LJUBLJANA, 19. DECEMBRA 1958 OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO V., ŠTEV. 97 MESTNI SVET Poročilo Sveta za komunalne zadeve o dosedanji rekonstrukciji mestnega osebnega prometa v Ljubljani (Gradivo za sejo Mestnega sveta) Komu j 20 let potem ko je stekla P,rva električna cestna železnica v kvropj je dobila tudi Ljubljana svoj tramvajski promet.'Dne 6. septemb-r“ ll *>01 je začel voziti tramvaj na Pr°gi glavni kolodvor mimo mugi-slratu do vojne bolnice in i. odce-r°jn pri magistratu do dolenjskega kolodvoru. Lastnik novega proinet-sredstva je bila Maloželezni-.* družba, katere glavni delničar 1^'bila nemška tvrdka Siemens/!lul-5*°- To dejstvo je imelo odraz tudi 'J investicijski politiki omenjene fii/.be, ki je vlekla iz podjetja le 1 ‘mivke, ni pa vlagala vanj nobenih /edstev za njegovo razširitev. Sele 10 je takratna občina ljubljanska (‘ta 1927 odkupila */» delnic od ino-‘‘niškega kapitalista ter je bilo “anovljcno podjetje Električne estne železnice se je pričelo s prijavami, da sc razširi omrežje prog . skladu s potrebami mesta, ki je j™ takrat že okrog 80.003 probi-|B]cev. Tako je bila zgrni ena leta Proga proti Viču in Šentvidu, l9ii je bila zgrajena krožna 19}) |>r°Kn, leta 1908 podaljšek na Zale d_.no Rakovnika ter le*n 1940 po« .Bllšek v Moste. Tramvajsko sPodarsko situacijo ter je mo-i lin!' ,hkratna mestna občina ljub* 1 lic,,'] M kriti vso nastalo izgubo. Tik sit/ .dr«B° svetovno vojno se je p '/‘-ijo popravila in je podjetje !l|o zopet aktivno. tic fosu NOR je kolektiv Električ-delne*‘ne železnice zelo aktivno so-Ž.rt(,vV'V Y boju, saj je padlo kot tleli, "Cističnega terorja 24 članov yVneKa kolektivu. tti0,,|J,rvi dobi po osvoboditvi nismo ,vlagati v obnovo dotrajanih 8° h i111 ProB večjih sredstev, ker hgj takrat naše sile usmerjene doi90eJ v obnovo naše porušene 'fine. nato pa smo pričeli z iz-kgra prvega petletnega pl ma ? naše industrije in clektro-ie on baze. Edina tlela, ki jih z(!rui|rfv'lu KCZ v tem času, so liil« r,'I9iz/<'V <*(‘S(,t prikolic, podaljšek h%.j' !,n obnova spodnjega ustroja l Ljubih progl 9iip^„ ,lJunit pa se je v tem času 8voj,,,„ razraščala tako po obsegu vilii teritoriju kakor tudi po šte-*° bil! 08a prebivalstva. Zgrajeni 8,1 pr;. n°vl, industrijski objekti, ki ('Rnili številne delavec, gra- dila so se nova stanovanjska naselju in drugi objekti družbenega standarda. Vsled tega naglega razvoja so sc problemi mestnega osebnega prometa vedno ostreje postavljali in zahtevali svojo rešitev. Vsi stari tramvajski vozovi (dunajski in opatijski) so prišli v tako stanje, da je grozila resna nevarnost prometnih nesreč, ki bi lahko zahtevale človeških žrtev, tramvajske proge pa so prišle v tako stanje, da so pomenile resno nevarnost za ves ostali promet. Vsled male širine glavnih ljubljanskih cest je tramvaj postajal vedno večja ovira vsemu ostalemu mestnemu prometu, ki se io začel vedno bolj razvijati. Na pobudo takratnega Mestnega ljudskega odbora Ljubljana je postavil Svet za komunalne zadeve in gradnje v letu 1971 posebno komisijo, katere predsednik je bil tovariš Šušteršič Anton, tajnik tov. inž. Marjan Preželi in člani: nroL inž. Dular Metod. prof. inž. dr. Žnidaršič Branko, inž. Jagodič, inž. Sraka, pror. inž. Jenko, inž. Štolfu, prof. inž. Struna, tov. D robe ž, Leiler, Kanon, Jelenc in St -bcj. Navedena komisija je proučila stanje voznega parka prog in ostalih naprav, anulirala potrebe in možnosti ter podata v posebnem poročita Mestnemu ljudskemu odboru predlog programa za rekonstrukcijo osebnega mestnega prometa v Ljubi inni. Predlog nro-grania je bil razdeljen na tri etape- J. etapa rekonstrukcije mestnega osebnega prometa je predvidevata izločitev 25 dotrajanih tramvuiskih vozil kar se naj izvede takoj ter iih nadomesti s trolejbusi in avtobusi. II. etapa se naj izvede ko bodo dotrajali še obratujoči trnmva ;i, vozni vodi in proge najkasneje do leta 1962. III. etana na je obravnavala razvoj v naslednjih 20 letih. Na osnovi analiz ie komisija ugotovila, da se naj v Ljubi lani opusti tramvai, ker prometno tehnični razpored ljubljanskih ulic ne donušča dvotirnega trnmva iske,ra nronieta, ki bi edini omogočil večjo komercialno hitrost ter njega nadomestitev s trolevhvsi in avtobusi. Tudi ekonomski faktorji so utemeljevali tako rešitev predvsem v pogledu etapne izgradnje in razpoložljivih sredstev. O poročilu komisije je razpravljal Mestni odbor in zbor proizvajalcev takratnega mestnega ljudskega odbora na svoji seji dne 9. septembra 1951 ter ga sprejel kot osnovo zn izvajanje rekonstrukcije mestnega osebnega prometa v I.jub-jjani s tem, da se nn frekventiranih progah uvedejo trolejbusi, na munj fčekventiranih pa avtolmsi. Na osnovi teh sklepov je nato ECZ izdelala podrobno tehnično dokumentacijo in pričela z realizacijo 1. etape. V 1. etapi rekonstrukcije mestnega osebnega prometa- so se morale izgraditi osnove za celotno rekon- strukcijo, tako v pogledu nabave vozil, izgradnje novih objektov in potrebne opreme ter strojev za vzdrževanje novih vrst vozil. Istočasno pa je bilo potrebno prevzgajuti voznike tramvajskih vozov za voznike-šoferje, delavce pa prekvalificirati na vzdrževanje novih vrst vozil. Vsa ta obsežna dela so zahtevala velike napore od strani delovnega kolektiva ECZ in organov ljudskega odbora, da so potekala v zadovoljivem tempu. Tako je začel obratovati 1. aprila 1956 avtobus na liniji proti Rudniku s podaljškom do Škofljice, 20. maja 1956 trolejbusni promet na liniji do Viča in 15. maja 1957 na liniji do Šentvida ter Litostroja. Stroški I. etape rekonstrukcije šali skupaj 1.518,085.000 din in so se mestnega osebnega prometa so zna-razdelili takole: nabava 15 avtobusov P’AB........................... 281,100.500 nabava 22 trolejbusov FAB.......................... 577,450.000 trolejbusna linija Ajdovščina—Vič................... 21,994.019 trnlejbusna linija Ajdovščina—Vižmarje in Litostroj .............................................. 64,038.990 napajalne postaje, remiza in Stožice................ 68,226.021 nove delavnice z instalacijami...................... 92,417.016 pralnica s centralno kurjavo................... 21,217.637 obdelovalni stroji ostale investicije 17,540.581 169.880.200 Finansiranje teh investicij se je izvršilo z naslednjimi sredstvi: 1. kredit MLO Ljubljana iz kreditnega sklada, brezobrestno, z rokom vračilu 15 let (kredit je bil dodeljen leta 1951 in spremenjen v dotacijo 15. februarja 1957 na 15. skupni seji obeh zborov OLO Ljubljana................................... 120,000.000 2. kredit MLO Ljubljana iz kreditnega sklada, pod istimi pogoji, kot je navedeno v točki 1 (dodeljen leta 1954, a spremenjen v dotacijo istočasno s krc ditom pod točko 1............................ 3. posojilo iz drugih virov (dodeljeno leta f954, spre menjcno v dotacijo 11. decembra 1957) .... dotacija MLO Ljubljana iz proračuna leta 1954 dotacija MLO Ljubljana v letu 1954 .......... dotaija OLO Ljubljana v letu 1956 ........... posojilo pri Mlll.j po 8% obrestni meri z rokom vračila 4 leta (v odplačevanja anuitet iz proračuna OLO), odobren leta 1956 ...................... posojilo pri M H L j pod istimi pogoji kot pod točko 7 (pričetek odplačevanja v letu 1958 iz proračuna Ol.O) odobren leta 1957 ............ lastna sredstva amortizacije in drugih skladov . 125.000. 000 150.000. 000 100.000. 000 116,680.000 87,000.000 200,000.000 Skupno 200,000.000 86.731.000 1.207,411.000 na 4. VABILO sejo zbora proizvajalcev OLO Ljubljana N n podlagi 74. in 83. člena zakona 48. člena statutu okraja Ljubljana o okrujnih ljudskih odborih ter sklicujem- 4. sejo zbora proizvajalcev, ki bo v torek, dne 23. decembra 1958, ob 9. uri dopoldne v veliki sejni dvorani na Magistratu v Ljubljani. Predlagam naslednji dnevni red: 1. Problemi zaposlovanju delovne sile v okraju. 2. Razprava o delu občinskih zborov proizvajalcev 3. Razno. Vsak ljudski odbornik ima pravico ustno ali pismeno premagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda. Morebitno odsotnost javite Skupščinski pisarni OLO, Kresija, soba št. 11/1 (telefon 21-939), Predsednik okrajnega ljudskega odbora: dr. Marijan Dermastia 1. r. Ostanek v višini 110,674.000 pa so uporabila podjetju Elcktro-Ljubljaiia, podjetje PTT Ljubljano, Uprava cest 01,0 in Uprava za ceste LRS za ureditev svojili naprav in cest. S temi deli je bilo zaključena I. etapa rekonstrukcije mestnega osebnega prometa v Ljubljani. Proti koncu leta 1957 so se nepričakovano pojavile nove možnosti finansiranja II. etape rekonstrukcije osebnega mestnega prometa, ko je investicijska banka FLRJ razpisala dva natečaja zn odobravanje kreditov iz splošnega investicijskega sklada pod sorazmerno ugodnimi pogoji. Poleg tega pa so bila iz zveznih sredstev dodeljena tudi potrebna devizna sredstvu za nabavo v .inozemstvu po obračunskem tečaju. Prva etapa je bila v tem pogledu precej dražja, ker je moralo podjetje kupovati devizna sredstvu po visokih prostih tečajih. Dalje sc je znižal pri II. etapi tudi redni vozni koeficient od 1,5 na 1,2, kar je pomenilo pocenitev za skoraj 20°/». Program za II. etapo rekonstrukcije osebnega mestnega prometa je obsegu I: 1. zamenjavo preostalih tramvajskih voz z avtobusi OM; 2. nabavo 5 avtobusov znamke OM za medkrajevni turistični promet; 1. mestni osebni promet v Ljubljani; 2. medkrajevni potniški promet z 12 turističnimi avtobusi in onimi primestnimi avtobusi, ki jih lahko poleti izloči iz mestnega prometu; 3. tovorni promet s 26 kamioni na daljših relacijah; 4. okrepljeno delavniško dejavnost za potrebe tujih naročnikov in kooperante. V to svrho je sklenilo podjetje LT vrsto pogodb in dogovorov v sodelovanju z drugimi podjetji, in to: 1. s podjetjem SAP Turist biro- negu prometa s 6 novimi trolejbusi; 4. rekonstrukcijo cestišč, kjer sc bodo izločile tramvajske tračnice. Stroški zn II. etapo so bilf planirani v viniši 533,7 milij. Doslej je bil realiziran naslednji del programa: 1. 10 avtobusov znamke OM za medkrajevni promet . 2. 10 avtobusov znamke OM za mestni promet . . . 3. 5 avtobusnih šasij znamke OM za primestni promet 4. 4 trolejbusne šasije z elektroopremo............ 5. avtobusnih karoserij primestnega prometa . . . Skupaj . . . 131.733.250 128.733.250 37,866.625 67.470.000 16.710.000 414,313.000 Finansiranje omenjenih investicij se je izvršilo v breme investicijskega posojilu pri IB po obrestni meri 4%, z rokom odplačila 5 let, ter iz amortizacijskega sklada podjetja ECŽ. Stroški I. in 11. etape so torej znašali: I. etapa «,•••••••••• 11, etapa »••«•••••••• Od česar odpade na čisti mestni osebni promet približno 1,5 milijarde dinarjev. Obveznosti ECŽ po prevzetih posojilih znašajo konce leta 1958 še 624,999.000 din, ki jih delno odplačuje OLO iz vsakoletnega proračuna, delno pa podjetje samo iz amortizacijskega sklada. Pred rekonstrukcijo je razpolagala ECŽ v mestnem prometu s 834 sedeži in 3713 stojišči, skupaj s 4553 mesti, danes pa razpolaga LT s 1612 sedeži in 3164 stojišči, skupaj 4776 mesti, kar je zn 223 mest več. Komercialna hitrost je znašala pri starih tramvajih le 11 km/h, medtem ko se je danes dvignila na 18 km/h ali za 63%. Kot primer navajamo, da je znašal normalni čas vožnje s tramvajem na progi Ajdovščina—Šentvid 35 minut, ob konicah tudi 60 minut, danes znaša pa le še 12 minut. Resnična zmogljivost prevoza se je s tem bistveno povečala, ker obratujejo vozovi hitreje. Ker narašča iz dneva v dan šte- 3. krepitev obstoječega trolejbus- jem za sodelovanje v medkrajevnem ' i i -• potniškem in turističnem prometu; 2. z Interevropo, Koper, in Javnimi skladišči v Ljubljani zn sodelovanje v tovornem prometu in skladiščni službi; 3. s Karoserijo, Ljubljana, za de-lavniške dejavnosti in oddajo dela delavnicam. Doslej je podjetje LT nabavilo 25 avtobusov po XXII. natečaju splošnega investicijskega sklada po zelo ugodnih pogojih. Realiziralo je tudi ostale naloge razširjene dejavnosti, kar ima že svoj odraz na finančnem stanju podjetja. Leta 1957 je imel LT še 72 milijonov izgube, v letu 1958 računamo le še na okrog 40 milijonov, zn leto 1959 pa planiramo, ob nadaljnjem razvijanju stranskih dejavnosti, le še z okrog 25 milijoni din izgube. Seveda pa pri tem podjetje LT ne sme izgubiti z vida, da je njegova prva in najvažnejša naloga, da zagotovi Ljubljani sodoben mestni osebni promet ter ga dalje razvija v skladu s potrebami prebivalcev našega mesta. Ker podjetje LT doslej ni razpolagalo z lastnimi sredstvi za prosto razpolaganje, ni moglo posvetiti one pozornosti dvigu življenjskega standarda svojih delavcev in uslužbencev, kakor bi bilo sicer potrebno, to je gradnji stanovanj in samskega doma ter družbene prebrane. Per- Skupaj 1.318,085.000 414,313.125 1.732,398.125 Zato sta iskala tako okrojni ljudski odbor, kot tudi podjetje sama pota, da bi z uvajanjem donosnih dejavnosti izgubo čimbolj znižala s perspektivo popolne rentabilnosti podjetja. Z razširitvijo registracije je podjetje ECŽ spremenilo tudi svoje ime v Ljubljana Transport ter opravlja sedaj naslednje posle: spektiva razvoja podjetja v bližnji bodočnosti pa daje upanje, da bo moglo posvetiti tudi temu problemu potrebno skrb. Po predlogu družbenega plana okraja Ljubljana, ki obravnava tudi nadaljnji razvoj mestnega osebnega prometa, se naj do 1. 1961 razširi linija mestnega prometa še do Črnuč, po Linhartovi cesti in v Trnovo ter nadalje razvija primestni promet, tako dn bo dosežena zadovoljiva povezava bližnje in daljnje okolice z mestom. Seveda bodo morale, v smislu svojc-časnih sklepov mestnega sveta sodelovali tudi prizadete občine s svojimi sredstvi. Podjetje LT naj še naprej razvija svoje stranske dejavnosti, posebno tovorni promet, z nabavo uvto-trenov in povezovanjem s sorodnimi podjetji. Za uresničitev spredaj navedenih nalog naj izdela potrebno tehnično dokumentacijo in jo predloži v potrditev. Ker posluje LT Iz objektivnih razlogov, ki so razvidni iz. našega poročila, z izgubo že več let, ni moglo izplačati svojim delavcem in uslužbencem nobenih presežnih plač, kljub temu, da so vsi Člani delovnega kolektiva vložili v izvedbo postavljene naloge in izboljšanje stanja v podjetju vse svoje sile. Zato predlagamo, dn se iz sredstev 01.0 Ljubljana nagradi delovni kolektiv, ki i® zaposlen v mestnem prometu in njegovih obratih s pol plače, nekaterim posebno zaslužnim članom kolektiva LT, Karoserije in drugim pri realizaciji rekonstrukcije osebnega prometa v Ljubljani pa podeli še posebna nagrada. I Svet za komunalne zadeve OLv I Ljubljana predlaga prednje poročijo j v razpravo in prosi mestni svet, d11 sprejme nakazane predloge kot smernice za nadaljnji razvoj mestnega j" primestnega prometa v Ljubljani >n njeni okolici. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Problemi zaposlovanja delovne sile v ljubljanskem okra u (Grndivo za 4. sejo zbora proizvajalcev) Svet za delo OLO je na svoji zadnji seji razpravljal o nekaterih problemih zaposlovanja delovne sile v okraju. Sklenil je predložiti v razvilo potnikov, ki sc radi poslužujejo pravo tc probleme tudi okrajnemu mestnih prometnih sredstev, poseb- zboru proizvajalcev, izhajajoč no v deževnih jesenskih in zimskih dneh, in to predvsem v jutranjih in zgodnjih popoldanskih urah, nastajajo določene težave pri premagovanju konic. Samo po sebi je razumljivo, da ne moremo nabaviti toliko vozil, dn bi pokrili z njihovo zmogljivostjo današnje in bodoče konice, ker hi tak način reševanja postavil podjetje v še težje finančno stanje, ki gn ne bi moglo niti s pomočio OLO dalj časa rešiti. Zato bo treba podvzeti določene organizacijske ukrepe, ki nuj konico kolikor mogoče znižajo. Nezaposlena vozila izven konice bi namreč pomenila čisto izgubo, ker jih ni mogoče uporabili zaradi svoje konstrukcije na daljših relacijah ostalega prometa. Danes poslu je LT šc vedno z izgubo, ki je objektivnega značaja. Iz razumljivih razlogov ni mogoče uvesti popolne ekonomske cene prevoza v mestnem prometu, ker hi to preveč vplivalo na živi ionsko raven našega delovnega človeka. stališča, da ima zaposlovanje delovne sile pomembno vlogo v borbi za povečanje produktivnosti dela in splošne blaginje. Iz tega razloga tudi smatra, da mora biti politika zaposlovanja delovne sile v skladu z našo splošno gospodarsko politiko. V našem okraju zelo hitro narašča število zaposlenih v gospodarskih organizacijah. To naraščanje je večje, kot ga predvideva družbeni plan, zaradi česar tudi ni v normalnem razmerju z obsegom proizvodnje. Po družbenem planu okraja zn leto 1958 je predvideno, dn se bo v tem letu skupno število zaposlenih oseh povečalo na 75.444. Do 30. septembra 1958 je pa število zaposlenih znašalo že 83.105. To pomeni, da jo bil letni plan delovne sile v devetih mesecih presežen zn 10%. Posamezne gospodarske panoge so povečale število zaposlenih za naslednji procent: kmetijstvo in gozdarstvo 125, gradbeništvo 117, industrija 115, trgovina in goslinstvo 110, obrt 101, če vzamemo zn letni plan bazo 100. V istem razdobju leta 1957 je bil letni plan delovne sile presežen za 7%, po posameznih panogah pa iz-izvršen z naslednjim procentom: obrt i!2, trgovina in gostinstvo 112, komunalna dejavnost lit, industrija 109, gradbeništvo 108, promet 107, kmetijstvo in gozdarstvo 93. Ce opisano gibanje delovne sile izrazimo z indeksi ter vzamemo število zaposlenih v letu 1956 za 100, znaša število zaposlenih v lelu 1957 U>6. v letu 1958 pa do 30. septembra 114. ali v letu 1957 v odnosu nu 1956 106, v letu 1958 (do 30. septembra) v odnosu na vse leto 1957 pa 110. V primeri s porastom proizvodnje. ki znaša izražena z indeksom zn leto 1957 v odnosu im 1956 115, za leto 1958 v odnosu na 1957 pa po oceni 110. se kaže nesorazmerje zaposlene delovne sile v odnosu na proizvodnjo in s tem tildi nezadovoljiv porast produktivnosti. /a povečanje števila zaposlenih oseb ie značilen dotok delovne sile s podeželja v industrijske centre. V tem dotoku prevladujejo ženske. V večini primerov so brez stanovanja in se najprej vključijo v delo kot gospodinjske pomočnice, nnlo pa se po raznih zvezah zaposlijo 1 proizvodnji. Delo gospodinjske p°^ m očnice opravljajo kljub teinu 'j8' prej ter zato ne nudijo dovolj o®' lovne moči v redni zaposlitvi. * dejstvo pripomore tudi k velikem številu zaposlenih v bolniškem st®' ležu. Prevelik dotok delovne sil® ( podeželja pa prehitro spreminja tu» socialno strukturo prebivalstva in >( v Sloveniji že 61 % delavstva 39% kmočkeen prebivalstva. t|) ugotavljamo, da je v našem okraj že 79% prebivalstva socialno za*8 rovanegn. tedaj je socialna striik ra prebivalstva našega okraja navedenem pogledu šc značilne od strukture v republiškem men1". Prehitra sprememba navedene stru turo gre seveda na račun kmetu* , proizvodnje in pomanjkanja %| delovne sile. Vsekakor ie strel*1 za tem, da se organizira čimveč * visnili služb, zlasti v okviru sta vaniskih skupnosti in Zavoda za ^ poslovanje invalidnih in drugih Težaven problem na pod r°'L službe zaposlovanja, prav Inko L delovne storilnosti je fluktu#1"” delovne sile. Ta znaša v razdobju prvih devet mesecev letošnjega leta 29.587, kar pomeni 55 % od skupnega števila zaposlenih. Po obsegu je naj večja v -industriji (7925), nato v gradbeništvu (5821), sledi trgovina in gostinstvo (5957), kmetijstvo in gozdarstvo (5117), promet (2457), obrt (2005) in komunalna dejavnost (695). Ko presojamo vzroke fluktuaeije delovne sile, ne smemo iti mimo splošne skrbi za delovnega človeka, ki ga poleg tarifne politike in pre-plaČevanja delovne sile smatramo za osnovni razlog fluktuaeije. Gospodarske organizacije morajo vsekakor v večji meri skrbeti za stanovanjske probleme zaposlenih, za obrate družbene prehrane in podobno. Velik vpliv na fluktuacijo ima tudi preplačevanje delovne sile, saj je mnogo primerov, ko podjetja vabijo delovno silo iz drugih podjetij, pri čemer obljubljajo posameznikom do 50% višjo tarifno postavko. Problem je tudi v različnem nagrajevanj u enakih delovnih mest v različnih podjetjih, in je treba doseči, da bi bila zn enako delovno mesto enaka tarifna postavka. Za odpravo problema preplačevanja predlagamo, da gospodarske organizacije pospešijo izvršitev analitične oceno delovnih mest in da sc v te namene izdajo enotna merila za celotno Področje države. Fluktuacija delovne sile se v letu 1958 v primerjavi z letom 1957 sicer ni povečala, nasprotno, celo za nekaj zmanjšala. Predstavlja pa vendar problem, ki kaže, da bo potrebno pod v zeti določene ukrepe zaradi večje usla-btve delovne sile. Brez dvoma predstavlja flul ciju tudi posledico neizvršev oziroma neupoštevanja zakor Predpisov po gospodarskih or j Zacijah. Mnogokrat se zgodi, da *m prijavljajo svojih potreb p< lovni sili organom za posredov dela. temveč vodijo same iv ‘sezname ljudi, ki jih po po *hčejo v zaposlitev. V taki oenci* so čestokrat vpisani KineR-i ilol <• uoi L-i en Tuvlniv cvr uenci* so čestokrat vpisani Kmečki delavci, ki so poleg s\ Oela na kmetiji opravljali tud tovarni, ki ji seveda niso Potrebne sile in je njihova "0st slaba, na drugi strani omarjajo kmetijsko proizvoi I Ihiločhe It. Člena zakona ovndi razmerjih nalagajo gos .nn organizacijam dolžnost |Ja v,eh potreb po delovni s rvT tudi vseh sprememb — od sredovalnieam zn delo. Od ,1, r<>. tivno dosti. V razdobji :’'v.e.t'h mesecev t<>kočega lc d»l ' ° med katerimi j u. oveev in is% uslužbenc v, , 68% moških in 52*/» žen /lolnvei je 72% moških i iL-i .* n,ed uslužbenci pa 52 k,l‘ »" 48% žensk. Via 1 °“*toječih podatkov j : hji,. m° 58.810 oseb, za katere iavi! po*rcddvalnicani za del L*16"1.1' le 22.995 prostih Zoper odločbo o preklicu dosedanjega in zoper izdajo novega uporabnega dovoljenja se lahko v roku 15 dni od vročitve odločbe pritoži organ upravljanja oziroma zasebni lastnik stavbe, pristojna zbornica oziroma ustanova ter najemnik. O pritožbi odloča občinski ljudski odbor. Če pri preklicu uporabnega dovoljenja ni v odločbi o preklicu odrejen daljši rok. preneha najemno razmerje v naslednjem mesecu po preteku treh mesecev od dneva pravomočnosti odločbe o preklicu. Dolžnost dajanja poslovnih prostorov v najem 20. člen Organi upravljanja oziroma zasebni lastniki stavb so dolžni od- dati v najem ncoddnnc poslovil1 prostore, razen če jih sami kori' stijo. Ce organ upravljanju ozirom! zasebni lastnik stavbe ne odda p” slov nega prostora v najem v tek! 30 dni, računajoč od dnevu prt' stanka dosedanjega najemnega ra*' morja, oziroma od dneva, ko Jf izdano uporabno dovoljenje, ga odda v najem za organ upravljanji ozir. za zasebnega lastniku zgradb zu stanovanjske zadeve pristoj«1 organ ObLO. 2t. člen Pogodba o najemu, sklenjena P1 organu upravljanja oziroma po zasebnem lastniku stavbe1 po rok« navedenem v 20. členu, nima pra' ne veljave brez soglasja organi pristojnega za stanovanjske zade" ObLO, če je ta organ zaradi, neobveščenost i o že sklenjeni pogodb začel postopek zaradi dajanju p« slovnego prostora v najem in skr nil pogodbo v roku 30 dni, račun8 * * *' joč od dneva, ko je postopek začel 22. člen Kadar zu stanovanjske zmle'1 pristojni organ ObLO odda poslov«1 prostor v najem, omogoči orga«'1 upravljanja ozir. zasebnemu In«*' niku, da prisostvuje pri razpra1' l jan j ti glede določil najemne P6 godbe, in mu dovoli, da pogodb1 tudi podpiše, uko soglaša z njo. Organ za stanovanjske zude*/| se lahko pogodi, tla najemodajalci brez opravičenih razlogov ne odpovedati pogodbe o najemu naj' manjc dve leti. V najemnih pog°”1 buli. katere sklepa organ zn slan18 vanjske zadeve, je odpovedni r° tri mesece. 23. člen Proti sklepanju najemne pok0”! bc po organu za stanovanjske deve se lnliko pritožijo organ upr”’’ ljanja oziroma zasebni lastnik sta1' bc kakor .tudi najemnik, s katerb je organ upravljanja oziroma sobni lastnik stavbe že sklenil "i1 jem tip pogodbo. Rok za pritožbo >, 13 dni, računajoč od dneva dosta* pogodbe osebi, ki ima pravico ” pritožbe. O pritožbi odloča tajnišb : za stanovanjske zadeve 01.0 Lju" ljunn. Oddajanje poslovnih prostore* v podnajem 24. člen j Oddajanje poslovnih prostore* ; podnajem, v celoti ali deloma, 0'Lj pravne veljave, niti če se to 'L, s pristankom organa upravlja™, oziroma zasebnega lastnika sta**V Če jih najemnik Vseeno dn v Pv najem ali v uporabo drugi oS°L, so šteje, da j«* prenehalo njeF1’^. najemno razmerje. Najemna P°&| ha, ki bi bila ponovno skleni' |l s tedanjim najemnikom ali P”fly osebo, kateri so bili poslovni Pj)lVi stori dani v podnajem v upo*11 i. nima pravne vpljavc. p| Svet zn blagovni promet je pooblaščen dopuščati izjem0 določb prejšnjega odstuvka. Prenehanje najemne pogodb” 25. člen y Najemna pogodim preneh”' tt najemnik namesto dejavnost** (i katero so mu bili poslovni Pr°^,ii!I dani v najem, opravlja v pošlo prostorih neko drugo dejavno”'- j). Svet zn blagovni promet fj<| lnliko odlovi, dn najemno ru7,1'6|i’'; preneha, če se v poslovnih Pr” t1 rili brez opravičenih rnzlogo* j^-začne opravljati dejavnost, z” gi' tero so bili poslovni prostor* dani v nojem, v dveh mesecih po sklenitvi najemne pogodbe. , Zoper odločbo o prenehanju najemnega razmerja se lahko pritoži •jajemalec in najemnik v roku 15 dni po prejemu odločbe. O pritožbi odloča občinski ljudski odbor na 8eji obeh zborov. Odpoved najemne pogodbe 26. člen Najemne pogodbe poslovnih prostorov se odpovedujejo po obstoječih predpisih. Uporaba stanovanj v poslovne namene 27. člen ,, Za prostore v sestavu stanovanja, k' se izključno ali pretežno upo-rahlja v poslovne namene, morata najeniodajalec in najemnik skleniti Posebno pogodbo o delu najemnine, k' je dogovorjena, oziroma ki je Predpisana poleg najemnine, pogojene za stanovanje. 28. člen Pogodbo o delu najemnine moro Pajetnodujalec predložiti v registra-C|j° na način, kakor je to določeno Za najemne pogodbe poslovnih prostorov. 29. člen Cc najemnik noče skleniti pogodbe o delu najemnine po 27. čle-511: mzen v primerih člena 4, jo °lžan vse dokler je ne sklene, pln-,llti iz naslova najemnine za vsak vndratni meter površine tistega 1'da stanovanja, ki ga uporablja Poslovne svrlte. desetkratno ta-1 °, Predpisano za kvadratni meter Površine stanovanja. . Znesek iz prejšnjega odstavka se Pluča od dneva ko je najemodaja-er Pozval najemnika na sklenitev Pogodbe, oziroma od dneva, ko jo trovnomočno rešen spor o tein, ali rV/anovanjski prostori lahko upo-"hljajo za poslovne namene. 50. člen 8, ^POre o tem. ali se prostori v se-vnv" stanovanj lahko uporabljajo Poslovne namene, rešuje upravni mf0" ObLO. ki je pristojen zn stu-yn^anj*he zadeve, v soglasju z zn kTn'm °rganom. ki ie pristojen 'u blagovni promet Obl.O. Po ' P/U^z.bi proti odločbi, izdani nji.l^ojšnjem odstavku, odloča *ni-^jubl' Za slnnovanjske zadeve 01.0 Kazenske določbe 51. člen kaz; ^ouarno kaznijo do 5000 din se čosn" C nnj,'motlajnlee. ki pravo-ieion1 ne Predloži v registracijo na-n° Pogodbe. vali odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Ur. list FLRJ št. 59-678/58) izdaja občinski ljudski odbor Ribnica po sklepu seje občinskega zbora in seje zbora proizvajalcev z dne 50/10-1958 ODLOK o prepovedi zviševanja cen industrijskih proizvodov, živil, obrtnih storitev in uslug na območju občine Ribnica 1, člen Cene industrijskih proizvodov, živil, obrtnih storitev in Uslug na območju občine Ribnica1 ne smejo biti višje od cen, ki so veljale-na dan 50. septembra 1958. 1 2. člen Trgovski' gospodarske organizacije na drobno, gostinska podjetja in gostišču, obrtna podjetja in zasebne obrtne delavnice na območju občine Ribnica, pri katerih sc pojavijo opravičeni razlogi za povišanje cen, so dolžne predložiti utemeljene prijave za povišanje cen preko pristojnih zbornic Svetu zu gospodarstvo Obl.O Ribnica. 5. člen Prijavi za povišanje cen morajo gospodarske organjzncije iz. 2. člena tega odloka priložiti novo in staro kalkulacijo ter nrcnis zaključnega računu za preteklo leto. 4. člen Svcl zn gospodarstvo ObLO Ribnica mora izdati na prijavo gospodarske organizacije iz 2. člena tega odloka rešitev najkasneje v roku 15 dni po prejemu prijave. Ce Svet za gospodarstvo ObLO no izda svoje rešitve v predpisanem roku. lahko gospodarska organizacija prodaja oziroma opravilu storitve in usluge po prijavljenih cenah. 5. člen Zn kršitev predpisov tega odloka se uporabljajo določbe iz 5. točke odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o evidenci in kontroli ron določenih proizvodov (Ur. lisi FLRJ št. 59-678/58). Imetnik zasebne obrtne delavnice. ki prodaja obrtne proizvode nli opravlja storitve in usluge po cenah, ki so v nasprotju z. odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Ur. list FI.Rj št. 39-678/58) in določbami tega odloka. se kaznuje v skladu s 4 točko navedenega odloka po 227. členu kazenskega zakonika z. denarno kaznijo ali z. zaporom do h mesecev ter z odvzemom blaga ali storitev. Končne določbe s 32. člen Rhee/ i • *n blagovni promet občm-lča . 'Judskega odbora se pooblačil" financiranje investicij 5. Drugi viri financiranja Investlci t*. O brat n u sredstva B. Viri obratnih sredstev 6. Banks - kredit za obrata t. Skupna obratna sredatva 991 na sredstva 1. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za 213 obralnu sredstva 1. Pasivne časovne razme- “ C. Sredstva v obračunu lltve lu druga aktiva C. Viri sienstev v obračunu In druga pasiva i. Kupci tn druge tenatve 210 ll. Dobavitelji ln druge 321 6. Druga aktiva obveznosti tl Drugi pasiva 637 Skupaj: 4 061 Skupaj: 4.061 Z“p' Naziv postavke Znesek v 000 din Z“p Naziv postavke Zne* v ooo( «t. Osnovna A. Viri csnovnlh lu Izločena sredstva ln Izločenih sredstev 3» l. Osnovno sredstva 360 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Investlutsko posolilo za 2. fnvestlctie v teku osnovna sredstva *. Izločena sredstva ln dru- S. Razni skladi 451 ga Investicijska sredstva 464 4. Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij $. Drugi tiri financiranja - Investlci, B. Obratna sredstva B. Viri obratnih sredstev 8. Banka - kiedit za obrat- 1 S. Skupna obratna sredstva 2.745 na sredstva i Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za obratna sredstva 9. Pasivne časovne razme- C. Sredstva v obračunu lit ve ln drugo aktiva C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 1. Kupci tn druge terjatve 8. Drugo aktiva 63 38 10. Dobavitelji ln druge obveznosti 2 ll Druga pasiva 3.671 ,-^J Skupaj: 3.670 Skupaj & I' 1 I I Računovodja Predsednik UOi Direktor Toiica Markovič Kado Marušič Računovodja: Predsednik UO: Direktor' Mimi Dolenc Jože Jeršin Zaključni račun gostilne »DOLENJC«, Ljubljana, Dolenjska c. 3 AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1951 PASIVA ‘g®p' Naziv postavke Znesek v 000 din Zj®p Naziv postavke Znesek v 000 din ♦. Osnovna A. Vin osnovnih m izločenih sredstev in inočena sredstva 538 t. Sklad osnovnih sredstev 338 l. Osnovna sredstva L Investicijsko posolilo za 2. Investicije v teku osnovna sredstvo 3. Izločena sredstva tn dru- 3. Razni skladi 603 ga investicijska sredstva 354 L Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij 1. Drugi viri financiranja - Investlci' — B. ooidtnn sredstva B. Viri obratnih sredstev 8. Banka - kredit za obrat- L Skupna obratna sredstva 2.549 na sredstva t. Sklad obratnih sredstev 8. investicijsko posolilo za 615 193 obratno sredstva i. Pasivne časovne razme- C. Sredstva v obračunu lltve ln druga aktiva C. Viri sredstev v obračuna In druga pasiva j. Kupci ln druge terjatve 76 18. Dobavitelji In druge 2.428 8. Druga akltva 860 obveznosti ll Druga pasiva Skupaj: 4.377 Skupaj 4.377 Računovodja: Milka Fatur Predsednik UO: Karlina Vučak Direktor: Jože Ceflnovar Zaključni račun podjetja »AVTOPREVOZ«, Zagorje AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1957 PA < Naziv postavke Znesek v 000 din Z tP' Naziv postavke Zne*j v 000 ^ A. Osnovna A. Viri osnovnih m izločena sredstva 21.057 in Izločouih sredstev t. Sklad osnovnih sredstev 11.07* L Oanovnj sredstva 2. Investieltsko posolilo za 2. investicije v teku osnovna sredstva 1. Izločena sredstva tn dru- S. Razni skladi 2.84* ; ga Investlchska sredstva 1.201 1. Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij 8. Drugi viri rinanclranta Investicij B. Obratna sredstva B. Viri obratnih sredstev « Banka - kredit za obrat- 703 1.5» L Skupna obratna sredstva 2.889 na sredstva T. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za obratna sredstva 1. Pasivne časovne razme- C. Sredstva v obračunu lltve ln 1mga aktiva C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 6. Kupci ln druge terjatve 1.645 18. Dobavitelji ln druge g 8. Druga aktiva 157 obveznosti 11 Druga oaslva 26^ Skupaj 26.919 Skupaj- Računovodja: Predsednik UO* Direktor: Ivan Zupan Leopold Ravnikar Prane Skrabar Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE z o. j., Šmartno pri Tuhinju Kmetijska zadruga se bavl predvsem z odkupom gozdnih sorttmentov, kmetijskih pridelkov, zdravilnih zelišč ln gozdnih sadežev. Posluje tudi trgovinski odsek z eno trgovino mešanega blaga na drobno. V sklopu zadruge pa delujejo še naslednji Odseki: Strojni, poljedelski, živinorejski, gozdarski In sadjarski odsek. Zadruga zaposlule povprečno 7 oseb, od tega 2 uslužbenca, in Je napravila 51.539.000 din realiziranega prometa. Od tega Je bruto dohodka 4,622.683 ln čistega dohodka 2,539.000 din. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1957 PASIVA ^p Naziv postavke Znesek v 800 din Z<^p Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna tn izločena sredstva A. v’n osnovnih m Izločenih sredstev 850 L Sklad osnovnih sredstev 950 1. Osnovna sredstva L Investicijsko posolilo za 1. Investicije v teku 187 osnovna sredstva S. Izločena siedstva tn dru- 8. Razni skladi 10.354 ga inveitlctlska sredstva 9.188 L Dolgoročno posojilo za financiranje investicij 8. Diugi viri financiranja - Inve »tleli 187 B. Obratna sredstva B Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat- L Skunna obratna sredstva 3.487 na sredstva f Sklad obratnih sredstev 6. Investlclisko posolilo za 2.209 obratna sredstva 8. Pasivne časovne razme- C. Sredstva v obračunu lltve ln druga aktiva C, Viri sredstev v obračunu lu druga pasiva 1. Kupci in druge terjatve 9.187 10 Dobavitelji ln druge 4.066 6. Druga aktive 2.C2G obveznosti it Druga pasiva 8.069 Skupaj: 25.835 Skupaj 23.835 Računovodja: Predsednik UO: Direktor Ivanka Cever Jernej Razpotnik Alojz Pibernik Zaključni račun drž. obrtnega mojstra GREGORINClCA FRANC* mcdlčarja in svcČarja, Ljubljana, Titova 115 Podjetje Je registrirano s sklepom Okrožnega Gospodarskega sodišča v 1-1“ in se bavl z Izdelavo In prodajo medlčarsklh, svečarsklh ln voskarsklh V'. Delovna sila Je ustaljena, ter ni bilo v letu 1956 nlkakega gibanja. Z vsenu / nejšimi zadevami se Je delovni kolektiv sproti, seznanjal, ter je tudi odO“ -investicije. - Produktivnost Je razmeroma visoka, saj odpade na enega zaposj 2,560.900 bruto dohodka. - Artikli, ki so predmet Izdelave *o predvsem sett značaja, vendar je z razširitvijo asortimana uspelo doseči polno lzko: kapacitet preko celega leta. AKTIVA ll I L A N C A na dan 31. decembra 1958 Zap. It. Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna tn Izločena sredstva L Osnovna sredstva 2 Investicije v teku I. Izločena sredstva tn druga Investicijska sredstva B. Obratna sredstva L Skupna obratna sredstva 689 1.038 409 C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva 6. Kupci ln druge terjatve 8. Druga aktiva Skupaj: 657 265 2.058 Zap št. Naz'v postavke /S'- A. Viri osnovnih in Izločenih sredstev t. Sklad osnovnih sredstev t Invesltcitsko posolilo za osnovna sredstva 3. Razni skiartl 4. Dolgoročno posojilo za financiranje investicij 5. Drugi viri financiranja Investlci' tt. Viri ohrainlh sredstev 6. Banka - kredit za obratna sredstva I. Sklad obratnih sredstev 6. investicijsko posolilo za obratna sredstva e. Pasivne *asovne razme-tltve C. Viri sicdatev v obračunu in druga pasiva 10. Dobavitelji ln druge obveznost! II Druge pasiva Skupaj fll II' 1#> il« Računovodja: Klara KoltaJ Predsednik UO Stanko Petanjlto Direktor: Franc Gregorin Zaključni račun GRADBENEGA PODJETJA, Domžale Število zaposlenih delavcev ln uslužbencev 54. Realizacija v letu 1957 In. Podjetje je preseglo plan realizacije nasproti lanskemu letu za 120 'M>. Uctiva BILANCA na dan 3L decembra 1951 PASIVA i zap. It, Naziv postavke A. Osnovna ln izločena sred*tva !* Osnovna sicdstva J* jnvesticile v teku •• Izločena sredstva ln dru-8a Investicijska sredstva R* O i nuna sredstva Skupna obratna sredstva C- Sredstva v obračunu in d.-uga aktiva J* Kupci ui druge terjatve ”• DrURa aktiva Skupaj: Računovodja: Mirjam Beden Predsednik UO: Janez Volčini Direktor Ljubomir Bevc p Zaključni račun PEKARNE iti SLAŠČIČARNE, Hrastnik ^arnCtje °kstoja od leta 1952, v letu 1957 pa je podjetje ustanovilo še obrat slašči-nc Ustvarjen promet znaša 13.098.190 din. Podjetje Je zaposlovalo 6 ljudi in honorarnega knjigovodjo. aktiva Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE, Borovnica Zadruga je dosegla 199,503.610 din prometa, skupno število zaposlenih je bilo 48 delavcev in uslužbencev. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1957 -PASIVA Znesek v 000 din Zap' Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 din A. Viri osnovnih A. Osnovna A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev ln izločena sredstva ln izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 10.787 l. Sklad osnovnih sredstev 27.430 10.973 2. Investicijsko posojilo za 1. Osnovna sicdstva 28.962 2. Investicijsko posojilo za osnovna sicdstva 2. Investicije v teku 7.561 osnovna sicdstva 1.532 3. Razni skladi 8.259 8. Izločena sredstva ln dru- 3. Razni skladi 14.413 3.464 4. Dolgoročno posojilo za ga investicijska sredstva 3.081 4. Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij financiranje Investicij 6. Drugi vlil financiranja X * 5. Drugi viri financiranja investicij 187 Investicij 7.561 B. Viri obratnih sredstev B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obl it- ■8. Banka - kredit za obrat- 7.850 na sredstva 191 14.408 na sredstva 7.485 t. Sklad obratnih sredstev 2.029 J. Sklad obratnih sredstev 4.207 8. Investicijsko posojilo za 8. Investicijsko posojilo za obratna sredstva obratna sredstva 9. Pasivne časovne razme- 9. Pasivne časovne razme- Jttve 221 C. Sredstva v obračunu litve 360 C. Viri sredstev v obračunu In druga aktiva C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva ln druga pasiva 1.997 10. Dobavitelji in druge 8. Kupe) in druge terjatve 10.853 10 Dobavitelji in druge 364 obveznosti 5.974 6. Druga aktiva 5.046 obveznosti 5.895 tl Druga pasiva II Druga pasiva 1.108 24.648 Skupaj; 24.648 Skupaj: 69.911 Skupaj. 69.911 Računovodja: Francka Brenčič Predsednik UO- Jakob Petelin Direktor- Meta Cerk Naziv postavke BILANCA na dan 31. decembra 1957 Znesek PASIVA A. Osnovna *n Izločena sredstva i1 ?snovna sredstva 3 S,vtstlclJe v • izločena sredstva in dru-sa InvpstlcMska sredstva Od atna sredstva Skupna obratna sredstva D« Sredstva * obračunu ln 'l-uga aktivo 8" Dnu«1, druRe ten at ve aktiva Skupaj: \ 000 din Za p št Na/.iv postavke 1.199 26 326 759 45 3.912 A. Viri o>novnih in Izločenih sredstev t. Sklad osnovnih sredstev 2. investicijsko posolilo za osnovna sredstva 3. Razni skladi I. Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij 5 Drugi vir« financiranja InvesUH B. Viri obratnlh#sredstev 6. Banka - kicdU za obratna sredstva 7. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za obran in sredstva 9. Pasivne časovne razmejitve C. Viri -.rvdsiev v obračunu ln druga pasiva 10. Dobavitelji ln druge obveznosti 11 Druga pasiva Skupaj Zaključni račun bifeja »ZMAJ«, Ljubljana, Smartinska 24 Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956, povprečno zaposluje 5 delavcev in uslužbencev. V letu 1957 je znašal skupni promet 8,841.840 dinarjev, plan prometa je bil dosežen in prekoračen. PASIVA AKTIVA BILANCA na dan SL decembra 1957 Znesek Naziv postavke v 000 din Naziv postavke v 000 din A. Osnovna A. Viri osnovnih ln Izločena sredstva ln izločenih sredstev Osnovnu sredstva [nvestlrl>e v teko izločena sicdstva ln dru- 550 1. Sklad csndvnih sredstev 2. tnvesttetjsko posojilo za osnovnu sredstva 550 233 ga Inve«s11ri1ska sredstva 69 4. Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij i. Drugi viri financiranja Investicij — B Obrani? sredstva B. viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat- Skupna obratna iiedstva na sredstva — 1. Sklad obratnih sredstev 6. Investicijsko posojilo za obraina sredstva ». Pasivne časovne razme- L tredsiva h-obračunu litve — In diuKH aktiva C. Viri sredstev v obračunu Kupci in druge terjatve In druga pasiva 10 Dobavitelji ln druge Druga aktiva 786 obveznosti — 11 Druga pasiva 622 Skupaj: 1.405 Skupaj: 1.405 Računovodja: ‘ ••o Lomšck Predsednik HO Simonič Alojz Direktor: Alojz Kovač Računovodja . Fani VVelsbaeher Predsednik UO: Nežka Trtnik Direktor Anica Seremet žaključn, račun »MODNE KROJACNICE-«, Scfic Vinko in Zontar Alojz, državna obrlna mojstra. Ljubljana, Cankarjeva 12 k 1952° Je bilo ustanovljeno z Odločbo MLO Ljubljana, št. 953.52 z. dne 7. Jull-*aposluje povpiečno 31 delavcev. Skupni dohodek ustvarjen v letu 1957 , _ znaša 12,405.891 din. **T1Va 's-^ BILANCA na dan 11. decembra 1957 PASIVA *«;i. Naziv postavke a! 2*?ovno s, sredstva “ v teku ^ U- *'brat na sredstva kuDha obratna sredstva 'ln'!?tva v obračunu >n d: uee aktiva * aktivi8® ter3atve Skupaj: Računovodja: "*"» Rossi Znesek v 000 din 891 134 1.317 118 2.458 Zap. St. Naztv postavke A. Mr. osnovnih ln Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Investicijsko posojilo za osnovna sredstva 5. Razni skladi I. Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij 6. Drugi viri financiranja Investicij B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obratna sredstva Sklad obratnih sredstev Investicijsko posojilo za obratna sredstvo 9. Pasivne časovne razmejitve C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva 10. Dobavitelji ln druge obveznosti 11. Druga pasiva Skupaj: I. 8. Znesek v 000 din 891 1.084 455 125 80 2.458 Predsednik UOi Izidor Vogrin Direktor: Vinko Šefic Alojz Zontar Zaključni račun prevozniškega podjetja »PREVOZ I«, Ljubljana, Resljeva 20 V pod.ietju )e bilo povprečno zaposlenih 11 delavcev ln uslužbencev. Bruto promet Je znašal 12,791.742 din. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1951 PASIVA 2.ap. , Znesek 8t. Naztv postavke v 000 din Naziv postavke v 000 din A. Osnovna A. Viri osnovnih ln Izločena sredstva in Izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 2. Investicije v teku 8. Izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva 6.512 1.190 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Investicijsko posojilo za osnovna sredstva 3. Razni skladi 4. Dolgoročno posojilo zs 1.348 8.164 1.474 financiranje Investicij — 8. Drugi viri financiranja Investicij — B. Obraina sredstva B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat- 8. Skupna obratna sredstva 1.429 na sredstva 295 7. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za 454 obratna sredstva 8. Pasivne časovne razme- C. Sredstva v obračunu J it ve — In druga aktiva C. Viri sredstev v obračunu 8. Kupci ln druge terjatve 607 in druga pasiva 10. Dobavitelji ln druge 8. Druga aktiva 44 obveznosti 841 Skupaj: 11 Draga pasiva 197 9.773 Skupaj 9.778 Računovodja: Predsednik UO: Direktor: Karel Scbwarzbartl Iran Žužek Vladimir Urck STKAN 512 Zaključili račun izdelovalnicc ogledal in brušenega stekla »SKECTRUM«, Ljubljana, Celovška 81 AKTIVA tl I L A N L" A na dan 31. decembra l!>5? PASIVA Naziv postavke Znesek v 000 din Na,-iv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna A. Viri osnovnih | Ir Izločena sredstva 3.473 ln Izločenih sredstev t. Sklad osnovnih sredstev 3.180 l. Osnovna sredstva 3. Investlci sko posolilo za 2. Investicije v teku osnovna sredstva 203 S. Izločena sredstva ln dru- 703 3. Razni sldadl 1.042 Invpstlriiska sredstva 4. Dolgoročno posojilo za financiranje investicij 1 Drugi vili financiranja Investicij 2 B. Obratna sredstva B. Vlrt obratnih sredstev 8. Banka - kredit za obrat- L Skuona obratna sredstva 1.240 na sredstva 1.110 7 Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za 417 obratna sredstva 9. Pasivne časovne razme- C. SrcJ ttva v obračunu jltve — ln druga aktiva C, Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 5. Kupci ln druge terjatve 737 10. Dobavitelji ln druge 1. Drusa aktiva obveznosti 109 II Druga pasiva Skupaj: 6.153 Skupaj: 6.153 Računovodja: Daša Hlebec Predsednik UO: Dore Sedej Direktor: Stane Zorman Zaključni račun podjetja »ELEKTROMEIIANIKA«, Ljubljana, Knezova 23 AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1951 PASIVA glasnib Zaključni račun STROJNEGA MIZARSTVA, državni obrtni mojster Maks Škrinjar, Zagorje AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1957 PASlV< Z*p Naziv postavke Znesek v 000 din 'It!" Naziv postavke Znese* v 000 d» A. Osnovna A Viri osnovnih lil izločena sredstva in izločenih sredstev L Sklad osnovnih sredstev 517 t. Osnovna sredstva 817 3. Investicijsko posolilo ta 2 Investicije v teku 650 soo 3. Izločena sredstva ln dru- 3. Razni skladi 1.163 ga investicijska sredstva 613 1. Dolgoročno posojilo za financiran,le Investicij 3. Drugi viri financiranja Investicij 650 B viri obratnih sredstev 8. Banka - kredit za obrat- 1. Skupna obratna sredstva 1.535 na sredstva 249 7. Sklad obratnih sredstev 431 8. investicijsko posojilo za obratna sredstva 9. Pasivne Časovne razme- Cv Sredstva v obračunu litve 6 In druga aktiva C. Viri sredstev v obračunu In dinga pasiva 8. Kupci ln druge terjatve 3R5 to. Dobavitelji In druge 6. Druga aktiva t) obveznosti 694 11 Druga pasiva Skupaj: 4.009 Skupaj i 4.009 Računovodja: Zinka Hrastelj Predsednik UO Viljem Napotnik Direktor: Maks Škrinjar Zaključni račun gostinskega podjetja »MAJOLKA«, Ljubljana, Celovška81 AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1951 PAStV* Znesek Za D. Znesek Za u. '.. . . . Znese* 8tp Naziv postovke v 000 din Naziv postavke v 009 din jk Naziv postavke v 000 din Naziv postavke v OUO difl A. Osnovna A. Viri osnovnih A. Osnovna A. Viri osnovnih Iti 'v.očcna sredstva ln Izločenih sredstev to Izločena sredstva In Izločenih sredstev 2.41* 5.123 i. Sklad osnovnih sredstev 4.567 1. Osnovna sredstva 2.412 l. Sklad osnovnih sredstev l. Osnovna sredstva L Investicijsko posojilo za 2. Investicijsko posofilo za 2. Investicije v teku 465 556 1. Investicije v teku osnovna sredstva 1. Izločeno sredstva ln dru- 3. Razni skladi 2.811 8. izločena sredstva ln uvu- 1.10$ 3. Razni skladi 1.335 ga Invpdlcljska sredstva 1.312 1. Dolgoročno posojilo za ga Investicijska sredstva 4. Dolgoročno posojilo za financiranje investicij financiranje Investicij 5. Drugi viri financiranja 5. Drugi viri financiranja Investicij 465 Investicij B. J mama sredstva B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat- B. Abrama sredstva 11. Viri obratnih sredstev 6. Bartka - kredit za obrat- 890 57» L Skupna -lbrčlna sredstva 7.997 na sredstva l Sklad obratnih sredstev 4.215 2.871 L Skupna obratna sredstva 36 na sredstva 7. Sklad obratnih sredstev B. Invesilctjsko posojilo za 8. Invesilctjsko posojilo za obratna sredstva obratna sredstva 8. Pasivne časovne razme- 9. Pasivne časovne razme- C. Sredstva v obračunu jltve 101 C. Sredstva v obračunu litve ‘n Irm;a aktiva C, Viri sredstev v obračunu ln druga aktiva C. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 10. Dobavitelji ln druge * In druga pasiva 10. Dobavitelji ln druge 9. Kupci m druge tenatve 6.726 8. Kupci In druge tenatve 2.167 8. Druga aktiva 7.971 obveznosti G.400 6. Druga aktiva 3.407 obveznosti tl Druga pasiva 7.539 ll Druga pasiva 12 Skupaj: 20.594 . Skupaj 29.594 Skupaj: 7.419 Skupaj: 7.419 Računovodja: Dušica Bergant Predsednik UO: Rudolt Amon Direktor: Stanc Kregar Računovodja: Fedora Negovetlč Predsednik UO' Štefka nerjaveč Direktor-Lojzka Steiner Zaključni račun gostilne »TOLLAZZI«, Dol. Logatec Gostišče je samostojno ln Je ustvarilo v poslovnem letu 1957 19,959 302 din prometa. Zaposlenih Je bilo povprečno 5 oseb. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1951 PASIVA AKTIVA Zaključni račun KOLODVORSKE RESTAVRACIJE, Ljubljana Podjetje je preseglo plan za 123 96. Zaposlovalo Je povprečno 80 ljudi. PASlV* BILANCA na dan 31. decembra 1957 Računovodja: Mimi Dolenc Predsednik UO: Direktor: Fani Kcmr Z8^p' Naziv postavke Znesek v 000 din Z'^p' Naziv postavke Znesek v 000 din Z6t?>'. Naziv postavke Znesek v 000 din Zijntp Naziv postavke Znese* v OflOJ^ A. Osnovna A. Viri osnovnih j A. Osnovna ■v. viri osnovnih ln Izločena sredstva in Izlo tenih sredstev ln Izločena sredstva ln Izločenih sredstev 11.44» t. Sklad osnovnih sredstev 485 l. Osnovna sredstva 14.299 l. Sklad osnovnih sredstev 1. Osnovna sredstva 485 t Investicijsko posojilo za 2. InvesUctlsko posojilo ta 1.61» 2. Investicije v teku 2. Investicije v teku osnovna sredstva 3. Izločena sredstva ln dru- 361 8. Izločena sredstva In dru- 3.714 3. Razni skladi 12.81« ga investicijska sredstva 366 3 t 1 1! ga InvrsVctlska sredstva t. Dolgoročno posojilo ta financiranje Investicij — financiranje Investicij 5 Drugi viri financiranja 8. Drugi viri financiranja 1.94« Investicij ' - ■ Investicij B. Obratna sredstva B. Viri obratnih *redstev 6. Banka - krchlt za obrat- B. Obratna sredstva B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit ta obrat- L Skupna obratna sredstva 1.473 na sredstva 7. Sklad obratnih sredstev 400 34 L Skupna obratna sredstva 15.845 na sredstva 1. Sklad obratnih sredstev tffl 6. Investicijsko posojilo za 8. investlci-sko posojilo ta obratna sredstva obratna sredstva ». Pasivne časovne razme- ». Pasivne časovne razme- C. »redstva v obračunu jltve ■ C. Sredstva V obračunu jltve In druga aktiva C. Vlrt sredstev v obračunu tu druga aktiva C. Viri sredstev v obračunu Iri dl liga pasiva 319 In druga pasiva 6. Kupci in druge terjatve 580 10. Dobavitelji ln druge 8. Kupci in dluge-terjatve 10. Dohavllchl In druge 6.Hj 6. Druga aktiva obveznosti 1.624 6. Drugo aktivo obveznosti 11 Druga pasiva 34.177 tl Druga pasiva 94.lT' Skupaj i 2.904 Skupaj: 2.904 Skupaj: Skupaj: Računovodja: Marta Horvat Predsednik UO: Boris Jezeršek Direktor: Jote BcrUČ