Narodne pripovedke
Zapisal J. N. P I.
ZTiti dijak.
ek dijak gre o počitnicah po svetu. Pride do imovitega gospodarja ter mu reee,  da je spreten slikar.   ,,Dobro,  ravno prav ste mi prišli,"   reče go-spodar, Jmam veliko sobo, katero je treba preslikati." — »Kake podobe želite?"  vpraša dijak.   nEj,  naj  raje bi imel podobe iz svetega pisraa!"   nKakor navlašč," pristavi dijak, ker jaz svetopisemske prizore tudi najbolje slikati znam." ,,Naslikajte mi torej," pravi gospodar nkako so šli Izraelci preko rdečega morja!"
¦—**< 149  >¦*—-
Dijak obljubi, da bode napravil po njegovi volji, a prosi ga, da naj oder in steno zakrije. Gospodar ustreže njegovi želji. Tako je dijak slikal za zagrinjalom, da nihče ni videl kaj.
Za šest dni pride gospodar pogledat sliko. A slikar reče, naj še sedem dnij počaka, ker slika še ni dovršena.
Ko preteče še sedem dnij, pride gospodar zopet k slikarju. Ta mu odgrne zaveso. — Kaj mislite, dragi moji, kaj neki je videl gospodar na steni? Nie dru-gega nego — veliko rdečo liso. — Gospodar se razjezi in pravi: »Kaj je to?"
nTo je rdeče morje, Izraelci so vže odšli dalje, a Egipčane je morje zagrnilo," odgovori mu zviti dijak.                  .                                                           J. N. P
n.
O lilapcu, ki je ,,niČ" iskal.
Bil je graščak, ki je imel vže zelo priletnega hlapca. Zbog starosti ni mogel opraviti nobenega težkega dela več. Nekoč mu reee gospodar: BZal mi je, da so ti moči opešale in te ne morem dalje imeti v službi. A vender hočem skrbeti zate do srarti, ako greš in mi prineseš ,,nič."
Hlapec je bil tega zelo žalosten in je rekel gospodarju:   nKako in od kod    i naj vam prinesem nič ?a —
Kar po svetu pojdi in vsakemu, kogar koli srečaš, reci: nnič, nič!" deje mu gospodar.
Hlapec se poda na pot. Za nekaj dnij pride do dveh ribičev, ki sta lovila ribe. Pozdravi ju in jima reee:  ,,nič, nič !"
Kibiča se ob tem pozdravilu zelo razjezita in ga hočeta vreči v vodo. Ali hlapec se izgovarja, rekoč: BKaj neki naj govorim, ako ne tega, kar me je naučil gospodar?" Eibiča ga izpustita, rekoč: BOd zdaj naprej ne govori več ,nič' nego reci:  ,,danes jednega, jutri dva, potlej pa vsak dan po več."
Hlapec jirna to obljubi in gre dalje. Pride do vislic, kjer so obešali zločinca. Hlapec to videe, reče: nDanes jednega, jutri dva, potlej pa vsak dan po več." Okrog stoječi se ob teh besedah razjeze ter hočejo njega obesiti. Ali hlapec se zopet izgovarja, rekoč: ,,Kaj neki naj govorim, ako ne tega, kar so me drugi naučili?" Ljudje mu reko: nPa reci: Bog se usmili te duše, ki sejeločila iz sveta." Hlapec jim obljubi ia gre svoj pot.
Pride do nekega konjederca,  ki je konja drl.   Hlapec ga pozdravi,  rekoč:
nBog se usmili te duše, ki se je iz sveta ločila." Konjederec se razjezi ia vže mu misli jedoo za uho pritisniti ali hlapee se takisto izgovarja kakor poprej. Konjederec mu svetuje, naj reee odslej: nKak6 ta mrha neprijetno diši!" Hlapec gre dalje in govori nasvetovane besede. Tako pride do nekega vrta, kder se je izprehajal gospod. Gospod začuvši hlapčeve besede, razjezi se, poklice strežnika in mu reče, naj kaznuje predrznega tujca. Ali lilapec se zopet opravičuje in strežnik mu naroči, naj govori idoč po svetu:  nNebeško me veseli, če kaj tacega vidim!"
Hlapec ide dalje in pride do krčme, kder sta se dva pijanca tepla. Takoj ju pozdravi in reče:  »Nebeško me veseli, če kaj tacega vidim!"
Pijanca ga zagrabita ter mu jih naložita, da jih je komaj nesel. Ves žalosten in pobit jima reče:   BKaj pa naj govorim, če druzega ne smern govoriti?"   —
—~<  150  >~—
Onadva mu rečeta, naj reče vsakemu, kogar bode srečal: nKaj se ta slepar za to poteguje?" — BHe," misli si hlapec, nda sta me le izpustila! Dobro je, za drugo se ne brigam."
Gro dalje in pride v neko vas. Stopi v prvo hišo, v kateri je črevljar bival. Ta je baš dreto delal. Hlapec v hišo stopivši, reče:
nKaj se ta slepar za to poteguje?" črevljar se ne poniišlja dolgo zagrabi kopito, ter je zažene hlapcu v glavo, da se mu kar zabliska pred očmi. Hlapec ga vpraša:  nKaj pa je to?" Jezeu mu odgovori črevljar: nTo je nič!"
Hlapec ves vesel pobere kopito, vrne se k svojemu gospodarju ter mu začne pripovedovati, s kako veliko težavo je našel — nič. Zna se, da se mu je'prav od srca sraijal dobri gospodar in tudi storil, kakor mu je bil obljubil.