitelj že deset mesecev oblači smetar-sko uniformo, prenaša posode za smeti in poprečno zasluži 17 funtov na teden, b čimer lahko shaja. Prosvetne oblasti ga ljubeznivo vabijo, naj se vrne v šolo. Predsednik komiteja za prosveto lord Howe prizna, da so učiteljske plače precej nižje kot v industriji. »Spoštujem smetarje, toda vseeno bi želel, da se Si-monds vrne k svojemu poklicu,« je izjavil lord Howe. Širne ponudba plemenitega monds pa je odvrnil: »Vleče lorda, toda kaj pomaga, ko pa imam družino, ki je ne morem preživljati z učiteljsko plačo.« Pred kratkim je v Londonu več kot 2000 predstavnikov učiteljev razpravljalo o težkem položaju 350.000 učiteljev. Glede na število učencev jih je še vedno premalo. Učiteljske plače so precej nižje kot plače nekvalificiranih delavcev. Po dosedanji plačilni lestvici začne učitelj s 730 funtov na leto. V štirinajstih letih se plača poveča do 1400 funtov, kar je enako plači kvalificiranega delavca. I Prosvetne oblasti 60 kljub strogi vladni omejitvi za povišanje plač, predlagale povišanje za 6 odstotkov. Učitelji zahtevajo, da se začne plača pri 900 funtov na leto oziroma, da se vse plače povišajo za 30 odstotkov. Prosvetne oblasti se branijo, ker se bojijo, da bodo morali potem zvišati tudi plače nekaterih drugih poklicev, ki so v podobnem položaju. Učitelji grozijo s stavko, če ne bodo ugodili njihovim zahtevam. Pijani vozniki — največja nevarnost med drugo ^ so začeli kirv'•' piug* y. Varnost prometa bodo ponovno obravnavali v zvezni skupščini. Po dosedanjih razpravah lahko pričakujemo, da bodo obstoječi zakon dopolnili kar zadeva kaznovanje nediscipliniranih voznikov, večjega nadzora na cestah in pogojev glede opravljanja vozniškega izpita. Dosedanji zakon je precej strog glede kaznovanja pijanih voznikov, vendar menijo, da bodo zakon še poostrili. 0,5 promila alkohola v krvi nikakor ni zadostno zagotovilo, da pijan voznik ne bo sedel za krmilo in tako spravljal v nevarnost svoje in življenje drugih. Predlagajo — končno besedo bodo spregovorili zvezni I poslanci — da se dosedanja meja alkohola zmanjša ali pa tvirvilnoma Drenove. Z Požar v bruseljski veleblagovnici V ponedeljek je požar uničil eno izmed največjih bruseljskih veleblagovnic Innova-tion. Po zadnjih vesteh je terjal požar 357 mrtvih. Med njimi naj bi bilo 118 uslužbencev veleblagovnice. Domnevajo, da je bilo v tre nutku, ko je izbruhnil požar, v poslopju 5000 kupcev. Goreti je začelo med opoldanskim odmorom, tako da je bilo precej zaposlenih zunaj poslopja. Baje razpolagajo z izjavami prič, da j« ogenj izbruhnil na treh različnih krajih in v dveh nadstropjih. Sabotaža naj bi bila naperjena proti ameriškemu tedinu, ki ga je priredila veleblagovnica. Poleg veleblagovnice je ogenj uničil tudi sosednjo tovarno svile in tovarno kartona. V torek so našli nekaj zoglenelih trupel v bližini izhoda na teraso. Nekatera trupla so tako iznakažena, da jih bodo težko indentificirali. 6e celo popolnoma prepove drugimi besedami: poklicni voznik ali amaterski voznik bo odgovarjal, če ugotovijo v njegovi krvi sled alkohola, in to ne glede, ali je povzročil prometno nesrečo ali ne. Zagovorniki tega stališča se sklicujejo na podatek, da so v preteklem letu izključili iz prometa 12.000 pijanih voznikov. V razpravah so nadalje menili, da so merila za opravljanje vozniških izpitov precej neenotna, predlagajo, da v manjših krajih ukinejo komisije za vozniške izpite. Večkrat namreč kandidati za voznike opravljajo izpite v krajih, kjer nimajo tako strogih meril. Tudi inštruktorji bodo morali po novem imeti pet let vozniškega staža in ne samo tri. Mož, ki je dvakrat umrl Lorenzo Bandini je bil vide-i ti mrtev, ko so ga potegnili i iz zoglenelega dirkalnega avtomobila. Kožo je imel opečeno, telo pohabljeno. Bandini si je veliko obetal od dirke Velika motnaška nagrada.. Njegova žena je j opazovala start, potem pa je | vključila televizijo. 81 krogov od stotih so že prevozili skozi ozke ulice Monte Carla, potem se je zgodilo. Bandinijevo vozilo je začelo zanašati, udarilo ob ograjo, levo prednje kolo je odletelo in vozilo se je prevrnilo. Margherita Bandini je kot odrevenela zasledovala prizor na zaslonu. Vozilo je začelo goreti. Lorenzo je ležal nemočen v gorečem avtomobilu. Z opeklinami tretje stopnje, desetimi zlomi in notranjimi ranami so Bandinija prenesli v bolnišnico. 72 ur pozneje je umori, Margherita se je zgrudila. Za njo je Lorenzo urml dvakrat: naprej na dirkalni progi in potem v bolnišnici. Miha Klinar: Mesta, III. DEL 4 Poletni čas v Italiji Med 27. in 28. majem bodo v Italiji uvedli tako imenovani poletni čas. Kazalce na uri bodo pomaknili za eno uro na|r/rqj. »Seveda boš šel,« mu o^. zbudila Rozika, ki od sameg^- ■ trenutek oči, čeprav je legla l Zdaj je ura pol dveh pon^ »Daj, pohiti!« se Roziki , Tudi očetove korake je si -napregel sosedovega konja. K*1' / lahko Roziko in Stefi popelj^ -, Rozika prosila naj bi ju pelj^5 ; se človek v teh Časih ne irio^ *J »Ne pozabi pozdraviti str; "f »Bom, bom. A ti zaspi i> poljubi, nato pa upihne luč V kuhinji poje v štedilnik , ljata zajtrk, mlečen močnik, U lakote. Samo mleko bosta popi) uro in meni, da so že pozni. »Pozdravita Antona! Pou; lili za njegovo srečo,« prav} v »Tole 6vetinjico mu daj,« « svetinjici, obenem pa ji iašep^ * »Bom,« je Rozika 6estn » za svetinjici, Stefi pa se ob O» s svetinjicami delale tašča ii\ Vi Na milijone takih 6vetinjic > njih dobiček. Vojna je kakor »Sta gotovi?« se oglasi oie, »Da,« odgovori Rozika. »Potem lahko gremo!« »Bog vas spremljaj, post*^ Nato oče požene konja. U krajino, polna vonjav majsk*^ odmevata konjski topot in t Kupute dobro - kupujte poceni - SAMONIG VILLAGH, AM SAMONIG - ECK Velika izbira — najnižje cene Walter Gaggl URAR, OPTIK Villach — Beljak Hauptplatz 11 Salamander čevlji Villach — Beljak nasproti Parkhotela Trgovina s čevlji pričakuje slovenske kupce Ure in okraski AncaiUcc URAR Klagenfurt — Celovec Paulilschgassc 9 Popravljalnica — Kupujem in zamenjujem zlatnino in srebrnino Vsi rezervni deli za PUCH — mopede, rolerje in motorna kolesa, vsi rezervni deli za FIAT, moderna delavnica. Postrežemo tudi v slovenščini. F. Rutter Villach — Beljak Italicnerstrasse 22 Peraustrasse 18 Majhna gostilna za vse ljudi Jože Malle Loibltal — St. Lenart v Brodeh Ob gostilni trgovina. Slučajna menjava dinarjev. Govorimo slovensko. Villach - Beljak Podružnica ARNOLDHEIM Oprema, steklo, porcelan, emajlirana, aluminijasta posoda, nerjaveči pribor, spominki, srebrnina, bakreni izdelki, keramika — vaze, kuhinjska posoda, odporna proti ognju, kuhinjska oprema, plastično blago, darila za vsakogar, izdelki iz jekla, škarje, noži in razno drugo blago. Plačljivo v dinarjih! Vsakdo pozna dobre parfume iz Pariza. Dobro blago, in to angleško pa dobite pri uvozniku # Solidna cena in velika izbira # Kamgarni od 238 do 318 S Skrube Trgovina s suknom Villach — Beljak, Rathaus LODRON Villach — Beljak Lederergasse 12 Zavese iz diolena v bogati izbiri BRAUN — SIXTANT električni brivski aparat SCHMIDT Klagenfurt — Celovec Velika trgovina za male ljudi Vse gramofonske plošče in glasbeni instrumenti v trgovini z glasbili Hergeth Klagenfurt — Celovec Burggasse 23 Postrežemo tudi v slovenščini Marija Paulitsch Vellach — Bela Trgovina z mešanim blagom in gostilna. Obiščite nas, strežemo v slovenščini, sprejemamo dinarje Stroji, orodja, stavbno in pohištveno okovje Josef Strauss Villach — Beljak Prodaja na veliko — Gaswerkstrasse 7 Prodaja na drobno — Bahnhofstrasse 17 Telefon 042 42, 60 61 in 68 53 Villach —Beljak Vsak dan neprekinjeno odprto od 8. do 18. ure Ob sobotah od 8. do 13. ure Če hočete biti na tekočem o najnovejši modi, obiščite največjo trgovsko hišo na Kot vedno Koroškem. Vsak obisk se izplača. kakovostno in poceni 24 51 SAP LJUBLJANA TURISTIČNI BIRO Titova 38 in Miklošičeva 34 Prirejamo izlete v tuzemstvo in inozemstvo z udobnimi turističnimi avtobusi. Vsak teden izlet po Koroški, Goriški in v Trst. Hotel Slon Ljubljana, Titova 10 Telefon 20-641 20-645, pp 33 Albergo categoria »A« nel centro della citta Ristorante classico con cucina internazionale di primo rango. Rinomato ristorante nazionale Klet Slon con le specialita slovene e jugoslave. Night-club (Bar) — programma artistico internazionale. Caffee con mušica e giardino ombroso. Sale per banchetti. Cambio valute in časa. II personale parla tutte le lingue olienti. II colletivo dell'albergo Slon cl raccomanda per la numerosa visita BESUCHEN SIE D AS GIlOSSTE WARENHAUS IN SLOWENIEN in Ljubljana - gegenuber dem Hotel SLON bietet Ihnen: Im Erdgeschoss: — Lederkoffer, Reisesacke, Aktentaschen, Taschen, Necessaires, — Ledcrdamentaschen, — Lederhandschuhe fur Hcrren und Damen, — Lcdergeldlaschen, Etuls, Gurtel Im II. Stoc!:: — Lederkonfektion f tir Herren (Wamse, Ročke, Mantel, Westen) — Lederkonfektion fur Damen (Kostume, Mantel, Jackchen, Schosse) — Spczializierte Konfektionsgeschaftstelle KONFEKCIJA ELITA in Čopova ul. No. 7. HEUERIGE MODELLE — MODE-DESAINE UND FARBEN — AUSVVAHL fur JEDEN GESCHMACK — SELBST AUSVVAHL — IM ERDGESCHOSS EIGENE VVECHSEL-STUBE 3eim Einkauf fur fremde W'ahrung 10 miissigung % Er- Sportfiotel Pokljuka Albergo sportivo »PO-KLIUKA« (1250 m) 16 chi-lometri da Bled — Aperto tutto 1'anno — accessibile con ogni mezzo — Escur-sioni — Giacigli comodi — Servizio inappuntabile 1250 m/m — von Bled ent-fernt 16 km — das ganze Jahr geoifnet — erreich-bar mit allen Fahrzeugen — Ausflugmoglichkeiten — komforte Zimmer und vorzugliche Verpflegung Radio Schmidt Klagenfurt — Celovec Velika trgovina za male ljudi Ko se odpravljate na izlet k enemu izmed koroških jezer, ne pozabite obiskati tudi trgovskih središč te dežele, kjer boste vedno dobro postreženi z vsem, kar boste potrebovali Das Gasthaus pri Kunstlju ANTON ŠTIHERLE, Radovljica, Telefon 70-178 Ancrkannte einheimisehe und internationale Kuche. Solide Bcdienung, schoner Garten. Echte, einheimisehe Weine! VVir empfehlen uns! OBIŠČITE IZLETNIŠKI DOM V RIBNEM NA BLEDU BESUCHEN SIE DAS AUSFLUGSHEIM IN RIBNO BEI BLED Vi invitamo di visitare Ia Časa Jelka (Dom Jelka) a Pokljuka — 1280 m Cucina eccelente. Servizio inappuntabile A la carte o a pensioni complete. Camere con acqua calda e fredda. Ristorante con 130 posti Raccomandabile per gite collettive. Sconto ai grupi numerosi Gorenjska kreditna banka Kranj Menjalnica Bureau de change Cambio valute Exchange office VVechselstube Kranj, c. JLA 4 Jesenice, m. Tita 20 Radovljica, Gorenjska c. 16 skofja Loka, šolska c. 6 Tržič, Trg svobode 1 Hotel Letališče Aerodrom Ljubljana Ko potujete po cesti Kranj—Kamnik, se ustavite na letališču, kjer vas vabi ob gozdnem robu hotel. Postreženi boste z dobro kapljico in hrano. Izkoristite tudi zimsko sezono in nas obiščite v brunarici Tiha dolina na Krvavcu Ure — okraski — prstani Fleischhacker Villach -— Beljak Nikolaiplatz Bei Ihrem Aufenthalt in Slovvenien vergessen Sie nicht dia alte Stadt Kamnik mit ihrer idvlisehen Alpenumgebung zu besuehen. In unseren Geschaftstellen erhalten Sie zu nicdrig-sten Prciscn Ledcrartikel und jede Art technischer Artikel, Konfektion fur Damen, Herren und Kinder, Strickvvare und Untervvasche, Glas, Porzellan und andere Qualitatware in reicher Auswahl. Bei Bezahlung in fremder VVahrung 10 % Ermassi-gung. Besuehen Sie uns! Es empfiehlt sich Velepapirnica ivu™.. "1 Villach — Beljak, Hauptplatz 25, telefon (042-42) 41-36 , Velika izbira papirja in pisarniških potrebščin • Ves pribor za tehnično risanje 8X Simon Prescheren Tarvisio — Trbiž (Udine) vam nudi po izredno ugodnih cenah: % pralne stroje gorilnike na mazut £ peči za centralno kurjavo % svetila — kolesa — otroške vozičke # keramične ploščice Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini Kaj morate vedeti, če potujete v Italijo 0 Vizum za Italijo ni potreben (prav tako tudi za ostale države, s katerimi so vizumi ukinjeni), treba je imeti le veljavni potni list. 9 Razen osebne prtljage je dovoljeno nositi s seboj še tele predmete, za katere ni treba plačati carine: fotografski aparat, 1 kino kamero, 1 gramofon in 10 plošč, 1 magnetofon, 1 prenosni pisalni stroj, 1 daljnogled, 1 lovsko puško in 50 nabojev, 1 športno opremo (za ribolov, tenis, smučanje ipd.), 1 tran-sistorski sprejemnik, 1 šotor z opremo za taborjenje, 1 športni čoln, 1 kolo s pomožnim motorjem do 50 ccm, 200 cigaret ali 50 cigar. Hrano in pijačo za dva dni. • Carinske dokumente zamenjuje »Carta Carburante e Turistica«, ki jo dobite na meji brezplačno. S to karto lahko zadržite osebni avtomobil ali motorno kolo v Italiji do 90 dni. Karto vam overijo na mejnem uradu. Karto hranite, da jo boste ob odhodu iz Italije oddali. S to karto lahko dobite bencinske bone s popustom. f) Jugoslovansko prometno in vozniško dovoljenje je veljavno eno leto. G Jamstveno zavarovanje motornih vozil ni obvezno. Priporočamo pa vam, da pred odhodom nabavite mednarodno zavarovalno karto. 0 Prometni predpisi in pravila vožnje se ne razlikujejo bistveno od naših. Vendar pa je promet zelo gost in zato priporočamo previdno vožnjo. Hitrost je v naseljih omejena na 50 km/h, na odprtih cestah pa je neomejena. £ Voznikom osebnih avtomobilov in motornih koles ni treba plačati cestne takse. Na nekaterih cestah, med drugimi na autostradi del Sole, pa je treba plačati mit-nino. # Naslov Ambasade SFRJ: Roma, Monti Paridi 20, tel. pa sta tudi konzulata: Milano, Via Matilde Serao 1; Trieste, Strada del Friuli 54, tel. 24-9S9. Naslov turistične-stavništva JAT: Ufficio del turismo Jugoslavo, Roma, 877-245. V Milanu in Trstu Via del Tritone 62, tel. 688-088. Zlatnina, srebrnina, dragulji in ure v priznanih strokovnih trgovinah Georg Pirker Že petdeset let v Trbižu — prodajalni v Zgornjem in Spodnjem Trbižu. Govorimo nemško in italijansko. Dinarje vam obračunamo po najboljšem dnevnem tečaju Specialna delavnica za vozila FIAT — originalni nadomestni deli — oprema — garaže ALPI Nino de Martiis Tarvisio — Trbiž Via Roma 15, telefon 2036 0 Abarth — glušniki za najrazličnejše znamke avtomobilov # Pireli, Michelin in Ceat avtomobilski plašči 9 Magneti Marelli — servis, baterije in rezervni deli Jože Madotto Laghi — Fužine galanterija, volna, vseh vrst, pijače, konfekcija, obutev, pralni stroji in pralni praški, hladilniki. Obiščite nas in prepričajte se o kakovosti Strežemo v slovenščini, non-stop, sprejemamo dinarje Na mejnem prehodu v Ratečah se pokrepčajta v našem bifeju Tatjana Panjek Trieste — Trst Via Mazzini 7, telefon 37-636 Bogata zaloga tapetnega papirja Postregli vas bomo v slovenščini in vam preskrbeli najsodobnejše tapete. Sprejemamo tudi dinarje. Priporočamo se za oblik. s. p. a. A. Rejna Trieste — Trst Ul. Cassa di Risparmio 4, telefon 36094 Največja izbira avtomobilskih delov in opreme Specializirana trgovina za prevleke lastne proizvodnje Sprejemamo dinarje FIAT zanetti& porfirf COMM1SSIONARIA Velika izbira rabljenih avtomobilov Prodaja originalnih servisnih delov, motorjev in vžigalnikov Trieste — Trst Via F. Severo 30, telefon 36-154 — 68-120 Zastopstvo za originalne rezervne dele za notranje to žišče in izvoz v Jugoslavijo Brunelli & C. Trst, Ul. Donizetti 1 (prva ulica levo od Stande vhod ul. Battisti) Telefon 28922/23 A. Schojer Camporosso — žabnica # Trgovina: bogata izbira prehrambenih artiklov, kožna in ostala galanterija, pregrinjala, stekle-nina in spominki vseh vrst. Desertna in ostala # Bar # Tujske sobe Za obisk se priporočamo. Postr« •Jovenščinl, plačalte pa lahko v dinarji vas bomo v ta Hude • »preniski krali In ljudje • gorenjski kra]l in ljudje • teniski kraj, in ljudje • gorenjski kraji in ljudje ■ Reteč in okolice (1) gpodar je imel že pred zadnjo vojno železni plug. Seveda pa so imeli vsi leseni plugi že železni lemež — rezilo, ki je nataknjeno na drevo in ki reže ter obrača zemljo. Imeli pa so tudi drevesa za prioravanje korenja, repe itd. Z njimi so samo priorali oz. zorali razor (to je prostor med dvema lehama), da je bilo potem laže okopavati in pleti. To drevo je imelo samo lemež in pa kratke ozke lopatice, ki so bile seveda lesene. GOSPODARSKO POSLOPJE Gospodarsko poslopje je bilo tudi včasih merilo za velikost grunta in za to, kako bogat je gospodar. Veliki grunti so imeli velika poslopja, manjši pa manjša. Bajtarji so imeli le skromna poslopja. Pri bajtarjih sta bila navadno hiša in gospodarsko poslopje vse pod eno streho. Gruntarsko gospodarsko poslopje so sestavljali: hlev (Stala) in šupa za steljo skupaj nasproti hiše; pod oz. dva poda, svisla in šupa za vozove in za druga orodja spet skupaj pod eno streho. Nekateri grantarji so imeli še eno stavbo oz. šupo posebej; to je bila pajšta. V njej so imeli dero za sušenje prosa. Dera je bila velika 4 x 3 m in dvignjena od tal 2 m. Bila je na kolesih in na legah. Podnevi, ko je bilo lepo vreme in se je proso sušilo, so dero potegnili iz šupe; zunaj je bilo zanjo napravljeno posebno ogrodje. Kolesa so bila seveda lesena; vse je bilo napravljeno iz hrastovega lesa. Taka dera, ki je v posebnem poslopju — šupi, je v Retečah samo še ena. Precej pa je še takih, •ki so na podih. Nekateri kmetje še danes sušijo proso na derah. Pod je bil včasih prostor za mlatenje žita, fižola, na njem so naredili nasade prosa itd. Svisla so prostor za krmo, pleve in retanje. V svislah se tudi pripravlja krma za živino. Omenim naj še svinjake, ki so bili včasih v posebnih poslopjih, danes pa imajo povsod svinjake v hlevih. MLATEV ŽITA Mlatenje žita je bilo včasih zelo naporno delo. Mlatili so od sv. Jakoba do sv. Jerneja. Včasih je žito namreč prej zrelo, včasih pozneje. Mlatev je navadno trajala 14 dni. Zjutraj so vstali takoj, ko se je zdanilo, že ob 3. uri. Tekmovali so, na katerem podu se bodo najprej oglasili cepci. Mlatili so namreč vse na roke, s cepci, navadno po štirje ali po pet mlatičev skupaj. Pri mlatenju, to je pri udarjanju cepcev ob pod, so poznali posebno vižo, ki jo niso smeli zmesti. Za mlatev so snope zložili po sredini poda (rekli so, da so jih nasadili), potem pa so z udarci s cepci naredili eno vižo, kot so temu pravili. Med mlatenjem je prvi mla-tič snope odrival. Ko so »vižo naredili«, so snope stresli, jih obrnili in spet »naredli eno vižo«. Navadno je snope obračal drugi mla-tič. Ko so tako končno omla-tili, je vsak mlatič stresel četrtino snopov in naredil otep. Iz vsakega nasada so nastali štirje otepi. Ko so omlatili eno vrsto žita, npr. pšenico, so jo še zrejtali (zrctali) z rejtami (retami), nato pa spajkljali (zvejali) s pajkelnom (vejalnikom). To je naprava, ki jih imajo še danes po kmetih in očisti žito, loči zrno od plev; je navadno na ročni pogon. To mlatenje je bilo torej res naporno delo, saj so v prahu in hudi vročini na podu mlatili po 12 uri na dan, in to najmanj 14 dni. Kasneje, po prvi svetovni vojni, so se pa v Ljubljani pri Verovšku že dobile nekakšne mlatilnice, ki so jih bogatejši kmetje začeli kupovati. Te so delo že močno olajšale, saj ni bilo več treba naporno in zamudno mlatiti s cepci. Te mlatilnice je poganjal gepel, ki so ga poganjali (oz. vlekli) konji in voli. Gepel je bil na dvorišču pred podom. Cepci so se potem spet oglasili v septembru, ko so mlatili fižol, in pa v času po vseh svetih, ko so mlatili ajdo. PRIDELOVANJE PROSA Proso se vseje konec maja ali najkasneje v začetku junija. Proso vedno takrat najbolje obrodi, če je vreme lepo, suho, toplo. V Retečah in okolici tudi še danes pridelujejo proso, vendar znat- no manj kot včasih. Včasih so ga večji kmetje pridelali tudi po 60 mernikov (mernik je 25 kg). Proso je treba tudi temeljito opleti. Pleli so ga dvakrat; najprej takoj, ko ozeleni, nato pa Še, ko zraste za ped visoko. Proso dozori konec avgusta ali v začetku septembra. Danes vse proso omlatijo z mlatilnico kot ostalo žito, včasih pa so ga nasadili na podu, kot so temu rekli, in meli. Ivan Bogataj Godesič (Naprej prihodnjič) Pri nakupu ne pozabite na kavo 11! -O- Kranj P razcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestj^^^ vina 31 Stefi in vstaja, ker jo je pranja ni stisnila niti za sedmih zvečer. Stefi prepočasi oblači, fej je z dvorišča, kjer je i je daleč. Pravzaprav bi |o Kobarida, vendar ga je I železnice, zakaj na pošto JSa Slavko Stefi. vien!« ga Stefi poboža in h stopnicah. , Mati in Marija pripravnika ne Stefi ne čutita A nenehno pogleduje na \ bili na Višarjah in mo- rtja in izroči Roziki dve o podari Andreju, bolj za dobre misli kot spomni kupčij, ki so jih 'iberške tretjerazrednice. ;tjh prodali in kovali iz tako kupčijo. zakličeta mati in Marija. I majska noč je nad po-goslanja čričkov. Vanjo ovega zapravljivčka. Ste-nu, saj je vsa ta pot na- polnjena tudi e spomini nanj. Rozikine misli pa so daleč. Sprehajajo se že po neznanem Judenburgu. Tako beže vasi mimo vse do Kobarida. Rozika vrta s pogledom v temo, da bi zagledala na poštni postaji poštno kočijo. Toda kočije ni. Pa ne da bi že odpeljala? »Oče, poženite hitreje?« jo zaskrbi. »Ne boj se! Dohiteli jo bomo,« pravi oče. In res jo dohite v bregu nad Tolminom. Zdaj je Rozika mirna. Ob štirih zjutraj so že pri Luciji. Tam so tudi Stivčeva z otrokom ter Fonova in Strguljčeva, obe od nekod z Bovškega. Rozika ju že pozna. Zato jima predstavi še Stefanko. »Vi ste poročeni v Nemčiji? Slišala sem že o vas,« pravi Strguljčeva, postavna ženska z glasom kakor kak moški. Le o čem je slišala, razmišlja Štefi. »Vaš mož je v ujetništvu, ne?« Le zakaj jo spominja na Franca? »Blagor vam! Srečni ste lahko. Srečni in brez skrbi!« jo za Stefankin posluh dvoumno blagruje Strguljčeva. »Da, srečni in brez skrbi!« ponovi tudi Fonova s podobnim glasom. »Karte grem kupit,« pravi Stefi, da bi se izognila nadaljnjemu izpraševanju. »Tudi me jih še moramo!« Medtem se vzpenja na nebo že jutro. »Znani se mi zdite,« pravi potem Strguljčeva. »Kakor da sem vas nekje že videla? A kje?« Ta ženska se Stefi dozdeva nadležna. »Ali niste bili danes osem dni v Kobaridu?« Stefi zardi, a molči. »Ne, najbrž se motim. Vi ste vendar poročeni in se zato niste sprehajali z nekim nemškim vojakom. Vi niste ženska brez...« Strguljčeva umolkne, saj je slišati že vlak. »O vlak! In brez zamude!« Stefi sluti, kaj je hotela reči Strguljčeva: Vi niste ženska brez sramu, v resnici pa je najbrž mislila prav nasprotno: Vi spadate med tiste, ki ne poznajo sramu in ki pozabljajo na može. * »Ah, na vse skupaj bi najraje pozabila! Na Frica in Franca, na oba,« si Štefi grize ustnice, obenem pa ji je že žal, da potuje v Judenburg. Potovanje s to žensko ne bo prijetno. Sicer pa ne potuje zaradi nje, marveč zaradi brata Antona in Rcvike, da bi bila lahko Rozika srečnejša s svojim fantom Andrejem. »Pozdravita Antona! Pozdravita Andreja! Pozdravita vse!« Štefi zaradi te ženske komaj da sliši očeta, ki pošilja pozdrave za sina in za bodočega zeta že za odhajajočim vlakom ... Zares bi bilo čudno, ko bi v času vojaških in vojnih transportov redni vlaki vozili po voznem redu in brez zamud. Zadovoljstvo, ker je vlak odpeljal iz Lucije točno, je bilo kratko. 2e v Podbrdu je bila prva zamuda. Vendar jih še ni vznemirjala in jih je vznemirila šele tu, na teh zadimljenih in umazanih Jesenicah, do katerih se je nabralo še nekaj zamud, tako' da je jutranji direktni vlak do Celovca in naprej proti Judenburgu in Dunaju odpeljal brez njih. Zato so zdaj tu in se že nekaj ur zaman jeze nad železnico in železničarji, čas pa se vleče po polžje in se bo vlekel vse do dveh popoldan in še dvajset minut čez, tako da bodo popoldan, namesto da bi bile že v Judenburgu, komaj v Celovcu. »Eh, morale bi na pot že včeraj zjutraj in ne šele davi,« gre čakanje vsem na živce. Site so že te tesnobne sive doline in tega zadimljenega trga, ki jih drobi ne samo s svojo tesnobnostjo, marveč predvsem zaradi čakanja, čakanja, čakanja... Tu vendar nimajo kaj početi. Druge žene, med njimi tudi Rozika. pa so čedalje bolj nestrpne. Nenehno pogledujejo na postajno uro in ne morejo verjeti, da se kazalca pomikata tako počasi. Zato pogledujejo s priprtimi očmi proti nebu. Toda tudi sonce je negibno, kakor da je obstal čas ali pa se je sonce ujelo v sive štrene dima in se ne more izmotati iz njih. Doma niso mislile, da bo pot do dragih v Judenburg tako dolga, saj so minile že dolge ure, a so šele na začetku poti... 6 »Končno!« se žene oddahnejo, ko vlak odpelje in ko ozka siva jeseniška dolina ugasne v temi karavanškega predora, za katerim se odpre koroška pokrajina, brž ko se vlak izmuzne iz tesnobnega kotla, v katerega je prilepljeno tistih nekaj hiš v Podrožici. Vlak udarja ob tračnice čez dolg most visoko nad široko globeljo pod koroške skalne st rmine Karavank, ki imajo na tej -strani popolnoma drugačen videz kakor na kranjski strani teh gora, izgubljajočih se proti vzhodu. Potem se proga odlepi od njih in teče proti Celovcu. Kmalu bodo tam in kmalu se bodo že vozile po dunajski železnici, ob kateri leži tudi Judenburg. Tako mislijo že,«e in se ne zmenijo za sitnega starega sprevodnika, ki jih z zadirčno revskajočo nemško govorico podli iz oddelka* češ da je ta oddelek rezerviran za vojne invalide in dopuslnike s fronte, čeprav je popolnoma prazen. r.i *— ■ — GLAS * 16. STRAH SOBOTA — 27. maja 1937 GLAS Ob rojstnem dnevu predsednika Tita Najmlajši in njihov vzornik Z vse Gorenjske so najmlajši prek kurir-čkove pošte poslali predsedniku Titu naj-prisrčnejše čestitke in voščila za rojstni dan Pionirji in pionirke z vse Gorenjske so s svojimi vrstniki iz Slovenije čestitali predsedniku Titu ob njegovem rojstnem dnevu. Kurirčkova pošta je obšla večino šol na našem območju. V kurirski torbi, ki so jo nosili najmlajši, se je tako nabrala kopica najboljših želja in voščil naših pionirjev njihovemu vzorniku in velikemu prijatelju. Zaželeli smo, da bi tovariš Tito živel še mnogo let. Verena Sušnik, 4. b, Osnovna šola France Prešeren Kranj - moje rodno mesto Mesto, kjer sem rojena, stanujem in hodim v šolo, je Kranj. Vseh deset let živim tu. Kranj je veliko, lepo, novo mesto. Razvilo se je iz manjšega naselja. Njegovi gospodarji so se hitro menjali. Bili so Iliri, Kelti, Rimljani, Langobardi in nato Slovani. Rimljani so sezidali iz prvotnega Kranja obcestno trdnjavo in jo imenovali Karnium. Za Rimljani so zagospodarili Langobardi, ki pa so jih kmalu pregnali naši predniki Slovani. Ti so sezidali malo naselje v trgovsko mesto. Jutro v maju Morda bodo bralci najbolje dojeli vso iskrenost mladih, vso globino njihovih čustev in želja svojemu predsedniku, če ponatisnemo kratek dopis pionirke Vere Sušnik iz 4. b razreda osnovne šole France Prešeren iz Kranja. Vsebina dopisa prav gotovo izraza željo vseh gorenjskih pionirjev. Pionirji se na svoj način oddolžimo tov. Titu za ves njegov trud. Pionir-ji-iportniki nosijo kurirčko- Pomlad Pomlad prišla je v vas, lepo bo zdaj pri nas, narava zeleni, snega nikjer več ni. Veseli se zdaj mladina, da odšla je botra zima, siti smo že zdaj snega, mrzlih kep in mraza. Pomlad je k nam prišla, ne lo več zdaj snega, lepo bo zdaj pri nas, ker ne bo več mraz. Kazimir Mohar, 6b osnovna šola Šenčur vo pošto, v kateri je napisano voščilo za tovariša Tita ob njegovem rojstnem dnevu. No.sijo jo po gozdovih, se skrivajo pred namišljenimi sovražniki, kakor v dneh vojne. Ta pošta potuje po vsej Sloveniji čez hrvaško in srbsko mejo do Beograda. Tam jo sprejme Tito. Tudi naš razred se je mrzlično pripravljal na sprejem kurirčkove pošte. Dva učenca iz našega razreda sta jo prinesla od Stošičevega spomenika do naše šole. Ob 11. uri je bila proslava, na kateri so gostovali pionirji iz j Beograda. Najprej so prišli . s kurirčkovo pošto, katero je spremljal harmonikar. Pionir j Zoran, ki je nosil pošto, jo j je predal pionirki, da jo je I prebrala. Potem se je začel I pisani spored v svečano okra- | šeni avli. Bilo je res lepo. j Ko smo že vse zapeli, so nastopili še gostje iz Beograda. Ob koncu programa sem imela vse solzne oči. Ko je pionir s kurirčkovo pošto odšel, smo pionirje iz Beograda povabili na prigrizek. Ze zelo zgodaj zjutraj je posijal sončni žarek na posteljo in me prebudil. Leno, še z napol zaprtimi očmi sem stopila k oknu in nudil se mi je prekrasen pogled v majsko jutro. Cvetni popki dreves so se odpirali i« drevesa so'postajala vedno lepša. Tudi škrlatno rdeči tulipanov! cveti so bili prekrasni. Sonce je bilo vedno više in žarki vse bolj in bolj topli. Nebo je bilo jasno, le tu pa tam je bil kak oblak. Zagledala sem se in v oblakih razločila pravljična bitja. Zapihal je veter, zamajala so se drevesa in imela sem občutek, kot da me pozdravljajo in mi žele lep. sončen dan. Spet je bilo mirno. S cerkvenega stolpa je bilo siišati zvonove. Otroci so hiteli v šolo, delavci na delo. Medtem ko so bili otroci razigrani in so nekateri hitro, drugi počasi šli v šolo, so hodili delavci zamišljeni in zaskrbljeni, saj so vedeli, da jih čaka težko in naporno delo. Sonce je bilo vedno više in jutro je prehajalo v dan. Nič več ni bilo tiste grobe tišine. Na cesti je bil vrvež av- tomobilov, ki so švigali mimo okna. Narava se je že docela prebudila. Tudi čebele so začele s svojim delom. Mravlje so pridno nabirale hrano, vsa živa bitja so bila zaposlena. Z dnevom sem odšla na delo tudi jaz. Elonora Slapar, 6. a, osnovna šola heroja Bračiea, Tržič Do današnjih dni se j* Kranj hitro razvijal, » imamo mnogo tovarn, Iskra, Sava, Tekstili^* Planika in druge. Tu je tu» šest osnovnih šol, med nji^ eno še gradijo, gimnazija, lavska univerza, pionirs knjižnica in drugo. Kranj P^ je tudi Prešernovo mesto, je živel, delal in umrlin največji slovenski pesnik. njem se imenuje gledallSslcj muzej, ulica, šola, PcV . zbor in gaj, kjer je meg grob. Kranj ima tudi dve Ig kopališči. Eno je zimsko, go letno. Poleg letnega pališča je tudi lep *p park. Povsod v mestu je P no zelenja, v okolici Kra pa veliko gozda. Mesto hitro razvija. Nova rastejo proti Naklem, žiču in proti Ljubljani. ^ Zelo sem ponosna na 5VPT| mesto in rada bi bila zaposlena v Kranju. Mirjana P^«%*eS osn. šola France rreKranj ___^ Darina Konc V petem razredu Učiteljica: Doma naredite popravo kontrol'1^ na loge in jo dajte staršem v podpis. Tonček: Do kdaj, prosim. Učiteljica: Do prihodnje ure. . • Tonček: Prosim, meni ne bodo mogli podpis ker gredo v Italijo. , Učiteljica: Saj se bodo do torka vrnili, }te' Tonček: Bodo, ampak do takrat bom Poza dati v podpis. Tonček je namreč slabo pisal kontrolno naloS0-^ Nazadnje je tudi Italija lahko rešilna deščica - 27- maja 1967 ZA 2ENE GLAS * 17. STRAN Tekmovanje mlađih frizerjev 28. maja prireja tovarna »ILIRIJA« tekmovanje za mladinski pokal NARTA. Prizorišče: ljubljanska hala TIVOLI. Vendar tokrat ne bomo občudovali vrhunskih športnih dosežkov, ampak vrhunske spretnosti vajencev frizerske stroke. Vzdušje pa bo vseeno športno, napeto s tekmovalno vnemo. Pomerilo ee bo 12 ekip iz Slovenije, 10 hrvatskih in 3 srbske. Sodelovali bodo tudi inozemski mladinci. Prišli bodo tekmo- Modna pričeska z Dunaja, imenovana Opus Tudi modni kreatorji niso pozabili na jubilej Johanna Straussa, skladatelja neminljivo priljubljenih dunajskih valčkov. Tod tričt'trtmski takt predstavlja tri dele pričeske — mehkobo in valovitost gornjega, zadnjega in čelnega dela. Taksna e pričeska Ariella, košnja tekmovalna pričeska la dnevno uporabo. Lasje ni-Jo več gladko počesani kot Jri geometričnih pričeskah V.dala Sassona, ampak se ljubko ovijajo v mehkih Stara žepna ura - modni okrasek Morda imate doma staro Rebrno ali celo zlato žepno lo, ki sta jo nosila vaš ded valci in tekmovalke iz Gradca, Trsta, Celovca in Budimpešte. Tolikšnega obsega ta zanimiva prireditev še ni imela nikoli poprej, četudi bo že sedmo leto zapored. Do tolikšnega obsega se je razrasla iz mnogo skromnejših začetkov. Na prvem tekmovanju leta 1960 v Mekinjah so se potegovale za to najvišje priznanje le slovenske ekipe. Sele kasneje so se jim pridružili tudi tekmovanja željni frizerski vajenci in drugih republik. Kosali se bodo v izoblikovanju ženskih in moških pričesk. Glavni poudarek bo seveda na ženskih. Tekmovanje bo v dveh zvrsteh: v dnevni in večerni pričeski. Za tekmovanje v izdelovanju pričeske za čez dan je predpisana določena linija pričeske. Pomerili se bodo vsi tekmovalci. Ta linija je moderna in praktična, takšna da jo lahko nosi tudi delovna žena. Nevsiljive morajo biti tudi barve las, prepovedani sta zelena in roza barva. Prav tako niso dovoljeni dodatni okraski za to pričesko. Lotos je predpisana tekmovalna linija pričeske z imenom Ariella. To kratko modno pričesko odlikuje zračnost, živahnost, počesana je v prosto padajočih zvitih pramenih (na sliki). Tako bomo videli v nedeljo več kot sto Ariella pričesk, pa vendar ne bodo vse enake. Prava umetnija je namreč prilagoditi tip pričeske posamezni glavi, posamezni fi-ziognomiji obraza tako, da se ohranijo vse značilnosti modne linije. Popoldne bo na vrsti izdelovanje večerne pričeske — pričeske, ki naj bi jo nosila žena za gledališče, koncerte, svečane sprejeme -n podobno. Tu se bo lahko sprostila domiselnost bodočih mojstrov. Pričeske bodo dopolnili z okraski ter umetnimi lasmi. Slednja umetnost je bila skoraj pozabljena — zdaj bo na novo oživljena. V tujini so postali toupet, chignon ali pa umetna kita že kar nepogrešljiv modni pripomoček. V trenutku spremene kratko pričesko v dolgo, z obilico las, pomagajo ustvariti razkošno pričesko tudi iz neurejenih las. Tekmovanje bo v okviru proslavljanja dneva mladosti. Napake staršev pri navajanju otroka na delo Otrok, ki se zanima za delo v hiši, bo želel pomagati ob vsaki priložnosti. Hotel bo čistiti zelenjavo in sadje, pomagal gnesti testo in podobno. Ne jemljite mu veselja! Oddvojite nekaj testa zanj, da bo lahko delal razno pecivo zase ali svoje igrače. Pri urejanju stanovanja, šivanju in podobnih opravilih, otroka lahko navadite na koristno delo. Nešteto stvari lahko naredi namesto staršev, vendar mu morate pri tem pomagati. Ce npr. nekdo potrka na vrata ali če je treba kupiti časopis, cigarete in podobno, pošljite otroka. Ce so pri sosedih starejši ljudje, jim vaš otrok prav lahko napravi kako uslugo. Tudi kadar imate obisk v hiši, vam otrok lahko pomaga pri postrežbi. Seveda morate otroka pri tem stalno spodbujati in ga pridobivati za nove naloge. Za njegovo delo pa ga morate včasih nagraditi s kako igračko ali slikanico, odpeljati v kino ali gledališče, na športna tekmovanja in podobno. Otrok mora čutiti, da je za uspeh pri delu dobil priznanje ali nagrado in da je njegovo delo cenjeno. NEZDRAVE AMBICIJE Nekateri starši zahtevajo od predšolskih otrok nemogoče. Zahtevajo, da se nauči brati, pisati, da se seznani z glasbo, baletom ali gledališčem, da v hiši pomaga kot odrasel, da skuha kosilo, pospravi stanovanje in podobno, pri tem pa ne vidijo da je otrok še nemočen in zaradi tega iz dneva v dan trpi. Pretežke delovne obveze oškodujejo otroka telesno in duševno. Zgublja voljo do dela, postaja nervozen, preobčutljiv in nesrečen. Ce otrok obiskuje vrtec, večkrat mora doma napraviti razne naloge. Pri tem mu morate pomagati, nikakor pa ne pri delu zamenjati in namesto njega napraviti domačo nalogo. Otrok bo sčasoma postal pasiven, nesamostojen in negotov. Zanemaril bo osebno odgovornost za delo in druge možnosti za pravilni razvoj. babica na dobrih starih fcrižicah. Lahko jo nosite Bt pravi pravcati modni do-ltek k preprosto krojenim llekam ter k puliju in kri-Možno<-ti imate več. Svo-lepo staro žepno uro pri-B ' s pev^m kratko ve-ico na u-njen pas, ki ga zapenjate prek pulija ali obleke. Lahko vam tudi urna verižica služi kot pas, tokrat naj bo debelejša in zadosti močna. Letos so moderni takšni verižni pasovi v obliki spojenih obročkov. Ce 6e vam zdi preveč vsiljivo, da bi nosili uro za pasom, jo lahko nosite tudi na roki — spet na debeli obrcčl'psti verižici, tako da vam ura bin-glja kot obesek. O kakšni pretirani praktičnosti nošenja ur na takšen način resda ne bomo razpravljali, vendar bo takšna »zapestnica« j lahko prav čeden moden na-j kit. Se ena možnost: nosite i uro na dolgi srebrni (ali pa [ zlati, če je tudi ura zlata) ve-! rižici okrog vratu kot kakšen medaljon. Se posebno imenitno bo, če bo ura razen vseh teh modnih učinkov ka-i zala tudi čas. Dve obleki enakega kroja, vendar različni, za vroče poletne dni. Obe imata podaljšan, rahlo oprijet život in široke zalikane gube na krilu. Živo pisan cvetlični vzorec se bohoti na bleščeči, komaj do kolen segajoči svileni obleki s prve slike. Kot okras lahko zavežemo okrog vratu rutico iz enakega blaga. Drugemu kroju dajeta poudarek obroba kontrastne barve ter športen pas na zankah. Izberimo tanek jersev svetle barve — kar bel na primer in ga obrobimo z mornarsko modro, rdečo ali oranžno obrobo. Odpravljanje napak pri rasti zob Naš prvorojenec še ni bil dopolnil 3 leta, ko se mu je pri igri primerila čudna nezgoda. Igral se je s starim obročem dvokolesa in po nesreči skočil na njegov rob tako, da mu je nasprotni del z vso silo udaril po zobeh. Usteca so bila v hipu polna krvi in šele, ko smo jih uspeli očistiti, smo ugotovili posledice udarca: zgornja čeljust je bila ranjena, prednja zobka pa povsem razmajana, »še dobro, da sta mlečna«, smo se tolažili v prepričanju, da bosta že čez kakšen dan izpadla. Pa nista; zarastla sta se, vendar nekoliko postrani. Ko je lani prišel čas, da ju zamenjata stalna zoba, smo se že mislili oddahniti, češ — zdaj bo naš fant spet lep, vendar smo kaj kmalu spoznali, da desni sekalec raste odmaknjeno od levega in močno postrani. Tako sem se torej morala spoznati z zdravljenjem ortodonskih anomalij, o čemer kanim spregovoriti nekaj besed. Napake v rasti zob nastajajo zaradi več vzrokov. Razen poškodb in bolezni, ki so redkejše, so največkrat posledica nepravilne nege in uporabe zobovja. V Kranju so ugotovili, da le tretjina otrok zobe zadovoljivo čisti. Širi se zobna gniloba, prvi zobje prehitro izpadejo in tako ne pripravijo pravilnega mesta za stalne zobe. Zobozdravniki opozarjajo tudi na nepravilnosti pri prehrani. Matere predvsem grešijo, ker otrokom pripravljajo preveč take hrane, ki je ni potreb- no gristi; razen tega dobršen del otrok uživa dokaj enolično hrano, v kateri ni dovolj sestavin — potrebnih za normalen razvoj zobne vrste. Odpravljanje napak pri rasti zob je pri nas dokaj nova oblika zdravljenja. Posebno ambulanto in specialista za ta namen so med prvimi dobili v Kranju. Da bi razumeli naloge in obseg dela te ambulante, si oglejmo nekaj značilnih podatkov. Ekipa kranjske zobne klinike je pred kratkim pregledala zobe učencev osnovne šole France Prešeren v Kranju in ugotovila, da 62 odstotkov otrok nima povsem pravilno raščenih zob. Dve tretjini od teh, kar je 40 odstotkov vseh otrok ima taka napake, ki bi jih bilo potrebno zdraviti, ker ne dopuščajo, da bi zobje dobro opravljali svojo nalogo. Po tem sodijo, da je na območju omenjene specialistične ambulante, to je v občinah Kranj, Tržič in Skofja Loka, takih otrok okoli 4000. V ambulanti jih je že od prej vpisanih 700. 2al pa nima možnosti za to, da bi lahko bistveno izboljšala sedanjo nezadovoljivo sliko. Denar, ki ga ima letos zaradi splošnega varčevanja s sredstvi za zdravstveno var-svo na voljo, zadošča za zdravljenje okoli 500 otrok, to pa pomeni, da bo lahko sprejela le najbolj nujne nove primere, sanacijo dediščine preteklih let pa bo morala opustiti. Iz Železnikov Tabla Tomosovega servisa v špendalovi hiši v Železnikih že dlje vara stranke. V podjetju, kjer imajo ta servis, ni moč dobiti nikakršnih nadomestnih delov pa tudi vozil ne popravljajo V Železnikih ob stanovanjskem bloku št. 179 ležijo drva in kazijo videz mesta. Upamo, da se bodo pristojni pobrigali — zlasti sedaj ob mednarodnem turističnem letu — in uredili okolico hiš Trgovsko podjetje Sora v Železnikih preureja staro stavbo prodajalne v novo, moderno urejeno prodajalno manufakture lr» špecerije. Predvidevajo, da bodo prodajalno odprli že letošnjo jesen Besedilo in fotografije: Anton Sedej, Železniki Transturist bo gradil nov servis Škofjeloško podjetje Transturist bo v tem letu pripravilo vse potrebno za gradnjo novih servisnih delavnic za lastna težka vozila. Servis bo stal na Trati (nasproti nove pekarne), gradili pa ga bodo po etapah tako, da bodo vse delavnice usposobljene za redno delo med letoma 1969 in 1970. Stare prostore bodo tedaj namenili za servis za lahka motorna vozila, kakršnega to podjetje že ima na Bledu. Divja prašiči v okolici Štefanje gore Prebivalci hribovskih vasi pod Krvavcem so se komaj oddahnili po tem, ko jim je medved raztrgal in razgnal čredo ovc, že so se pojavili divji prašiči in prizadejali precej škode na nekaterih kmetijskih površinah, predvsem na krompirju in fižolu. Prašiči so se pojavili v okolici Štefan.je gore in drugod. - rč Možjanca Kanalizacijo urejajo Prebivalci hribovske vasice Možjanca nnd Preddvorom so se letos odločili, da bodo uredili vaško kanalizacijo. Odpadne in fekalne vode so se namreč odtekale največkrat kar po poteh in cesti, zato je voda ob nalivih zamakala poslopja in hiše. Va-ščanom bo pri delih pomagala z denarjem tudi krajevna skupnost. Pričakujejo, da bo kanalizacija urejena do julija. -rč Nov teren za tabornike Minulo nedeljo so se v Novem gradu v Istri zbrali predstavniki številnih taborniških organizacij s Štajerske, Gorenjske, Primorske, Dolenjske in od drugod. Ogledali so si nov teren za letovanje slovenskih tabornikov. Prostor, na katerem so taborili lani, so namreč morali opustiti, ker ga je občina namenila za druge turiste. Na novo določeni prostor je si- cer nekoliko odmaknjen od morja — približno 15 minut — toda toliko bolj ugoden za taborjenje, ker je gozd precej gost in ima visoke bore. Plaža za kopanje je lepa, uredili bodo lahko še razna športna igrišča, prostor za taborne ognje in druge igre. Računajo, da bo v Novem gradu letos letovalo nad osem tisoč tabornikov iz vse Slovenije. -rč V novih prostorih Obrtno podjetje Komunalni servis na Jesenicah je že pred letom dni odpovedalo najemno pogodbo s krajevno skupnostjo Sava, ker je potrebovalo prostore za svojo dejavnost. Krajevna skupnost je imela najprej tri prostore, vendar so jo postopoma stisnili v en sam prostor, ker je Komunalni servis nabavil nove stroje in jih ni imel kam namestiti. Sele po preselitvi trgovine čevljev kombinata Borovo ▼ nove prostore na cesti maršala Tita je krajevna skupnost SAVA prišla do novih prostorov na trgu Toneta Cu-farja. Trajalo pa je precej časa, da so bili prostori preurejeni in primerni za vselitev. Sedaj ima krajevna skupnost dva lepo in sodobno urejena prostora na lepem kraju. -srš Posojilo za kanalizacijo v Lescah Za potrebe občanov in gospodarskih organizacij je občina Radovljica kot investitor začela v Lescah graditi kanalizacijo. Predračun za prvo fazo je 39,371.000 S din. Sredstva za gradnjo bodo dobili iz sklada za uporabo mestnega zemljišča. Kanalizacijo bedo gradili s tistim delom prispevkov za uporabo mestnega zemljišča, ki ga plačujejo gospodarske organizacije in ustanove v Lescah (medtem ko bodo denar, ki ga v sklad plačujejo občani, vrnili krajevni skupnosti). Ker pa se sredstva v sklad za uporabo mestnega zemljišča le počasi stekajo in jih za celotno gradnjo še ni dovolj, bodo pri Gorenjski kreditni banki najeli posojilo 12 milijonov S din za dobo 10 let. Tak je bil soglasen sklep na zadnji seji občinske skupščine. Posojilo bodo potem seveda vračali t sredstvi, ki se bodo stekala v sklad za uporabo mestnega zemljišča. -t Prva košnja trave Na družbenih posestvih so v minulih dneh že začeli * prvo košnjo trave, ki jo boio predvsem porabili za silažo« Kmetovalci, zlasti v nižito predelih, pa so začeli s spravilom detelje. V teh dneh so tudi ie oi' cveteli orehi in lahko pričakujemo, če ne bo kakšnih ele-meniarnih nesreč, dober pri- delek. Vključevanje tudi v turizem Dve novosti podjetja Avtopromet Gorenjska v Kranju Od 1. junija celodnevni servis za osebne avtomobile in turistična poslovalnica V podjetju Avtopromet Gorenjska v Kranju so se pred kratkim odločili, da bodo podaljšali obratovalni čas servisa za osebne avtomobile na Laborah. Tako bodo med glavno sezono skušali ustreči čimvečim voznikom osebnih avtomobilov. Servis bo od 1. junija naprej odprt od šestih zjutraj do osmih zvečer. Med tem časom bodo avtomobile prali in negovali, opravljali tehnične preglede, odprta pa bo tudi mehanična delavnica. Ob nedeljah pa bo servis odprt od šestih do dvanajstih. 1. junija pa bo podjetje Avtopromet Gorenjska na Bekselnu v Kranju, kjer ima svoj lokal tudi podjetje Central, odprlo turistično poslovalnico. V tej poslovalnici bodo posamezniki ali skupine lahko kupili najrazličnejše vozne in druge karte, spo-minčke, zamepiali denar itd. Prirejali bodo tudi izle" te doma in v tujino z tao-dernimi avtobusi, oddajali privatne sobe, organizirau" vodniško službo in nudili najrazličnejše druge i*^01*" macije. Za vse usluge pa ^ do jamčili. < Tako se podjetje Avtopromet Gorenjska postopoma vključuje tudi v domači in tuji turizem. Za prihodnje so sklenili, da bodo sodelovali t vsemi podjetji, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo. Pri vsem tem pa posvečajo največ pozornosti kakovosti. Zato se med glavno turistično sezono, ki je tako rekoč že pred vrati, poslužujte uslug, ki vam jih nudi podjetje Avtopromet Gorenjska v Kranju. V >« fror fila !* j s ath ? 6 >m enji sva ! bi! K B. taš! «he obii irih SOBOTA - 27. maja 1967 KRONIKA GLAS * 19. STRAN Izsiljeval je prednost V sredo ob 17. uri sta na cesti II. reda pri Šenčurju trčila voznika osebnih avtomobilov Ivan Ivanuš in Franc Zadnikar, oba iz Ljubljane. Do nesreče je prišlo zaradi izsiljevanja prednosti Ivanu-ia. Na avtomobilih je za 600.000 6tarih dinarjev škode, sopotnica v Zadnikarje-vem avtomobilu pa je bila tudi huje ranjena. -šš Po nesreči pobegnil V torej ob 19.35 sta na kri-liSču Kidričeve ceste in ulice Moša Pijade v Kranju trčila osebni avto LJ 482-77, ki ga je vozil Franc Zabret (23) iz Mengša in mopedist Rudi Bkofic (31) iz Kranja. Zabret je po neprednosti cesti in s preveliko hitrostjo pripeljal v križišče in se s sprednjim delom avtomobila zaletel v Skofičev moped. Trčenje je bilo tako močno, da je Sko-fiča vrglo 17 metrov stran od vozila. Zabret je po nesreči, ne glede na hudo ranjenega rnopedista, pobegnil, vendar bo ga kmalu izsledili. Bil je rahlo vinjen. -sš Mopedist umrl Na cesti I. reda v Dovjah »e je v sredo ob 16.30 smrtno ponesrečil mopedist Viktor Janša z Dovjega. S »svojim mopedom je zapeljal prek ceste prav v trenutku, ko je po njej pripeljala voznica Ma-riana Raft Marvil z Dunaja. Voznica je zaradi tega, ker je bila na eni strani ceste deklica s kravo, na drugi pa mopedist, posvetila več pokornosti deklici, mopedist pa le po vsej verjetnosti spregledal nasproti vozeči avto. Avstrijska voznica zato nesreče ni mogla preprečiti in Je Janša zbila po cesti. Bil je hudo ranjen in je čez eno uro V Jeseniški bolnišnici umrl. -sš Voznica brez izpita ^ V Sebenjah pri Tržiču 6e Je ^ v sredo ob 17.45 zgodila huda r" Prometna nesreča, ko sta tr-*:la osebni avto LJ 362-15, ki t ta je vozila Majda Perko iz o- Vbenja in osebni avto nem-na "Kega državljana Adolfa in Vthe. Perkova je vozila av-so & svojega zaročenca Petra i s •rčiča brez vozniškega dovo-ar- enja in je v križišču izsi-tjo. «vala prednost. Pri trčenju ;ajo • bila Perkova hudo ranjeni. V sopotnika Peter Grčič in . mška državljanka Elza tthe pa laže. Na obeh avto-obilih je škode za 1,800.000 uri' re- ujte pod-ljska irih dinarjev. Stroj jo je prehitel Prejšnji teden se je v podjetju Invalid v Skofji Loki pri delu hudo ponesrečila 17-letna Nevenka Jane iz Škofje Loke. Ko je popravljala naložene kartone pri izsekal-nem stroju, jo je ta prehitel in ji stisnil desno roko v zapestju. -"S Motorist le laže ranjen Zvedeli smo, da je motorist Franc Torkar iz Gorjuš, ki je bil v nedeljo udeležen v prometni nesreči, ki se je zgodila v Jereki v Zgornji bohinjski dolini, ko je trčil z avtomobilistom Jankom Puciharjem iz Ljubljane, dobil le nekaj lažjih ran in torej ni bil hudo ranjen, kot smo dobili prve podatke.-sš Kolesar peljal po levi strani ceste Minuli četrtek ob 19.10 se je na cesti tretjega reda med vasmi Breg od Savi in Jama zgodila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Vinko Novak iz Jame je trčil v kolesarja Miroslava Vidmarja z Brega, ki se je peljal s kolesom iz va-. si Breg proti Jami, po levi strani ceste. Nenadoma je Vidmar zapeljal na desno stran in tako zaprl pot Novaku. Voznik osebnega avtomobila trčenja ni mogel preprečiti. Pri trčenju je bil Vidmar težje ranjen. Materialna škoda znaša okrog 70 tisoč starih dinarjev. Z. Predrugačil potni list Občinsko sodišče v Kranju je 28. aprila letos izreklo kazen Ivanu Mihelinu (22) iz Sremiča 33 pri Videm Krško, ker je predrugačil javno listino in jo uporabil kot pravno. Mihelin se je 8. aprila pripeljal na obmejni prehod Ljubelj in nameraval prekoračiti mejo. Delavcu obmejne postaje milice je pokazal potni list kot njegov, vendar je le-ta takoj ugotovil, da je ponarejen. Spremenjeno je bilo ime, rojstni podatki, in prilepljena nova slika. Mihelin je dejanje takoj priznal. Povedal je, da je to napravil zato, ker je vedel, da gre eden od znancev v Nemčijo, kamor bi rad od-Sel na delo tudi on. Za svoj potni list sploh ni zaprosil. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo kot olajševalno okolnost, da obdolženec še ni bil kaznovan, kot ob-težilno pa, da so takšne vrste kaznivih dejanj družbeno zelo nevarna. Obsodilo ga je na 3 mesece zapora, poeoino za eno leto. S. S. Okradel francoskega državljana Uslužbenci milice so storilca kmalu izsledili Prvega maja letos se je na Postaji milice v Tržiču oglasil francoski državljan Ro-land F. Kentzinger (21) in povedal, da mu je neznanec v noči od 30. 4. na 1. 5. ukradel iz sobe v restavraciji Pošta, kjer je prenočeval, brivski aparat, foto aparat, 3000 starih frankov in 800 dinarjev. Povedal je, da je prišel v Tržič s francosko delegacijo Iz pobratenega mesta Ste Marie aux Mineš in da skupaj z njim v sobi prenočujejo še štirje francoski otroci, ki pa so med tem, ko je bila izvršena kraja, spali. Uslužbenci milice so storilca kmalu izsledili. Izkazalo se je, da je tatvino opravil Štefan Tenko, poklicni šofer iz Ljubljane. Tenko že dve leti od časa do časa ob sobotah in nedeljah prihaja v Tržiču. Tako je prišel tudi 30. aprila in se nastanil v restavraciji Pošta, kjer je prenočevalo tudi nekaj članov francoske delegacije. Ker so bila vrata sobe in pisarne, skozi katero je najprej šel, odklenjena, ni imel težkega dela. Prišel je v sobo in pobral vse predmete, ki so ležali na postelji francoskega državljana. Tenko 6prva dejanja ni hotel priznati, pozneje pa je le povedal, da sta fotoaparat in brivski aparat ukradena, franke pa je zaradi bojazni, da bi ga odkrili, vrgel v straniščno školjko. S. S. Po poteh kokrškega odreda Planinsko društvo v Kranju je skupaj z občinskim odborom zveze združenj borcev in občinskim komitejem zveze mladine v Kranju letos prvič organiziralo na Poljani pod Storžičcm pohod po poteh kokrškega odreda. Pohod so pripravili v počastitev dneva mladosti in zaključnih pohodov kokrškega odreda maja 1945. Letošnji pohod, za katerega pravijo prireditelji, da bo v prihodnje vsako leto, bo 27. in 28. maja. Tako bo danes (sobota) odšlo na pohod 18 mladinskih ekip — skupaj 60 udeležencev — iz raznih krajev Slovenije. mi zarote aie* nu. we# nt ..........m r $ncrf sturii ^nesnn ra papiga ntintaa .iqy.qroerr * OS l fafu.oe <>e bobe taijru mmt m mm, prntot! mukalo* Jdptfim>$ino! iirarni,22,rD^ntra UMERL JE 4. KLAS — V petek, 26. maja, se je od hiše modrosti — gimnazije spet poslovila generacija, ki je v njej Stirl leta (nekateri pa tudi več) »peglala« šolske klopi. Vsako leto je tako, vsako leto v mesecu mladosti — maju zapustijo maturantje kraj, kjer so kljub cvekom in drugim nevšečnostim le preživeli lepe ure in dni. Osmrtnica, pisana po tradiciji v starem jeziku in s staro pisavo, vsako leto na gimnazijskih vratih oznanja ta »žalostni« dogodek, ki pa je pravzaprav vesel — Foto: F. Perdan Preddvor Darila za oskrbovance Predstavniki kranjske organizacije rdečega križa na Zlatem polju so za teden rdečega križa, od 7. do 13. maja, pretekli teden v četrtek obiskali oskrbovance v domu Albina Drolca v Preddvoru. Ob tej priliki so jim v imenu njihove organizacije izročili praktična darila. Darila pa sta prispevali tudi podjetji Živila in Vino v Kranju. Vsi oskrbovanci so se obiska zelo razveselili in se za darila zahvalili. Za sodelovanje v tej humani akciji se podjetjema 2ivila in Vino v Kranju zahvaljuje tudi krajevna organizacija rdečega križa na Zlatem, polju. 12. festival Bratstva in enotnosti Letos v Subotici Prihodnje leto v Kranju Danes (sobota) se je v Subotici začel 12. festival Bratstva in enotnosti. Vsako leto se tega festivala udeležijo tudi mladinci in mladinke iz Kranja. Tako je odšlo včeraj (petek) na festival iz Kranja 40 mladincev in mladink. Med njimi so košarkarji, odbojkarji, pesnik in folklorna skupina iz tovarne Sava. Festival bo trajal od 27. do 31. maja. Prihodnje leto pa bo festival Bratstva in enotnosti v Kranju. Zato bodo takoj po prihodu iz Subotice v Kranju sestavili organizacijski odbor za pripravo 13. festivala. Za pripravo festivala je občinska skupščina v Kranju že letos namenila tri milijone starih dinarjev, ostali znesek pa bodo odobrili prihodnje leto. A. Z. Kranj Sprejem v ZM Tako kot vsako lelo je občinski komite zveze mladine v Kranju tudi letos ob dnevu mladosti sprejel pionir:e — dijake sedmih in osmih razredov osn. šol — v organizacijo zveze mladine. Sprejemi v organizacijo zveze mladine so bili v osnovni šoli Simon Jenko, Stane Žagar, v Posebni osnovni šoli v Kranju, v osnovni šoli Matija Valjavec v Preddvoru, Davorin Jenko v Cerkljah in v osnovni šoli v Predosljoh, Na vseh teh šolah je bilo sprejetih v zvezo mladine okrog šeststo pionirjev. Mladinci — dijaki osmih razredov — so jim na vseh šolah pripravili krajši kulturni spored in jih pogostili. SOBOTA — 27. maja 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo slcpn.io — 925 Četrt ure z ansamblom Mojmira Šepeta — 9 40 Iz albuma skladb za mladino — 10.15 Dva odlomka iz opere »Koštana« — 10.40 Novost na knjižni polici — 10.55 G'asbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11-15 Melodije, ki jih radi poslušate — 12.10 Novosti za ljubitelje zabavne glasbe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Simfonretta — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert po željah poslušalcev — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Iz arhiva Komorne- Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8.. 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. In 24. url ter radijski dnevnik ob 19.30 url. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12.. 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. ga zbora RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Portreti mladih — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Izbrane strani iz repertoarja glasbenikov — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko moč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Minute s pevci in ansambli naše radijske postaje — 20.30 Zabavna radijska igra — 21.15 Parada zabavnih melodij — 22.10 Melodije za naše izseljence — 23.05 Zaplešite z nami NEDELJA — 28. maja 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Še pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Domače viže in napevi — 14.20 Humoreska tega tedna — 14.40 Iz studia 13 - 15.05 V svetu operetnih melodij — 16.00 Radijska igra — 17.20 Nedeljsko Športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 »Čarodej in njegova harfa« — venec oddaj — 22.15 Parada zabavnih zvokov — 23.05 Skladbe Slavka Osterca PONEDELJEK — 29. maja 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 V ritmu današnjih dni — 9.45 Otroška igra s petjem — 10.15 Plesni ritmi v naši simfonični glasbi — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Orkestralna glasba z velikimi orkestri — 12.10 Slovenski pevci zabavnih melodij — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igra pihalni orkester Rudolf Urbanec — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Igrajo veliki zabavni orkestri — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Nastopata zbora iz Radomelj in Domžal — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Izbiramo popevke in plesno glasbo — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Skupni program JRT — 22.10 Revija popevk — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Jazz v noči TOREK — 30. maja 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Novi posnetki narodnih v priredbi Tončke Maroltove — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.15 Arije iz Ver- di jevih oper — 11.00 TuristiS. ni napotki za tuje goste —i 11.15 Kaleidoskop zabavnih zvokov — 12.10 Igrajo domači ansambli — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 »Griči Ajia-caprija« in druge priljubljena skladbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 14.25 Melodije za klavir in godala — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.40 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas —- 17.05 Or-ikester RTV Ljubljana vam predstavlja — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Iz naših relejnih postaj — 18.50 Na mednarodnih križ-potjih - 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Mali koncert zbora iz Prosek-Kontove-la — 20.20 Radijska igra — 21.17 Pesem godal — 2135 Iz fonoteke radia Koper — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Za ples igra orkester Count Basie TELEVIZIJA SOBOTA — 27. maja 9.40 TV v šoli, 14.50 Poročila, 14.55 Nogomet Avstrija : Anglija (RTV Zagreb) — 17.55 TV obzornik, 18.15 Vsako soboto, 18.45 Zaplešite z nami, 19.15 Nagrajenci sveta, 19.45 Cic cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.38 Nepozabni poleta (RTV Beograd) — 21.30 Golo mesto, 22.20 Rezerviran čas ... Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi program: 19.15 Sprehod skozi čas (RTV Beograd) — 19.40 TV prospekt (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Skopje) 20.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 20.30 Celovečerni film, 23.00 Nekaj novega, nekaj starega, 23.15 Infor- BEHSH Kranj »CENTER« 27. maja amer. barv. W film MODESTY BLAISE ob 15.30 in 20. uri, sovj. barv. film OPERACIJA »I« ob 18. uri, premiera angl. barv. CS filma DR. NO ob 22.30 28. maja angl. barv. CS film DR. NO ob 18. uri; amer. CS film TENKA RDEČA CRTA ob 15., 17 in 19 uri, premiera angl. filma DARLING ob 21. uri 29. maja angl. film DAR-LING ob 17. in lf JI matBvna oddaja (RTV (Zagreb) NEDELJA — 28. maja 9.25 Poročila, 9.30 Neznani kraji (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.45 Operna scena, 11,15 Kaleidoskop, 11.35 Pustolovščine z Južnega morja (RTV Ljubljana) — 15.00 Evropsko prvenstvo v telovadbi za ženske (Evrovizija) — 17.30 Tekmujte z nami, 19.05 Perry Mason — film (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.45 Cic cak (RTV Ljubljana) — 20.50 Zabavno glasbena oddaja (RTV Zagreb) — ■■MM 30. maja angl. barv. CS film DR. NO ob 16. in 20.30, angl. film DARLING ob 18. uri Kranj »STORZlC« 27. amer. CS film TENKA RDEČA CRTA ob 17. in 19. uri, amer. film PRAVICA DO ŽIVLJENJA ob 21. uri 28. maja amer. barv. VV film MODESTY BLAISE ob 15., 17.30 in 20. uri 29. maja amer. film TENKA RECA CRTA ob 18. uri, amer. barv. VV film MODE-STY BLAISE ob 20. uri 30. maja amer. barv. film TARZANOVA NAJVEČJA PUSTOLOVŠČINA ob 18. in 20. uri Cerklje »KRVAVEC« 28. maja nem. jug. barv. CS film OLD 8 H.* TTER-HAND ob 16, 18. in M. vi 21.50 Visoka šola za telesno kulturo, 22.10 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 19.00 do 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 29. maja 9.40 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.40 TV v šoli, 12.05 Concerto gimna-tico — film (RTV Ljubljana) — 14.50 TV v šoli, 15.50 Ruščina, 16.55 Poročila (RTV Zagreb) — 17.00 Mali svet (RTV Beograd) — 17.25 Risanke (RTV Zagreb) — 17.40 Kje je, kaj je (RTV Beograd) — 17.55 TV obzornik, 18.20 O našieim govorjenju, 18.45 Telesna rekreacija, 19.05 Naklo 28. maja češki barv. film DAMA NA KOLESIH ob 16. in 20. uri Kropa 20. maja švedski film DEVIŠKI VRELEC ob 17. in 20. uri Kamnik »DOSW« 27. maja ruski film TO JE FAŠIZEM ob 20. uri 28. maja ruski film TO JE FAŠIZEM ob 17. in 20. uri 29. maja ruski film TO JE FAŠIZEM ob 20. uri Jesenice »RADIO« 27. in 28. maja amer. CS film PRVA ZMAGA 29. maja nemški barv. film GROFICA MARICA 30. maja franc. špan. barv. film TBTEGA LEPEGA JUTRA Turistična oddaja (RTV Ljubljana) — 19.15 Tedenski športni pregled (RTV Beograd) — 19.40 Obratna sredstva (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Moška noč — tv drama (RTV Ljubljana) — 21.20 Mali komorni koncert (RTV Zagreb) — 21.40 Znanost 67, 22.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 22.20 Avtomobilske in motorne dirke za veliko nagrado Loke 67 (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Tedenska kronika, 18.30 Narodna glasba, 18.45 Znanost in mi (RTV Zagreb) — 19.15 Tedenski športni pregled Jesenice »PLAVŽ« 27. do 28. maja franc. špan. film TISTEGA LEPEGA JUTRA 29 .in 30 .maja amer. CS film PRVA ZMAGA Žirovnica 27. maja amer. barv. film ČUDEŽNI SVET BRATOV GRIMM 28. maja amer. barv. film VISOKA DRUŽBA Dovje-Mojstrana 27. maja amer. barv. film VISOKA DRUŽBA 28. maja amer. barv. film ČUDEŽNI SVET BRATOV GRIMM Kranjska gora 27. maja češki film ZAKON POD POGOJEM 28. maja amer. barv. film EKSPRESS POLKOVNIKA RYANA (RTV Beograd) — 19.40 TV prospekt (RTV Zagreb) -19.54 Lahko noč, otroci (RTV Skopje) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV TOREK — 30. maja 18.15 Poročila, 1820 Najmlajši filmski ustvarjalci, 1840 Svet na zaslonu, 19JO TV obzornik, 20.00 V ringu - j film, 21.30 Kulturna tribuna, j 22.00 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: • 18.00 Poročila (RTV Beograd) — 18.10 Reportaža Titograd (RTV Beograd) — 18.30 Svet na zaslonu (RTV Zagreb) — 19.10 Rdeči signal, 19.40 Obrazi naših mest, 1954 Lahko noč, otroci, 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) - 21.00 Spored italijanske T V 29. maja franc. špan. Bbtk TISTEGA LEPEGA JUTRA Koroška Bela 27. maja amer. barv. film EKSPRES POLKOVNIKA RYANA 28. maja češki film ZA^ KON POD POGOJEM Blagovnica Kranj Plastika, guma, gaiantarija, ter gospodinjski predmeti — 27. maja 1967 Cenjene potnike obveščamo, da bo s 1. 6. 1967 začel veljati NOVI AVTOBUSNI VOZNI RED! Zaradi številnih sprememb, ki so nastale v prometnem letu 1966/67, vabimo vse potnike, da si ogledajo novi vozni red našega podjetja. Dobite ga pri vseh avtobusnih sprevodnikih in v turističnih poslovalnicah Združenega turi-stično-prometnega podjetja JrctnsLurlsL Skofja Loka Turistične poslovalnice: Ljubljana, šubičeva 1, tel. 20-316 Skofja Loka, tel. 85-242 Radovljica, tel. 70-189 Bled, tel. 77-357 Bohinj, tel. 76-169 Domžale, tel. 72-669 Piran, tel. 73-314 N din 105.000,-Ndin 82.000,-Ndin 58.000,-Ndin 55.000,- SGP Projekt, Kranj razpisuje prodajo stanovanj v stanovanjskem bloku v soseski B 4 v Bistrici pri Tržiču 1. Velikost in cena stanovanj: 13 trosobnih stanovanj (70,61 m') 31 dvosobnih stanovanj (54,67 m2) 13 enosobnih stanovanj (38,58 m') 3 enosobna stanovanja (36,60 m2) 2. Oprema stanovanj: Centralna kurjava v vseh prostorih, kompletno opremljena kuhinja in kopalnica, balkon in pripadajoči skupni prostori (shramba v kleti, kolesarnica, pralnica in sušilnica). 3. Stanovanja bodo vseljiva v mesecu novembru 1968. 4. Plačilni pogoji Najdaljši rok plačila je ob prevzemu stanovanja. Kupci, ki plačajo v celoti ali delno med gradnjo dobijo popust na ceno po dogovoru. Ugodnejši plačniki imajo pravico izbire stanovanj. 5. Informacije glede izvedbe stanovanj in nakupa daje Stanovanjsko podjetje, Tržič. 6. Informacije glede najetja kredita za nakup stanovanj daje Gorenjska kreditna banka, enota Tržič. GIMNAZIJA V KRANJU razpisuje vpis v I. razred za šolsko leto 1967/68 Gimnazija v Kranju bo sprejela v šolskem letu 1967 68 v prvi razred 130 novih učencev. Pogoji: a) uspešno dovršena osnovna šola, b) kandidat ne sme biti starejši od 17 let, c) prednost imajo kandidati iz občin Kranj, Radovljica in Tržič, d) pri izbiri kandidatov bodo upoštevani učni uspehi v osnovni šoli in rezultati testiranja pred sprejemom. Rok za prijavo: Uprava Šole bo sprejemala prijave do vštetega ponedeljka, 19. junija 1967. Priloge: Prijavi (obr. 1,20), kol-kovani z 0.50 N din (obra zec lahko dobite v pisarni gimnazije) je treba priložiti še: 1. spričevalo o dovršeni osnovni šoli (original), 2. izkaz o uspehu in vedenju, 3. rojstni list. Zakasnelih prijav in prijav brez ustreznih prilog komisija ne bo upoštevala. Pred sprejemom bodo vsi kandidati opravljali preizkus znanja iz slovenskega jezika, malcmaiike in tujega jezika. Preizkus znanja bo predvidoma od 22. do 24. junija. Vsa podrobnejša navodila in razpored izpitov bodo objavljeni na šolski oglasni deski. Razpisna komisija GIMNAZIJE V KRANJU POSREDUJEMO PRODAJO karamboliranega osebnega avtomobila Skoda 1000 MB, letnik 1966, prevoženih 11.000 kilometrov. Začetna cena 10.500,00 N din Ogled vozila je možen pri Zavarovalnici Kranj vsak dan od 29. 5. 1967 dalje. Pismene ponudbe sprejemamo do srede 31. 5-. 1967 do vštete 12. ure. ZAVAROVALNICA KRANJ Dijaki višjih razredov srednjih šol, študentje in vsi, ki želite sodelovati z Glasom v naporih, da še bolj razširi krog svojih bralcev POZOR! Uprava časopisa Glas želi s primernimi sodelavci razširiti krog svojih naročnikov in zato vas vabi k sodelovanju. Delo je terensko v dodeljenem okolišu z zaslužkom, ki bo verjetno presenetil tudi vas. Premislite — priporočamo vam, da del počitnic porabite za posel, ki vam bo omogočil prijetno letovanje in nekaj prihrankov za šolske dni. Vse ostale informacije dobite v upravi časopisa Kranj, Trg revolucije 4. Uprava Komisija za razpis in sprejem delavcev pri Komunalnem zavodu za socialno Zavarovanje Kranj objavlja ponovni razpis za prosto delovno mesto revizorja prispevkov socialnega zavarovanja Pogoj: višja izobrazba in 3 leta prakse v finančni stroki. Ponudbe s priloženimi dokazili o izobrazbi, dosedanjem službovanju in življenjepisom sprejema komisija 15 dni od dneva objave razpisa. Osebni dohodek je določen s pravilnikom o razdeljevanju osebnega dohodka in povračil delavcem KZSZ Kranj. S stanovanjem zavod ne razpolaga. Komisija za razpis in sprejem delavcev pri KZSZ Kranj Dopisna delavska univerza v Ljubljani VPISUJE: — v tehniško šolo strojne, elektriske, lesnoindustrijske in kemijske stroke — v ekonomsko šolo — v dveletno administrativno šolo — v poklicno šolo kovinarske, elektro in avto-mehanske stroke — v I. in II. stopnjo osnovne šole za odrasle (5. do 8. razred) — za ljubljansko območje bo odprt tudi popoldanski oddelek osnovne in ekonomske šole VPISUJE TUDI V TEČAJE: — v začetni knjigovodski tečaj — v tečaj analitične evidence — v tečaj finančnega knjigovodstva — v tečaj tehniškega risanja — v jezikovne tečaje slovenščine, nemščine in italijanščine — v tečaj za skladiščnike — v tečaj za varnost pri delu — v tečaj za preddelavce in kontrolorje v kovinski stroki — po dogovoru organizira za potrebe podjetij iz-popornjevalne tečaje Kandidatom je s plačilom šolnine zagotovljeno tudi do sto ur seminarskega pouka. VPISOVANJE TRAJA DO 30. SEPTEMBRA 1967 Dopisna oblika, kombinirana z občasnimi seminarji, je primerna za vsakogar, ker šolanje ni vezano na čas in kraj. Pojasnila daje Dopisna delavska univerza, Ljubljana. Parmova 39, tel. 316-043, 312-141 vsak dan dopoldne, ob torkih tudi popoldne. Če želite pismena navodila in program, priložite za odgovor znamke v vrednosti 1,80.— N din. GLAS * 22. STRAN MALI OGLASI SOBOTA — 27. maja 1967 Nagrobne spomenike po izbiri in naročilu ter vsa kamnoseška dela opravlja UDOVč BORIS Kamnoseštvo, Naklo 41, telefon 21-058 Mladinski ples Vsako nedeljo od 17. do 21. ure. Delavski dom Kranj Prodam Poceni prodam p rimo 150 ccm in dve dvokolesi. Aljan-čič, Kovor 42, Tržič 2622 Prodam 2000 kos. žlindrine opeke (zidake). Naslov v oglasnem oddelku 2624 GS vespo ugodno prodam ©li zamenjam za moped T 12. Lamovšek, Kranj, Drulovka 20 2630 1000 kosov strešne opeke, rabljene (špičak), 200 kg betonskega železa prof. 12 in vprežno kosilnico prodam. Hočevar, Zapoge 6, Vodice 2636 Prodam VW, letnik 58, cena 1,600.000 S din. Naslov v oglasnem oddelku 2654 Prodam osebni avto fiat zastava 600 D. Informacije pri Kokalju Ludviku, Stari dvor 74, Skofja Loka 2655 Prodam novo prikolico za osebni avto. Predoslje 113, Kranj 2656 Prodam dva prašiča po 60 kg težka, vprežne grablje in motor 6 kw. Ljubno 12, (če-bavs) 2657 Prodam en os t a no van j s ko hišo v Kranju za 85.000 N din. Kranj, Smledniška 62 2658 Prodam hišio, vseljivo, tro-sobno z lepim vrtom (kamniški okraj). Samo resni interesenti se vabijo na ogled vsak dan od 11.—16. ure, Duplica 41. Cena 80.000 N din. 2659 Prodam 500 žlindrinih blokov. Pavlin Emil, Senično 15, Križe 2660 Prodam 1 in pol m desk 25—50 mm in več starih vozov za železo. Zalog 10, Golnik 2661 Prodam kosilnico »Bos« z žetveno napravo, Cerklje 107 2662 Ugodno prodam otroško posteljo s predalom, kuhinjsko kredenco in drugo pohištvo. Ogled v ponedeljek od 9. ure dalje. Cerklje 132, blok 2663 Ugodno prodam novo dinamo in »regler« za avto taunus in rekord, tobl štedilnik mali na drva, ležeči bojler, 80-litr- 5ki in rabljen električni šte-.ilnik na 4 plošče. Kranj, Gregorčičeva 19 2664 Prodam 6 pujskov. Komen-Ska dobrava 1, Komenda 2665 Prodam kravo, 9 mesecev brejo, šenturška gora 17, Cerklje 2666 Prodam dve stružnici za les in železo. Šenčur 36 2667 kg sena. Sp. 2668 Prodam 1000 Duplje 44 Prodam kravo s teletom. Olševek 53, Preddvor 2669 Prodam dva merjasca po 80 kg težka. Mišače 11, Otoče 2670 Prodam teličko, staro 8 mesecev (siva motafonka). Medno 30 2671 Kopalno banjo, litoželezno, dobro ohranjeno, prodam. Knific Rakovnik 15, Medvode 2672 Prodam kravo, ki bo julija teletila, (četrtič). Meglic, Lom 21, Tržič 2673 Poceni prodam tri še dobro ohranjena okna 100 x 80 in vezi za krušno peč. Kranj — Kokrica 55 2674 Prodam motorno kosilnico »Statler« v dobrem stanju. Zorman Franc, Dvorje 17, Cerklje 2675 Prodam 4 komplet obroče (feltne) 16 od VW z novimi gumi plašči, že montirani. Srednja Bela 5, Preddvor 2676 Ugodno prodam manjšo gozdno parcelo 570 m2. »Draga« skofja Loka, in motorno kolo maxi. Naslov v oglasnem oddelku 2677 Prodam kravo. Trboje 11, Smlednik 2678 Prodam 200 litrov mošta po 1,60. Oljševek 11, Preddvor 2679 Prodam dve avto gumi — italijanski 6,40 x 14. Naslov v oglasnem odd. Prodam 3 dobro ohranjena trodelna dvokrilna zastcklcna okna, dimenzije 175 x 145 cm. Lužnik Marjan, Trata 18, šk. Loka 2680 Prodam kravo, 8 mesecev brejo. Podreča 22, Medvode 2681 Ugodno prodam NSU primo 175 ccm. Ekar Franci, Nova vas 1, Preddvor 2682 Prodam strešno opeko bo-brovec. Luže 28, Šenčur 2683 Prodam moped T 12. škofjeloška 50, Kranj 2684 Prodam ali zamenjam enodružinsko hišo v Ljubljani, vseljivo za enakovredno v Kranju. Pismene ponudbe poslati pod »Takoj vseljiva« '2685 Prodam kravo, ki bo drugič teletila ali po izbiri. Stapanja gora 25, Cerklje 2686 Prodam nov plug osipalnik. Vaše 36, Medvode 2687 Prodam kravo po izbiri. Te-netiše 13, Golnik 2683 Prodam telico, staro 7 mesecev. Breg ob Savi 37, Kranj 2689 Veliko sobno kredenco, pol-kavč in mizico z dvema stoloma proda za 850 N din. Nežmah, Kidričeva 32, Kranj 2690 Prodam novo ročno kosilnica »ALpina«. špruk, Sv. Le-nard 4, Cerklje 2691 Prodam stoječo travo. Vele-sovo 1 fVnkli« TfRft Prodam otroško posteljo z zimnico. Jocif, Gradnikova 5, Kranj 2693 Prodam večjo količino suhih borovih plohov 50 mm in motorno slamoreznico. Naslov v oglasnem oddelku 2694 Prodam dobro ohranjeno litoželezno banjo (180) Kranj, Partizanska 28, 2695 Prodam plemenskega vola. Bašelj 20, Preddvor 2696 Prodam krave po izbiri. Komenska dobrava 12, Komenda 2697 Prodam več pujskov 18—20 kg. Breg ob Savi 4, Kranj 2698 Prodam vprežno kosilnico, grablje za seno in Obračalnik. Sr. vas 48, Šenčur 2699 Prodam dva konja in 7 mesecev brejo kravo. Voglje 38, Šenčur 2700 Prodam starejšo manjšo hišo. Podbrezje 26, Duplje 2701 Prodam kosilnico za fergu-son« »Mertel« Sr. Bitnje 22 2702 Prodam zastava 750, tudi na ček. Naslov v oglasnem oddelku 2703 Prodam kuhinjsko kredenco. Kokrica 83, Kranj 2704 Prodam tobi štedilnik in brivski aparat »Philips«. Mur-nik Justi, Hrib 9, Preddvor 2705 Prodam pletilni stroj »Busch«, enostranski. Rozman Zg. Bitnje 9, Zabnica 2706 Prodam kravo, ki bo junija drufiič teletila in pralni stroj ; Candv 75 tovarmško nov. Pod-i reča 18, Medvode 2707 j Prodam obračalnik za seno. I Sr. vas 50, Šenčur 2708 j Prodam moped tomos na dve proslavi za 55.000 S din. Nučič, Šolska ul. 1, Krani 2709 Prodam odlično ohranjen MOPED T 12 z avslriiskim cilindrom in vpltniač »Bing«. Režok, Blejska dobrava 2710 Prodam dobro ohranjen moped. 7.g. Duplje 24 2711 Ugodno prodam motorno žago »JOBU« (rabljena) suho ostrešje za hišo, kotel za žga-njekuho 90-!itrski, nov, komplet, motorno kolo puch-ga-!e'b, šivalni stroj sinjjer (okrogli čolniček) in suhe smrekove plohe. Naslov v ogl. odd. 2712 Prodam NSU primo 150 ccm. Strahinj 70, Naklo 2713 Prodam 8 panjev čebel. Ogled Sr. Bitnje 77, Žabnica 2714 Prodam bikca, 16 mesecev starega. Hušica 1, Križe 2715 Prodam kravo po izbiri in cementne stebre za kozolce. Praprotna polica 7, Cerklje 2716 Prodam kravo s teličkom. Traven, Valburga, Smlednik 2717 Prodam dva meseca stare piske, dobre nesnice. Sp. Besnica 8 2718 Ugodno prodam kuhinjsko opravo. Kmet Franc, Britof 143, Kranj 2719 Po ugodni ceni prodam 1500 kg sena. Preddvor 41 2720 Prodam leto dni rabljeni telefonski aparat, kombini- ran, svetlo rdeče in črne barve. Cena 15.000 S din. Vprašati dopoldne: telefon 21-190, popoldan 22-353 Kranj 2740 Ugodno prodam dva plemenska vola v starosti 15 in 11 mesecev. Brezje 47 2741 Prodam več 1000 kg sladkega sena. Javite se Turist biro, Poljane nad Škofjo Loko 2742 Prodam prašiča za rejo, teža 80 kg. Zalog 6, Cerklje 2743 Prodam kravo po izbiri. Sp. Brnik 63, Cerklje 2744 Prodam prašiča, 50 kg težkega. Dvorje 46, Cerklje 2745 Prodam stoječo travo. Dvorje 58, Cerklje 2746 Prodam prožni kultivator, motor 5 KM, slamoreznico in hrastove deske 30 — 50 mm. Dvorje 39, Cerklje 2747 Prodam obračalnik za seno (BAUZ in Pobeda) kosilnico »bavc« in puhalnik za seno. Zalog 39, Cerklje 2748 Predam prašičke, 6 tednov stare. Zg. Brnik 69, Cerklje 2749 Prodam motorno kosilnico, primerno tudi za hribovit teren in kravo z drugim teletom. Trboje 5, Smlednik 2750 Prodam motorno slamoreznico, elektro motor 4,5 KM in slamo. Bistrica 7, Duplje 2751 Ugodno prodam divan in vzmetne posteljne vložke. Za- lcsnik Silva, Planina 23, Kranj 2752 Prodam mlado kravo, dobro mlekarico ali po izbiri in dva prašiča po 40—50 kg težka. Visoko 5, Šenčur 2753 Prodam punte in strešno opeko špičak. Suha 24, Kranj 2754 Poceni prodrsm dobro ohranjen motor NSU pretiš maxi. Grošelj Pavel, Hraše 36 pri Lescah 2755 Prodam kravo, dobro mlekarico. čadovlje 4, Golnik 2756 Poceni prodam dobro ohranjeno prhno 150 ccm. Zamenjam betonsko železo profil 12 za 8 mm. Ogled popoldan. Šenčur 158 2757 TELEFUNKEN gramofon z zvočnikom, nov, prodam. Forme 10, Zabnica 2758 Prodam prašiča 180 kg težkega. Prebačevo 41, Kranj 2759 Prodam dve kozi dobri mle-karici. Drulovka 55, Kranj 2760 Prodam motorno kosilnico »Bartolini« z žetveno napravo. Žabnica 10 2761 Prodam zastava 600 D Kranj, Prešernova 4/prilličje 2762 Prodam vespo GL, odlično, model 64/65 Suha 39, Kranj 2763 Prodam plemenskega vola, 500 kg težkega, Mače 7, Preddvor 2764 Prodam nemški pisalni stroj in daljnogled. Kranj, Kokrica 84 276:5 Prodam kravo, 8 mesecev brejo. Naslov v oglasnem oddelku 2763 Kupim Kupim VW »Wariaiit« malo rabljen. Naslov v oglasu^ oddelku Kupim 3 t. dvoosno prikol* co, gume 16 x 750. NaslovJ oglasnem oddelku Kupim vseljivo enosobno stanovanje v Kranju ali okoj lici. Ponudbe poslati P*! »Stanovanje« Ostalo Za planino poleg VaJvaK1* jeve koče iščemo plaošario- Justin Janez, Selo, p. Žirovnica Oddam v najem lokal 1*■£ Savsika 5, SI. Javornik 272» Kmet. živil. kombinat Kranj ima na zalogi 1^' ne »preše«, koruzo, o*1"0" be, pšenico, krmila P krave, teleta, prašiče, i0-koši, piščance ter "*J ostala krmilna semena in gnojila po najnižji cenl * skladišču C. JLA (Pn Kernu) POGODBE ZA kmetiji proizvodnjo sklepamo na Begunjski cesti št. 5 tPri Vodovodnem stolpu) te' 22-143 Izdelujemo novo ve,ik0;" strešne opeke »valoviti l0i°J velikost 42 x 33, reklamna c* na za kos 140 S din. se dobi takoj ali najKas"^ po naročilu 14 dni. JjKOZA* MARJAN, cementni izd^'k:*" Kranj Stražišče, BeneJi'"^ 18 Oddam lepo oprem'!1** sobo v mestu, starejši ose?1 za malo pomoč v gosp0^-"-" stvu. Naslov v ogl^1! oddelku. Nega obraza, kozn«^ nasveti v kozmetika O Kranj, Vodopivčeva 13 -v Enodnevne piščanci n jarčke do starosti 3 tfese' cev lahko nabavite *** torak in sredo v vali'"-*" KMETIJSKE ZADRUGE » Naklem pri Kranju- ,z enomesečnim prednar*-'-' lom pa si lahko vite pri težjih pas"1-1'1 12% pri lahkih 20",, P* pusta. Enodnevne pi>l*;;n' ce pošiljamo tudi poj.^ leznici. TAPETNIŠTVO ko, Lesce, telefon 70-333 w luje vse vrste tapetnisK-1 delkov. hitro, solidn'' 1 brezplačna dostava. j[' MAMICE! vašega hčerko pridem slika' n^ dom. Hitro, solidno in P00^ ni. Krmelj Alojz, Planina„7 Kranj Garažo oddam v bliži- 8* silskega doma v Kranj*1- *2j slov v oglasnem oddeHfU Iščem sobo in kah^° v Kranju ali okolici, pla^ dve leti naprej. fctaiO*! oglasnem oddelku Iščem inštruktorja z fvton1' ki bi me naučil voziti' ^ ! nimam. Ponudbe -poslat' P^ »Begunje — Jesenice« 27- OGLASI Iščem starejšo žensko — upokojenko, za 8—9 urno varstvo 17. mes. fantka. Nudim hrano ev. tudi stanovanje. Zglasite se po 15 uri Smailagič M. Koritenska 3, Bled 2735 Podpisani Bonča Niko, natakar iz Trebije izjavljam, da so v celoti neresnične, izmišljene in zlonamerne govorice v zvezi z dogodkom, ki naj bi se primeril ob prvomajskih praznikih tovarišu Hauptmanu Jožetu. 2736 Starejši ženski nudim dosmrtno stanovanje za oskrbo starejšega moškega. Drulovka 35, Kranj 2737 Preklicujem avtobusno izkaznico št. na ime škrjanc Alojz, relacija Kranj — Skofja Loka 2738 Izgubila sem modro bolero iz čipkastega blaga. Najditelja prosim, da jo odda proti nagradi Kranj, Kidričeva 9/HI, Benkovič 2739 Oddam opremljeno sobo. Naslov v oglasnem oddelku 2767 Prireditve V nedeljo 28. 5. 67, na Bregu ob Savi v novi gostilni pri ALEŠU PLES. Dobili boste čevapčiče in druge speci-alitete. Solidna postrežba. Senčnat vrt. Se priporočamo. 2724 GOSTILNA pri Milharju v Šmartnem prireja v soboto in nedeljo zabavo s plesom. Za glasbo obakrat preskrbljeno. VABLJENI! 2725 GOSTILNA v Trbojah vas vabi na ples v nedeljo, 28. 5. 67. Zabaval vas bo TRSTE-NISKI KVARTET Sprejemamo družbe po naročilu. Vabljeni! 2726 GOSTILNA GRILC Apno prireja vrtno veselico v nedeljo, 28. 5. Igra TRIO RU-20VCI. Vabljeni! 2727 Loterija Poročilo o žrebanju 21. kola srečk, ki je bilo 25.5.67. Tržni pregled Češnje 4 do 5 N din, jabolka 3,50 do 4 N din, grah 4 N din, čebula 6 do 7 N din, solata 4 do 5 N din, špinača 4 N din, krompir 0,50 do 0,60 N din, korenček 1,80 do 2 N din, rdeča pesa, 1,20 do 1,50 N din, črna redkev 1 do 1,20 N din, suhe slive 5 do 6 N din, surovo maslo 16 do 17 N din, skuta 4 do 5 N din, med 12 do 13 TT din, živa perutnina 8 do 9 N din, zaklana perutnina 12 do 13 N din, orehova jedrca 26 N din za kg; ješprenj 1,60 do 1,80 N din, koruzna moka 1,80 N din, ajdova moka 4 N din, kaša 4 do 4,50 N din, proso 2,50 do 2,80 N din, pšenica j 1,20 N din, celi orehi 3 N din, ! suho sadje 1,80 do 2 N din za liter; berivka 1 N din, motovileč 1 N din za merico; jajca 0,45 N din. Srečke s končnicami 10 30720 34990 1029710 11 21 81 201 21111 90951 2 00862 07852 36572 66612 87712 623012 3 02173 07073 16283 1022923 24 303 03154 05084 P3244 10745 27915 79805 754125 826755 36 96 2256 47966 48336 492766 17 67 42157 49447 588617 595167 853927 18 78 388 519218 605408 29 59 03799 73679 82369 077999 1039609 so zadele dobitek N din 6 400 1000 8006 10 6 8 100 1010 400 4 2004 404 604 404 604 30.004 4 604 1004 404 3004 10 N 40 400 400 * 600 600 400 600 100.000 8000 20 6 200 600 400 8000 8 8 400 600 8008 8008 10.000 6 8 80 8006 10.000 6 6 600 600 1000. 50.000 8000 Zahvala Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta, brata, starega očeta in strica Lovrencija Mandeljca iz Hotemož se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, prejšnjim sodelavcem in znancem, ki so nam izrekli so/alje, mu poklonili cvetje ter pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni vsem, ki so mu v nesreči nudili prvo pomoč, vsem društvom in vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali v teh težkih dneh. žalujoči: žena Matilda, hčere Milka z družino, Marica z družino, sin Lovro z družino in Tinka ter ostalo sorodstvo RAZPIS Komisija za razpis štipendije Industrijskega kombinata Planika Kranj razpisuje eno štipendijo za študij na Višji tehniški varnostni šoli v Ljubljani Vpisni pogoji: Uspešno končana prva stopnja visokošolskega študija na fakultetah, visokih in višjih šolah tehniške smeri in je zaposlen na področju varstva pri delu; Uspešno končano šolanje na tehniških srednjih šolah vseh smeri in je kandidat v delovni organi zaciji zaposlen na področju varstva pri delu, ali neposredno pri organizaciji in vodstvu proizvodnje. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe do 6. ju nija 1967 na splošni sektor Planika Kranj, kjer lahko dobijo tudi ostala pojasni la. Hotel JELOVICA Bled proda TOVORNI AVTO znamke TAM 2000, 2 t v voznem stanju. Ogled vozila je možen vsak dan v garaži hotela Jelovica. Dražba bo 31. maja 1967 ob 8. uri zjutraj Komisija za sprejem in prenehanje dela pri trgovskem podjetju Špecerija Bled razpisuje naslednji delovni mesti: 1. Poslovodjo samopostrežne trgovine v Boh. Bistrici Pogoji: — VK trgovski delavec z najmanj 3 leta prakse na poslovodskem mestu ali KV trgovski delavec z 10 let prakse v trgovini — zaželena praksa v samopostrežnicah — znanje tujih jezikov 2. Poslovodjo bifeja v samopostrežnici v Boh. Bistrici Pogoji: — VK gostinski delavec z najmanj 3 leta prakse na poslovodskem mestu ali KV gostinski delavec z 10 let prakse v gostinstvu — zaželeno znanje tujih jezikov. Stanovanje ni zagotovljeno. Ponudbe sprejemamo do zasedbe delovnih mest. TOVARNA GUMIJEVIH IZDELKOV SAVA KRANJ GUMARSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER razpisuje vpis učencev v Poklicno gumarsko šolo za šol. leto 1967 68 Sprejeti učenci (samo fantje) se bodo izobraževali dve leti v Poklicni gumarski šoli. Vsak učenec prejema v času šolanja štipendijo, ki je odvisna od doseženega uspeha, dobi povrnjene potne stroške nad 24,00 N din za vožnjo do šole in nr.zaj (učen_ ci iz okolice Kranja) ter delovno obleko. Za vpis veljajo naslednji pogoji: 1. uspešno zaključena osnovna šola, 2. zadovoljivo zdravstveno stanje, 3. starost 15 do 17 let, 4. uspešno opravljen psihološki test. Vsi kandidati bodo morali v Kranju opraviti zdravniški pregled in psihološki test, kamor bo vsak kandidat pismeno povabljen. Kandidati naj najkasneje do 30. junija letos predlože Gumarskemu izobraževalnemu centru v Kranju, Gregorčičeva 8 naslednje dokumente: 1. lastnoročno napisano prošnjo za sprejem, kolkova-no s 50 S dinarskim kolekom, 2. zaključno spričevalo 8. razreda, 3. izjavo o sklenitvi delovnega razmerja po končani šoli s Tovarno SAVA v Kranju za dve leti, kolikor časa prejema učenec štipendijo, ki jo morajo podpisati tudi starši (skrbniki). Učenci iz oddaljenejših krajev lahko vložijo prošnjo za sprejem v Dijaški dom v Kranju. Vse informacije lahko interesenti dobijo v pisarni Gumarskega izobraževalnega centra v Kranju, Gregorčičeva ulica 8 (Tovarna SAVA, obrat I) ali po telefonu štev. 210-71, interna 242. RAZPIS S>kupščina občine Jesenice razpisuje na podlagi 17/1, 43. in 75. člena temeljnega zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SFRJ številka 7-82/65) in 13. člena zako na o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS št. 20-220/65) ponovne volitve za mesto PREDSEDNIKA SODIŠČA in SODNIKA pri Občinskem sodišču na Jesenicah. Kandidati, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje za sodnika, naj se priglasijo komisiji za vo litve in imenovanja Skupščine občine Jesenice v 30 dneh po tej objavi. Komisija za volitve in imenovanja SoB Jesenice Kavo dobite tudi v Central prodajalna Delikatesa - Kranj Preddvor čaka turiste Krajevna skupnost in turistično društvo v Preddvoru sta se za letošnjo turistično sezono dobro pripravila. Da bi bil videz kraja čim lepši, so sredi vasi uredili lep park in ga zasadili z lepotičnim grmičevjem, drevjem in cvetlicami. Poskrbeli so tudi, da so na javnih zgradbah potrebne posode za cvetje, saj bodo tako turisti odšli z lepimi vtisi iz njihovega kraja. Radi bi še dokončno uredili kanalizacijo, parkirni prostoi pred novim pokopališčem ii popravili nekaj cest in po tov. -rč GLAS SPORT Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1 135. — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.— N din. Cena posameznih številk 0,40 Ndin — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 20 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Občinsko prvenstvo Kranja v streljanju z zračno puško Dvojna zmaga SD Bratstvo-enotnost Sezono letošnjih tekmovanj z zračno puško v občinskem merilu so kranjski strelci zaključili preteklo soboto in nedeljo. Na sporedu je bilo prvenstvo za članice in člane. Kljub poznemu datumu je bila udeležba članov precej boljša od lanske, žal pa opažamo, da nastopa na tem tekmovanju vse manj članic. Vzpon alpinistov V letošnjih prvih štirih mesecih so kranjski alpinisti opravili šest prvenstvenih zimskih vzponov v razne vrhove doma in v Centralnih Alpah. Z velikim uspehom so se udeležili tudi Igmanske-ga pohoda na 200 km, v alpskem smuku za Kramarjev pokal pod Storžičem pa so osvojili častno drugo mesto. Skladno s takimi uspehi v pretekli zimski sezoni imajo obsežen program svoje dejavnosti z raznimi vzponi in srečanji tudi v prihajajočem poletnem času. K. M. Gorenjska košarkarska liga — moški Radovljica brez poraza V nadaljevanju moške gorenjske košarkarske lige je slavila Radovljica še dve zmagi. Ekipa Trhlih vej je doživela prvi poraz v srečanju z mladinci Kroja. Gorenjska tekmoval, skupnost je morala zaradi neres-nosti izključiti iz tekmovanja ekipo starejših članov iz Sk. Loke, ki je nastopala pod naslovom Loka 54. REZULTATI — 4. kolo — Radovljica : Medvode (st. čl.) 63:35 (27:21), Radovljica 67 : Medvode (ml) 41:50 (24:29), Kroj (ml.) : Jesenice II (ml.) 45:50 (25:21); 5. kolo — Medvode (st. čl.) : Radovljica 67 59:36 (37:20), Triglav (ml.) : Radovljica 50:72 (16:31). Kroj (ml.) : Trhle veje 59:42 (18:17), Medvode (ml.) : Jesenice II (ml.) 51:43 (22:19); LESTVICA Radov. 5 5 0 325:223 10 Tr. veje 4 3 1 240:232 6 Kroj 5 3 2 250:247 6 Jesenice I 3 2 1 173:126 4 Medv. (ml.) 4 2 2 203:211 4 Jesen. II 5 2 3 252:264 4 Medv. (sč) 4 13 193:210 2 Triglav 4 1 3 198:240 2 Radov. 67 4 0 4 165:246 0 V 1 e' odrčni rokometni k. Sloveniji. J. Jav*W