aviohtohost«jnogroženost ».r ^^ Pomen ehotnjh . ' cen ledu «Jfl prj slovenskih ''čebelarjjh ' ČZS ' pridobila ' certjfjkat "SMGO Slovenski: čebela^:haipjmo^ndjjiiiliii^"^^^^ ČEBELARSTVO RIHAR - KOCJAN Robert Kocjan s.p. Gabrje 42,1356 Dobrova 01 36 41106, faks.: 01 36 41 307 GSM.: 031 351 964 e-pošta: robineli@siol.net WWW.RIHAR-KOCJAN.SI ČEBELARSTVO - IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME - TRGOVINA IZDELUJEMO: ; - hladno valjane satnice - žične matične rešetke ^^ - rogljičene satnike AŽ - satnike LR - testne mreže - plastična obešala - plastična razstojišča - kožice - plastične odtočne pipe - lovilce rojev-lesice - smukalce za cvetni prah Delovni čas: od pon. do čet.: 08-12 in 15-18, pet.: 08-15 " ^ščitne obleke in ZMERNE CENE-TRADICIJA-KVALITETA-IZKUŠNJE, PRIDOBLJENE , , V LASTNEM ČEBELARSTVU -čebelarske lopatke VSE ZA OBNOVO PANJEV ČEBELARJEM Z VELJAVNO ČLANSKO IZKAZNICO PRIZNAMO POPUST PRI NAKUPU NAD 42 EUR! PE ČEBELARSKI CENTER MARIBOR Streliška 150, Maribor-Tel/Fax: 02/331 80 10 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, sobota:od 8. do 13. ure; v nedeljo zaprto. PE ČEBELARNA OB PARKU TyrSeva 26, Maribor, Tel./Fax: 02/251 60 12 Delovni üas od moroi do novembra: Pon., sre., pet. odprto od 9h -13h, julij, avgust zaprto Nudimo vam: Voščene satnice AŽ, LR Satnilti AŽ - lipovi, rogljičeni' Panji AŽ, LR, LR 2/3 Drobni pribor, zaščitna oprema za čebelarjenje Posode in točila za med... Sladkor in sladkorne pogače, sirup za čebele. Naročeno blago vam lahko pošljemo po hitri pošti, pri večji količini pa po želji dostavimo na dom! kozarce za med, pokrovčke s čebeljimi motivi. : stekleničke za propolis. steklenice raznih oblik in velikosti, kartonsko in plastično embalažo JANA - Trgovina, posredovanje, zastopanje - Jana Pušnik Pokrivač s.p., Maribor KAZALO UVODNIK_ Jelka Zabavnik Piano NOVICE IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 345 Spoštovane čebelarke, cenjeni čebelarji! Tudi v letu 2009 ste čebelarji celotne Slovenije in veterinarji specialisti za zdravstveno varstvo čebel Nacionalnega veterinarskega inštituta (NVI) pri Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani izvajali program zatiranja varoze, ki je nadaljevanje »Programa zatiranja varoj iz leta 2008«. Program so pripravili veterinarji NVI, pri tem pa so upoštevali pripombe predstavnikov Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) in izkušnje pri izvajanju programa v prejšnjem letu. Izvedbo je financiralo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, nadzor pa izvaja Veterinarska uprava Republike Slovenije. Program zatiranja varoze sestavlja sistem ukrepov za zatiranje njenega povzročitelja, pršice -varoje (Varroa destructor). Temelji na sistematičnem spremljanju in ugotavljanju števila varoj v čebelji družini, saj to omogoča pravočasno ukrepanje in s tem vzdrževanje števila varoj na taki ravni, da ne povzroča škode čebelji družini. Cilj programa je poenotiti in časovno uskladiti zatiranje varoj, izboljšati zdravstveno stanje čebel ter zagotoviti varnost čebeljih pridelkov in sledljivost pri uporabi zdravil. Ker čebelarji zatirate varoje sami, je za uspešnost akcije zelo pomembno, da ste za to primerno usposobljeni. Javna svetovalna služba v čebelarstvu (JSSČ) in veterinarji NVI so zato letos za čebelarje pripravili usposabljanja, ki se jih je udeležilo približno dvajset odstotkov vseh čebelarjev. V okviru teh predavanj so veterinarji NVI pripravili usposabljanja o zatiranju varoj. Večina udeležencev je ocenila, da je bilo usposabljanje koristno za izvajanje zatiranja varoj pri čebelah. Pričakujemo, da se boste prihodnje leto še bolj množično udeležili tovrstnih usposabljanj, ki jih pripravljajo veterinarji in JSSČ. Veterinarji NVI so v obdobju od 1. junija do 15. avgusta čebelarjem brezplačno izdali zdravila za poletno zatiranje varoj za nekaj več kot 151 tisoč čebeljih družin v 7.837 čebelnjakih. Večina čebelarjev je prejela sredstvo z učinko- Nadaljevanje na naslednji strani ►► Fotografija na naslovnici: Čebelnjak čebelarja in župnika Viljema Hribernika iz Dolencev, občina Šalovci, ki meji na Madžarsko. Poslikave panjev prikazujejo 14 postaj križevega pota z dodatno 15. postajo, ki prikazuje Jezusovo vstajenje. Foto: Viljem Hribernik Franc Sivic: Novice iz sveta 347 Milan Meglič: Javnosti predstavljamo »Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo« 349 Janez Gregori: Kranjska čebela: njena avtohtonost in ogroženost 350 Marjan Debelak: Zatiranje varoj in matični izolator 352 Katja Škerjanc Jurčevič: Pomembnost enotnih cen medu pri slovenskih čebelarjih 354 NASVETI IZ PRAKSE ZA PRAKSO Stane Sajevec: Predelava voščin v satnice ALTERNATIVNI OPRAŠAVALCI 355 dr. Janez Grad: Slovenska imena naših čmrljev APITERAPIJA 355 Marjetka Kralj Kunčič: Med pridelan v Sloveniji in celjenje ran (II. del) APIMONDIJA 356 Marko Borko: Slovenski čebelarji na Apimondii 2009 Danilo Bevk: Zanimivosti strokovnih predavanj na Apimondii 2009 DELO ČEBELARJA PO MESECIH 358 362 Marija Sivec: Čebelarjeva opravila v AŽ in nakladnih panjih v novembru VETERINARSKI NASVETI 364 Nacionalni veterinarski inštitut: Veterinarski nasveti za november DOGODKI IN OBVESTILA 366 366 OBVESTILA ČZS 377 MALI OGLASI 387 OSMRTNICE 387 1 INDEX J EDITORIAL Jelka Zabavnik Piano NEWS FROM SCIENCE AND PRACTIACL WORK 345 347 349 350 352 354 Milan Meglič: Public Presentation of »Slovenian Honey with Protected Geographical Mark« Janez Gregori: Carniolan Bee: Its Autochthonism and Endangerment Marjan Debelak: Combatting Varroatosis and Queen Bee Isolator Katja Skerjanc Jurčevič: The Importance of Unified Honey Prices at Slovenian Beekeepers PRACTICAL ADVICE FOR PRACTICAL USE_ Stane Sajevec: Recasting Beeswax Into Comb Foundation 355 ALTERNATIVE POLLINATORS_ Janez Grad (PhD): Slovenian Names of Our Bumblebees 355 APITHERAPY_ Marjetka Kralj Kunčič: Honey Harvested in Slovenia and the Healing of Wounds (Part II) 356 APIMONDIA_ Marko Borko: Slovenian Beekeepers at Apimondia 2009 Danilo Bevk: Interesting Expert Lectures at Apimondia 2009 BEEKEEPER'S WORK THIS MONTH 358 362 Marija Sivec: Beekeeper's Chores for Alberti-Znideršič and Langstroth Bee Hives in November 364 VETERINARY ADVICE NVI: Veterinary Advice for November NEWS AND EVENTS 366 366 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA 377 SMALL ADS 387 OBITUARIES 387 ^^ Nadaljevanje s prejšnje strani vino amitraz, nekaj jih je prejelo sredstvo z učinkovino flumetrin, čebelarji, ki se odločajo za so-naravno zatiranje varoj, pa so prejeli timol ali mravljinčno kislino. Začetek poletnega zatiranja varoj so določili veterinarji NVI glede na podatke, ki so jih pridobili ob neposrednem nadziranju čebelnjakov, in glede na informacije, ki ste jim jih posredovali nekateri čebelarji. Na različnih območjih Slovenije se je čas poletnega zatiranja varoj nekoliko razlikoval, saj je potekal od sredine junija do sredine septembra. Po poletnem zatiranju varoj so veterinarji NVI preverjali uspešnost zatiranja varoj pri čebelarjih na terenu. Pregledali so 282 čebelnjakov in v njih ocenjevali zdravstveno stanje testiranih čebeljih družin, način zatiranja varoj, preskrbo čebeljih družin s hrano in izvajanje apitehničnih ukrepov. Pri 72 odstotkih čebeljih družin so ugotovili, da je zdravstveno stanje čebel dobro, pri petih odstotkih je bilo stanje zadovoljivo, pri 21 odstotkih pa so ugotovili, da je zdravstveno stanje čebeljih družin slabo, predvsem zaradi varoze in hude gnilobe. Dejavniki, ki vodijo v slabo zdravstveno stanje čebelje družine so različni, zato je potrebno, da čebelarji sami spremljate stanje svojih čebel in se, če opazite poslabšanje stanja, takoj posvetujete z veterinarjem. Da bo zatiranje varoj učinkovito, je nujno sodelovanje med čebelarji, ki skrbite za čebele in ste odgovorni za pridelavo varnih čebeljih pridelkov, ter veterinarsko službo, ki mora delovati v skladu z načeli stroke. Sodelovanje med čebelarji in veterinarji, ki skrbijo za čebele in varne čebelje pridelke, se je v zadnjih dveh letih zaradi skupnega izvajanja programov zatiranja varoj zelo okrepilo in upam, da bo tako tudi v prihodnje. dr. Jelka Zabavnik Piano, predstojnica NVI pri Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani ČEBELARSKA ZVEZA SLOVENIJE vabi na izlet v Beograd Čebelarska zveza Slovenije vabi čebelarke in čebelarje na izlet v Beograd, kjer bo od 13. do 14. februarja 2010 potekal velik mednarodni čebelarski sejem. Ob sejmu bodo pripravili številna strokovna predavanja, eden izmed predavateljev pa bo letos tudi predsednik ČZS Boštjan Noč, ki bo predstavil slovensko čebelarstvo na poti v Evropsko unijo. Lani je sejem obiskalo skoraj 10.000 čebelarjev iz Srbije in sosednjih držav. Ker načrtujejo razširitev programa sejma in povečanje števila razstavljavcev, pričakujejo, da si ga bo prihodnje leto ogledalo še večje število obiskovalcev. Termin: 12.-14. februar 2010 Kraji odhoda iz Slovenije: Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Nova Gorica, Postojna (če bo število prijavljenih iz posameznega kraja odhoda premajhno, bo odhod samo iz Ljubljane). 1. DAN: V večernih urah odhod avtobusa proti Beogradu. Nočna vožnja in prihod v Beograd v zgodnjih jutranjih urah. 2. DAN: Po prihodu v Beograd nastanitev v hotelu in nato ogled čebelarskega sejma. Kosilo v eni izmed lokalnih restavracij. Po kosilu vožnja mimo stadiona Crvene zvezde - Marakane in Dedinj, kjer so rezidence najpomembnejših srbskih politikov. Sledi postanek pri Hiši cvetja, kjer je pokopan maršal Tito. Nadaljevanje vožnje in postanek pri cerkvi sv. Save, tretji največji pravoslavni cerkvi na svetu. Od tam se bomo odpravili proti mestnemu jedru, si ogledali Terazije in se po ulici Kneza Miloša sprehodili do Trga republike. Ogled bomo sklenili na trdnjavi Kalamegdan, od koder se odpira čudovit pogled na sotočje Save in Donave. Vrnitev v hotel in večerja na splavu. Za zabavo bo poskrbela živa glasba. 3. DAN: Zajtrk in odjava iz hotela. V dopoldanskem času obisk pri lokalnem čebelarju. Kosilo v eni izmed lokalnih restavracij in po kosilu vožnja proti Sloveniji. Prihod v Slovenijo v poznih večernih urah. Cena na osebo: 185 EUR (če bo prijavljenih nad 40 potnikov) Zadnji rok prijave je 22. januar 2010, za prijave do 1. januarja 2010 vam priznamo 15 EUR popusta. Cena vključuje: avtobusni prevoz, vodenje, eno nočitev v dvoposteljnih sobah v hotelu Srbija, lokalnega vodnika za poldnevno vodenje po Beogradu, dve kosili in večerjo na splavu z živo glasbo. Doplačilo za spanje v enoposteljni sobi je 15 EUR. REZERVACIJE IN DRUGE INFORMACIJE: PANORAMIC TRAVEL Stegne lla, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: 01/600 43 00 Faks: 01/600 43 25 info@panoramic-travel.si www.panoramic-travel.si ra®WD©© DZ ©w©fia Besedilo: Franc Šivic Nemčija Med dvema milijonoma prebivalcev Hamburga je tudi 500 do 600 čebelarjev, ki imajo čebelje družine na svojih vrtovih ob družinskih hišah, nekateri pa celo na strehah večjih stanovanjskih stavb. V tem velemestu je veliko parkov in drevoredov, v katerih so po večini zasajene lipe, na katerih dobijo čebele izdatno pašo. Ta je včasih tako obilna, da svoje panje pripeljejo v mesto celo čebelarji iz okoliškega podeželja. Zaradi razmeroma velikega števila čebel se v mestu občasno pojavljajo trenja med čebelarji in njihovimi sosedi. Tako je nevrokirurg dr. Paul Kremer kmalu potem, ko se je z juga Nemčije preselil v Hamburg, na svoj vrt postavil šest nakladnih panjev. Ker je sklepal, da bo razvoj čebeljih družin na severu države nekoliko počasnejši, kot ga je bil vajen na jugu, jim ni pravočasno razširil gnezda, posledica njegove nepazljivosti pa je bil roj. Ta si seveda kraja za začasni počitek ni izbral na domačem vrtu, temveč je raje sedel na sosedovo jablano, tam pa je povzročil pravo paniko. Šele nekaj kozarcev medu je pomirilo sosedovo družino. Sicer pa je v Hamburgu vsako leto več kot deset primerov, da sosedje tožijo čebelarja, ker jih njegove čebele vznemirjajo, in zahtevajo odstranitev panjev iz naselja. Razlog za tožbo pogosto niso piki ali z njimi povezane alergije, temveč spori zaradi meje. Če čebelar dokaže, da so njegove ljubljenke primerno oddaljene od sosedovega zemljišča, da je vmes dovolj visoka pregrada, na primer živa meja, ki čebele prisili, da se dvignejo visoko v zrak, ter da nima več kot nekaj panjev, se tožba po navadi konča v dobro čebelarja. Čebelarjenje v mestu Zadnje čase je javno mnenje zelo naklonjeno ljudem, ki se kakor koli ukvarjajo s čebelami. To je opaziti tudi pri razsodbah. Seveda ni nobenega posebnega predpisa, ki bi urejal problematiko gojenja čebel v mestu, zato se sodniki najpogosteje opirajo na dejstvo, da imajo te žuželke v Hamburgu že od nekdaj domovinsko pravico, da so koristne za opraševanje okrasnih rastlin v številnih mestnih parkih in da ima večina mestnih čebelarjev dobre, prijateljske odnose s svojimi sosedi. iiaiija II Italija »Odločba o prepovedi uporabe neonikotinoldov za zaščito semena koruze, ki je veljala v letu 2009, je podaljšana še za eno leto. Številke so jasne: letos sta bila zaradi uporabe teh insekticidov samo dva pomora čebel, lani pa jih je bilo kar 185. Tega podatka ne smemo zanemariti, prav tako pa ne smemo prepustiti usodi 75.000 italijanskih čebelarjev in njihovega poldrugega milijona čebeljih družin.« To je na slovesnosti ob odprtju sejma biološko pridelane hrane in zdravilnih zelišč 11. septembra letos v Bologni izjavil italijanski minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Luca Zaia, ki je tudi sam ljubiteljski čebelar. »Seveda pa moramo ta vmesni čas izkoristiti za odkrit pogovor z našo industrijo sredstev za varstvo rastlin in poiskati najboljše rešitve, ki bodo sprejemljive tako za pridelovalce koruze kot tudi za čebelarje. Proizvajalci strojev morajo sejalnike za koruzo prilagoditi tako, da med delom v ozračje ne bodo dvigovali prašnih delcev insekticidov, tiste fitofarmacevtske organizacije, ki izvajajo postopke zaščite semen, pa morajo izboljšati oprijemljivost teh sredstev.«. Sejem z naslovom Sana (Zdrava), na katerem se je predstavilo več kot tisoč razstavljavcev, si je v štirih dneh ogledalo več kot 60.000 obiskovalcev iz Italije in tujine. Minister Zaia je v svojem otvoritvenem govoru poudaril tudi, da postaja Italija ena izmed vodilnih držav sveta na področju dr. Luca Zaia biološko pridelane hrane. Pridelovalce je pozval, naj svojo proizvodnjo še bolj usmerijo v ekološko pridelavo, ob tem pa jim bo pomagala tudi država, saj so za ta namen na voljo znatna finančna sredstva. In še nekaj. Na letošnjem vrhu G8 v Italiji je minister Zaia vsem kmetijskim ministrom, njihovim spremljevalcem ter številnim novinarjem podaril kozarec medu, ki so ga prinesle njegove čebele. I I Cevasta podnica Francija Čebelar Jean-Pierre le Pabio že od leta 2002 preizkuša tako imenovano protivarozno cevno podnico. Kot vse podnice za nakladne panje je narejena iz lesenega okvira, namesto mreže pa ima v vzdolžni smeri pritrjene okrogle, plastične, votle cevi s premerom nekaj več kot 30 mm, ki so med seboj razmaknjene za 3,5mm. Ta podnica omogoča idealno mikroklimo v nakladnih panjih, to pa vpliva na dober razvoj čebeljih družin, večje donose in na pospešeno odpadanje varoj skozi reže med cevmi podnice. Avtor trdi, da je svoje čebele nazadnje zdravil leta 2005. Vse do zdaj so preživele in v primerjavi s testnimi družinami na mrežastih podnicah prinesle tudi več medu. To velja za podnebne razmere na jugu Francije, ni pa znano, kako bi se čebele na njegovih podnicah vedle v drugačnih podnebnih razmerah. Jean-Pierra sem osebno spoznal že lani na forumu Apimedica&Apiquality v Rimu, letos pa sem ga znova srečal na Apimondii v Montpellierju, kjer je razstavljal svoj izum. Povedal mi je, da se bo prihodnje leto morda udeležil kongresa v Sloveniji, saj je cevna protivarozna podnica velik prispevek k prizadevanjem čebelarjev, da jim varoj ne bi bilo treba uničevati s kemičnimi sredstvi in da bi pridelovali med brez škodljivih ostankov zdravil. Samo takšen med pa je primeren tudi za uporabo v apiterapiji. Med nami je dosti čebelarskih zanesenjakov, ki vedno radi kaj preizkušajo. Morda bi bila opisana podnica zanje pravšnji izziv. Navsezadnje jo lahko z nekoliko ročne spretnosti naredi vsak sam. Avstrija Na avstrijskem Štajerskem, kjer je domača čebela Apis mellifera carni-ca, podobno kot v Sloveniji sive barve in zakonsko zaščitena, opažajo vedno več križancev z rumenimi pasovi. Čebelarjev ne vznemirja le dejstvo, da so zadki čebel pisani, temveč predvsem ugotovitev, da so križane čebelje družine bolj napadalne, nemirne, da je njihov razvoj slabši in da so zimske izgube večje. Če bo šlo tako naprej, bodo matice čiste sive rase čebelarjem na voljo samo še na izoliranih plemenilnih postajah. Tega pa si ne želi nihče, saj bi to osiromašilo genetski potencial. Vodilni v deželni čebelarski zvezi zato predlagajo, naj vsi čebelarji disciplinirano upoštevajo prepoved uvajanja tujih ras na ozemlje Štajerske, vsak čebelar pa naj čim prej zamenja vse matice v družinah, v katerih se pojavljajo čebele z rumenimi obročki. Tako bo spet mogoča vzreja gospodarskih matic čiste sive čebele na domu. Kaj nismo nekaj podobnega pred nekaj leti počeli tudi že pri nas? J Viri: Deutsches Bienen Journal, št. 6, junij 2009. Imkerei-Technik Magazin, št. 2, februar 2009. Apimondia Italia, št. 7, julij 2009. Abeilles et Fleurs, št. 8, avgust 2009. Bienen aktuell, št. 7, julij 2009 Popravek Pozorni bralci so nas opozorili, da je slika kitajskih sršenov, objavljena v Slovenskem čebelarju, št. 9, september 2009, na strani 276, napačna. Slika namreč ne prikazuje kitajskega sršena (Vespa velutina), temveč domačega sršena (Vespa crabro). Napaka se je zgodila zato, ker je bila slika vzeta iz spletnega vira, nihče pa ni pomislil, da so tudi na medmrežju zmotljivi. Da med čebelarji ne bi povzročili nepotrebnega preplaha, objavljamo pravilno sliko kitajskih sršenov. am® z g©®@ra Besedilo: Milan Meglič Čebelarska zveza Slovenije je 5. oktobra 2009 od certifikacijskega organa Bureau Veritas, d.o.o., pridobila certifikat »Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo« (SMGO). Povzemamo intervju na Radiu Ognjišče o SMGO z g. Milanom Megličem. Kaj oznaka Slovenski med z geografsko označbo ali kratico SMGO pravzaprav pomeni? Pridobitev certifikata SMGO administrativno pomeni, da je »Slovenski med z geografsko označbo« zaščiten proizvod. Po znanih informacijah je to za zdaj pri nas edini proizvod, ki bo v svojem imenu smel imeti tudi izpeljanko iz imena naše države Slovenije. Logično je, da bo tak med moral biti pridelan na ozemlju Republike Slovenije, prav tako pa bodo morale biti v naši državi opravljene vse faze obdelave, skladiščenja in polnjenja medu. Za porabnika je še posebej zanimivo to, da bo moral tak med izpolnjevati višja merila kakovosti, kot jih predpisuje državni pravilnik za med. To bo torej nadstandard. Za boljše razumevanje naj povem, da bo to med prvinske kakovosti, torej tak, kot so ga v panju proizvedle čebele. Torej bomo vsi tisti, ki med kupujemo, točno vedeli, da je med res slovenski in celo kateri čebelar in kdaj ga je pridelal? Sledljivost bo torej popolna? Tako popolno sledljivost, kakršna bo veljala za SMGO, boste težko našli. Na vsakem kozarcu bo poleg deklaracije še zaščitna prelepka, na kateri bo znak zaščite. Vsak kozarec tega medu bo imel svojo tekočo številko. Na podlagi te številke in naslova čebelarja, ki je med pridelal, bo porabnik lahko iz prve roke dobil vse želene informacije o konkretnem medu. Zato priporočam bodočim porabnikom takega medu, da od čebelarja zahtevajo pojasnila, v čem se tak med razlikuje od drugega medu. Kako bo z nadzorom uporabe te oznake? Nadzor bo večplasten. Na prvem nivoju bodo notranji nadzor izvajali proizvajalci, tj. čebelarji, skupaj s ČZS, v okviru katere je organizirana mreža terenskih preglednikov. Poleg tega deluje na ČZS tudi sodobno opremljen laboratorij za analize. Zunanji nadzor bo po pravilih EU izvajal certifikacijski organ, v našem primeru bo to Bureau Veritas iz Ljubljane, ki ima svoj sedež v Parizu. Kdaj pa bo tako označen med prišel na police trgovin? Žal bo za zdaj tak med mogoče kupiti samo v posameznih trgovinah. Upam pa, da bomo z industrijskimi polnilci medu v Sloveniji kmalu našli skupen jezik in da se bo »Slovenski med z geografsko označbo« pojavil tudi v trgovskih verigah. Tak med pa bo seveda mogoče kupiti pri vsakem čebelarju, ki bo vstopil v sistem »Slovenski med z geografsko označbo«. Ob tej priliki želim poudariti, da je prodaja medu na domu povsem legalna zadeva, tako kot velja za med tudi v drugih državah EU. Čebelarji so usposobljeni za higiensko pridelavo medu in seveda tudi fazo polnjenja ter označevanja lahko opravijo sami. Zato le poiščite čebelarja, ki bo imel »Slovenski med z geografsko označbo«. J Besedilo: Janez Gregori 30 Ob pogajanjih Hrvaške za vstop v Evropsko unijo je v javnosti povzročilo vznemirjenje sporočilo državnega zbora, da je kandidatka v svojih dokumentih označila kranjsko čebelo kot avtohtono čebeljo raso na Hrvaškem. Na vprašanje Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kako Hrvati kranjsko čebelo v svojih dokumentih poimenujejo v svojem jeziku, so nam odgovorili, da po navodilu vladnega urada za varovanje tajnih podatkov tega podatka ne smejo razkriti. Pa človek razumi, če moreš! Vprašanje o avtohtonosti kranjske čebele si zastavljajo tudi čebelarji. Nanj skušajmo na kratko odgovoriti z bežnim pogledom v preteklost naše čebele. Večkrat smo že poudarjali, da so čebele, ki jih človek goji, nastale po naravni poti. Za svoj obstoj potrebujejo hrano: beljakovinski del hrane je cvetni prah, sladkorni pa med, ki ga dobijo v medovnikih cvetnic ali kot izločke listnih ušic in kaparjev - če stvar zelo poenostavimo. Ker pa je med teknil tudi ljudem, so ti najprej ropali čebelja gnezda, pozneje pa so čebele začeli gojiti in to počnejo še dandanes. Čebel človek ni spremenil (mogoče nekoliko s stalnim krmljenjem s sladkorjem), ostale so take, kot so bile nekoč v divjini. V dolgih milijonih let so se razvijale različne skupine žuželk, se prilagajale svojemu okolju ter se po zgradbi in delovanju svojega telesa zaradi različnih življenjskih razmer vse bolj razlikovale med seboj; razvijale so se nove vrste. V skupini kožekrilcev so se razvile medonosne čebele, ki jih je znanost poimenovala Apis mellifera. Razvile so na zelo širokem prostoru, v Evropi, Afriki in v zahodnem delu Azije. V vsem tem velikanskem prostoru je medonosna čebela avtohtona oz. prvotna, prvobitna ali domorodna - če uporabimo tudi domače izraze. Na tem obsežnem območju svoje razširjenosti je medonosna čebela naseljevala kraje, v katerih so bile razmere toliko ugodne, da je lahko preživela. Bila je sestavni del tamkajšnjih ekosistemov - in taka je ostala do dandanes. Podnebne razmere so se sčasoma spreminjale, čebele pa so svoj življenjski prostor razširjale na območja, ki so bila gosto-ljubnejša, in se umikale z območij, na katerih jim naravne razmere niso več zagotavljale preživetja. V obdobju ledenih dob se je temperatura na zemeljski površini zniževala, s severa sta se širila sneg in led. Rastlinstvo je izginilo in z njim tudi čebele - oboji so se pomaknili daleč proti jugu. Večino Evrope sta v ledenih dobah prekrivala sneg in led, za življenje ugodne razmere so bile samo na sredozemskih območjih. Ko pa sta se led in sneg ob vnovični otoplitvi začela pomikati proti severu, sta tja začela prodirati tudi rastlinstvo in od njega odvisno živalstvo. Po zadnji ledeni dobi, ki se je končevala pred približno 13.QQQ-1Q.QQQ leti, se je medonosna čebela širila proti severu. Zaradi izolacije, ki je posledica širnih morij in visokih gorovij, so se začele populacije razvijati neodvisno druga od druge in nastajati so začele vse večje razlike. Medonosna čebela v Evropi se je naselila v vseh prostorih, ki so ji omogočali preživetje. Znanstveniki so začeli ugotavljati, da se populacije medonosne čebele na posameznih območjih Evrope razlikujejo med seboj. Opisali so jih kot samostojne podvrste ali rase. Čebelo iz naših krajev je August Pollmann leta 1879, po primerkih, ki mu jih je poslal Emil Rothschütz iz Podsmreke pri Višnji Gori, opisal kot kranjsko čebelo, Apis mellifera carnica. Po določilih »Mednarodnega kodeksa zoološke nomenklature« je tipska lokaliteta kranjske čebele v Sloveniji, točneje, v Podsmreki pri Višnji Gori. Ime »kranjska« čebela je bilo tedaj v čebelarskem svetu že v splošni rabi. Angleško govoreči svet jo je v prevodu poimenoval »Carniolan Bee«, nemško govoreči pa »Krainer Biene« ali »Krainische Biene«. V slovanskih jezikih je bila povsod navajana kot kranjska čebela ali kranjka. Pozneje so se v čebelarskih besedilih začela pojavljati še druga imena, o čemer bo treba v prihodnje še obširneje govoriti. Razširjenost kranjske čebele je prostrana, saj sega od vzhodnih Alp in Visokih Tur, na črti Dunaj-Brno, vse do Karpatov in severnih delov Makedonije. Na vsem tem obširnem prostoru je kranjska čebela prvobitna, je avtohtona, tako v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji in še marsikje. Val njene naselitve se je po zadnji ledeni dobi prek Balkana širil proti severu in zahodu. Ko so se zadeve umirile, so se osamljene populacije na jugu Balkana začele razvijati samostojno, nastajale so vse večje razlike. Znanost je prepoznala samostojne podvrste, kot so makedonska (A. m. macedonica), grška (A. m. cecropia) in kretska čebela (A. m. adami). V večjem delu Srednje in Se- verne Evrope je medonosna čebela prepoznana kot podvrsta A. m. mellifera oz. temna čebela. Do zdaj še nismo omenili italijanske čebele oz. A. m. ligustica. Zanimiva je hipoteza, da je po predzadnji ledeni dobi, pred približno 120.000 leti, medonosna čebela prodrla na Apeninski polotok z dveh strani: z ozemlja zdajšnje Slovenije, kamor se je razširila z Balkana, in z ozemlja zdajšnje Francije, kamor se je razširila s Pirenejskega polotoka. Zadnja ledena doba pa je te čebele osamila in jih potisnila proti jugu. Po koncu te ledene dobe se zaradi geografske ovire, to je Alp, niso mogle širiti proti severu. Pozneje jih je znanost prepoznala kot samostojno podvrsto ali raso, ki je avtohtona na Apeninskem polotoku. Takšna je bila naravna razširjenost podvrst me-donosne čebele v Evropi. Ko so začeli s čebelami trgovati, pa so se stvari začele počasi spreminjati. Obširna ozemlja, kot so Severna in Južna Amerika ter Avstralija, medonosne čebele niso poznala. To je bil »prazen« prostor, ki ga je začela zapolnjevati trgovina s čebelami. Čebele pa so potovale tudi na območja, na katerih so že bile domače podvrste medonosne čebele. In začelo se je mešanje. Tisoče in tisoče družin kranjske čebele je, na primer, potovalo v Nemčijo in tam izpodrivalo njihovo avtohtono čebelo. Zaradi velike propagande za italijansko čebelo so tudi to čebelo naseljevali v različne prostore, v katerih so sicer že bile domače čebele. Pojavljalo se je tako imenovano gensko onesnaževanje, genska polucija. Svoj delež k temu pojavu so v obdobju rojenja prispevali tudi čebelarji prevaževalci na dolge razdalje. Tako naj bi, kot smo slišali poročati strokovnjake na kongresu Apimondie v Ljubljani leta 2003, kretska čebela, ki je živela na Kreti, domnevno že izumrla, in to prav zaradi pritiska drugih čebeljih ras, ki so jih tja vozili številni prevaževalci. Mešanje ras je bilo vse pogostejše, saj je značilno za obširna območja Evrope. Z odpiranjem državnih meja se je še bolj sprostila trgovina s čebeljimi družinami in maticami, odpirajo se nove možnosti za prevaževalce. Nenadzorovano mešanje čebeljih populacij postaja eden izmed najpomembnejših in opaznih vidikov ogroženosti različnih ras medonosne čebele in njihovih ekotipov. Tudi kranjske. Poleg tega tako pri nas kot tudi na številnih območjih Evrope opažajo nenadna odmrtja velikega števila čebeljih družin, predvsem zaradi varoze. Tako marsikje propadajo lokalne populacije, zato je občutno osiromašen tudi genski sklad. Vse bolj se zavedamo, da so najboljše čebele tiste, ki so se razvile na določenem geografskem območju in se prilagodile tamkajšnjim življenjskim razmeram. Ena ključnih prilagoditev je sposobnost preživetja neugodnih obdobij leta - pri nas je to zima. V Evropi so že začeli reševati domače čebele, kjer je to še mogoče. Tako se npr. zelo trudijo, da bi ohranili čim bolj čiste zadnje ostanke nekoč široko razprostranjene temne čebele in jo rešili pred izginotjem. Podobno se dogaja tudi pri drugih podvrstah. Evropska usmeritev je, da si je treba prizadevati za čim večjo ohranitev avtohtonih podvrst čebel na ravni njihovih krajevnih različkov ali ekotipov, ki so najbolj prilagojeni življenjskim razmeram, v katerih so se razvili. S tem bi v največji meri ohranjali biotsko raznovrstnost čebel in njihov genski sklad. Kranjska čebela se je razvila na obširnem območju, ki je dandanes pripada različnim državam. Čebelarska znanost ugotavlja, da so najbolj čiste kranjske čebele ohranjene na zdajšnjem ozemlju Slovenije, Hrvaške in Srbije, hkrati pa prepoznava njihove različne ekotipe, ki jih je treba ohranjati, če hočemo ohranjati biotsko raznovrstnost kranjske čebele in s tem njen genski sklad. Populacija kranjske čebele v vseh treh državah je pomemben genski vir za prihodnje gojitvene programe. Zato je treba pripraviti strateški načrt za varovanje kranjske čebele na celotnem območju njene naravne razširjenosti in v vsej njeni raznovrstnosti. Seveda lahko vsaka država nekaj naredi za njeno varstvo, vendar bi bila učinkovitost veliko večja, če bi se vse države, v katerih je kranjska čebela avtohtona, povezale in sprejele enoten program njenega gojenja in varovanja. J Viri: P. De la Rüa, R. Jaffe, R. Dall'Olio, I. Munoz, J. Serrano (2009): Biodiversity, conservation and current threats to European honeybees. Apidologie 40, str. 263-284. ICZN (1999): International Code of Zoological Nomenclature. The International Trust for Zoological Nomenclature c/o The Natural History Museum, London. http://www.bfro.uni-lj.si/Kat_center/genska_ban-ka/pub/posvet/2009-09/Gregori_KC.pdf Besedilo in foto: Marjan Debelak Pri iskanju učinkovitih biotehnoloških ukrepov proti varojam sem se kot ljubiteljski čebelar in inovator ustavil ob podatkih, da se varoje ne morejo razmnoževati brez čebelje zalege ter da obstajajo kratkožive in dolgožive varoje. Prof. dr. Jože Rihar je v knjižici Varoza čebel iz leta 1999 na strani 26 zapisal: »Konec zime in pomladi se porajajo kratkožive generacije, ki živijo le 12 do 15 dni _ Po kresu (julija in avgusta) se začnejo pojavljati dolgo-žive generacije samic, ki živijo od 2 do 12 mesecev Na teh podatkih temelji že precej metod boja proti varojam: prekinjanje zaleganja, lovljenje varoj s trotovsko in delavsko zalego, izločanje zadnje zalege, odvzemanje zalege in nato uničevanje va-roj na čebelah z najrazličnejšimi apiterapevtskimi sredstvi, feromonske pasti itd. Pri metodi, ki sem jo razvil za uporabo v AŽ-panjih, uporabimo matico, da približno mesec dni zalega samo na enem satu sredi gnezda, pokrito zalego s tega sata pa odstranjujemo skupaj z varojami. Predpostavka tega ukrepa je: ker kratkožive varoje z izjemo tega sata nikjer drugod v panju nimajo možnosti prehajanja v odkrito čebeljo zalego, ta prevzema vlogo lovilnega sata za varoje. V določenem času (približno mesec dni) z (dvakratnim) izločanjem zalege iz lovilnega sata poberemo in uničimo domala vse varoje, ki so v panju (po dr. Liebigu v knjigi Einfach Imkern na ta način odstranimo 95 % varoj). Metoda temelji na podatku o spomladanskih kratko-živih varojah in njihovi potrebi, da v najkrajšem času Enosatna matična izolatorja za vstavitev med dve satni razstojišči AŽ-panja, vsak z lovilnim satom pokrite čebelje in trotovske zalege (v nekaj dneh) poiščejo priložnost za razmnoževanje v čebelji zalegi. Vso zalego obravnavane čebelje družine, ki je zunaj lovilnega sata, namreč po tej metodi ob začetku postopka pustimo v panju. Ker se čebele delavke izlegajo 21 dni, troti pa 24 dni, je treba lovilni sat v družini pustiti še nekaj dni več (najmanj teden dni), torej skupaj okroglo mesec dni. Za praktično izvedbo te zamisli v mojem AŽ-če-belarstvu sem moral konstruirati primeren enosatni matični izolator za vstavitev med razstojišča AŽ-pa-nja in razmisliti o podrobnostih tehnologije njegove uporabe. Pri pripravi tehnologije sem izhajal iz razmisleka, kdaj bi prekinitev intenzivnega zaleganja v čebelji družini povzročila najmanj škode oziroma kdaj bi bilo to celo koristno. Hitro sem ugotovil, da je to lahko nekaj manj kot mesec dni pred koncem glavne paše (pri meni je to v sredini junija). Če želim, da bodo čebele polno izrabile glavno pašo (pri meni je to lipovec), saj v tem obdobju ne smem oslabiti njihove nabiralne moči in nabiralne vneme. Ker se obdobje paše na lipovcu prekriva z zadnjim delom rojilnega obdobja, je zapora matice v enosa-tni izolator tudi dodatna možnost za preprečevanje izrojitve ali vsaj varovalka pred pobegi rojev. Enomesečna prekinitev normalnega zaleganja čebel sredi poletja tudi ne ogroža priprave čebelje družine na zimovanje in je podobna naravnemu stanju družine, ki je rojila in pri kateri začne mlada matica po navadi zalegati šele tedaj, ko se izleže vsa zalega prvotne matice. Svoj izolator in metodo sem preizkusil pri dveh močnih enomatičnih družinah v maksi AŽ-panjski kombinaciji. Matico sem dal v izolator na starejši sat (tega matica najraje zaleže) z delavskimi in trotovski-mi celicami. Tega sem pred tem izrezal in vgradil v nekoliko manjši viseči lovilni satnik. Čez 14 dni, ko je bila v lovilnem satu pokrita domala vsa zalega, sem ga odstranil in zamenjal za praznega. Na matico sem seveda pazil in jo prenesel na nov sat. Čez nadaljnjih 14 dni je lovljenja varoj konec. Izolator sem odstranil in matico spustil med čebele. Takoj nato sem število varoj v družini preveril s preizkušenim in še vedno učinkovitim kemičnim sredstvom proti varozi - s perizinom. Čebele so dobro sprejele omejitev matice v izolatorju, na zaleženih satih zunaj izolatorja pa niso potegnile zasilnih matičnikov. Vso pokrito zalego, Načrt enosatnega matičnega izolatorja za vstavitev med dve AŽ-razpirali zaradi kar precej zahtevnega postopka pravilne izvedbe ukrepa. Če pa bi bila ta biotehnološka metoda - ob dopolnitvah in izboljšavah, ki so še mogoče -nedvoumno spoznana in dokazana za učinkovit način odstranjevanja varoj, bi se vsaj čebelarji z manjšim številom čebeljih družin lahko sprijaznili tudi s temi težavami. Saj bi bila - vsaj do odkritja še učinkovitejših in preprostejših metod ali sredstev - ena redkih, s katero bi iz družine samo enkrat v sezoni odstranili iz čebeljih družin toliko varoj, da vnovično zatiranje ne bi bilo več potrebno, pri tem pa zaradi uporabe strupenih snovi tudi ne bi škodovali zdravju čebel ali svojemu zdravju, ne bi nam bilo treba odštevati denarja za vsakokratna »zdravila«, ne bi bilo škode na okovju panjev, prav tako pa ne bi čisto nič zmanjšali kakovosti čebeljih pridelkov! J odvzeto iz izolatorjev, sem odkril, stresel na papir in pregledal. V lovilnih satih, ki sem jih odvzel najprej (po 14 dneh), je bilo po pričakovanju približno desetkrat manj varoj kot v tistih, ki sem jih odvzel nazadnje, saj so se varoje za razmnoževanje lahko zatekle samo še vanje. Začudil pa sem se, ker je bilo glede na število pokritih celic približno enako število varoj tako v trotovski kot v delavski zalegi. Tega seveda nisem pričakoval, navaja pa me na to, da bo v prihodnje morda celo bolje, če bo v lovil-nem satu po večini zalega čebel delavk, ki jo je v satu zaradi manjših celic precej več, in ne trotovska zalega. Opazil sem, da matica v izolatorju zelo hitro zaleže že izdelan prazen sat, zato bi bilo v prihodnje koristno pustiti v satniku nekaj praznega prostora za prosto graditev satja, saj bi s tem podaljšali čas zaleganja lovilnega sata. Že izdelan starejši sat v izolatorju pa tudi zagotavlja, da bo matica lahko takoj začela zalegati, čeprav morda čebele niso razpoložene za graditev satja. Najbolj nestrpno sem pričakoval rezultat kontrolnega zatiranja varoj v čebeljih družinah brez zalege (s perizinom) po končanem poskusu. Odpadlo je res samo par varoj! Glede na te podatke bi bil lahko več kot zadovoljen s to metodo, če se iz izkušenj ne bi zavedal, da je pri čebelah in verjetno tudi pri varojah še veliko neznank in spremenljivk. Poleg tega sem opisani poskus v mojem ljubiteljskem malem čebelarstvu opravil samo pri dveh pridobitnih družinah, kar pa naj ne bi bilo moteče, saj je podobne znanstvene raziskave s podobnimi rezultati izvedel in opisal tudi dr. Liebig. Določen pomislek pri tej metodi se poraja zaradi potrebne izdelave izolatorja (čeprav ga lahko koristno uporabljamo tudi za druge namene) in Vir: Marjan Debelak, čebelarska spletna stran: www.cebelarstvo-grom.com/marjan.debelak/ Spoštovane čebelarke in čebelarji! Po konkurenčnih cenah odkupujemo vse vrste medu. Nova odkupna cena za gozdni med je 3,50 € za kilogram. Za dodatne informacije pokličite na telefon (01)475 7511 Medex, d.d. meoex od 1954 Besedilo: Katja Škerjanc Jurčevič, svetovalka JSSČ za ekonomiko P®m©mbm®©G ©m®ömDh ©©m medu prB beDarflBh Ob začetku obdobja, v katerem čebelarji prodajo največ čebeljih pridelkov in izdelkov, vam želimo predstaviti vpliv enotnih cen medu in drugih čebeljih pridelkov in izdelkov ter posledice, ki jih ima prodaja teh po nižji ceni od priporočene. Za prodajo proizvodov pod ceno je na ekonomskem področju uveljavljen termin »dumping« cen, ki v prevodu pomeni prodajo dobrin pod pošteno ceno (to je cena, ki je višja od proizvodnih stroškov). V mednarodnem trgovanju je prodaja pod pošteno ceno dosegla tolikšne razsežnosti, da je z zakonom prepovedano dogovarjanje o prodaji proizvodov pod ceno. V slovenskem čebelarstvu pa čebelarji vse pogosteje opažamo nenamensko zniževanje cen. Čebelarji nam vse pogosteje sporočajo, da nekateri izmed njih prodajajo med po zelo nizkih cenah. Razlogi za prodajo po nižjih cenah so v večini primerov želja po prodaji zaloge medu in s tem pridobitev kakega novega kupca. Nekateri čebelarji raje prodajo med posameznikom po ceni, ki je le nekoliko višja od odkupne cene pri trgovcih na veliko, kljub temu pa zaslužijo več, kot če bi med prodali po odkupni ceni. Priporočene cene medu v prodaji na drobno, ki jih je za leto 2009/2010 (SČ, št. 9, september 2009) predlagala komisija za ekonomiko UO ČZS in JSSČ so višje od cen, po katerih čebelarji svoj med tudi v resnici prodajajo. Čeprav se vam verjetno tisti hip, ko prodate med po nižji ceni od priporočene, posledice ne zdijo omembe vredne, se zavedajte, da ste s tem sprožili verigo zniževanja cen pri vseh drugih čebelarjih in da se bo to znižanje kaj kmalu vrnilo do vas in od vas zahtevalo še dodatno znižanje cene medu. Prodaja pod pošteno ceno ima lahko - in to se bo v slovenskem čebelarstva verjetno tudi zgodilo - skrb zbujajoče posledice, saj se bo zaradi stalnega zniževanja cen spodnja meja cene postopno spuščala do tiste ravni, ki ne bo več sprejemljiva za vse slovenske čebelarje. Najpomembnejše pri preprečevanju posledic prodaje pod pošteno ceno je skupno delovanje čebelarjev. iz ankete, katere ugotovitve so bile objavljene v SČ, št. 9, september 2009, je razvidno, da je med razlogi za nakup medu in čebeljih pridelkov cena šele na tretjem mestu in da ne vpliva na prodajo medu. Bojazen, da boste s prodajo medu po priporočenih cenah izgubili svoje redne kupce, je odveč, saj glede na rezultate omenjene ankete kupci pri slovenskih čebelarjih kupujejo med in druge pridelke zaradi preverjene kakovosti in zaupanja, ki so ga pridobili. Zavedati se moramo, da smo vsi na isti barki, ki bo brez skupnega delovanja počasi potonila pregloboko, tako da je ne bo več mogoče rešiti. Zato poudarjamo, da moramo čebelarji na trgu prodaje medu nastopati skupaj in uskladiti cene naših pridelkov pri prodaji na domu, saj s tem sami sebi povzročamo nepotrebno konkurenco. Nadvse potrebno poenotenje cen medu na ravni vse države bi onemogočilo prodajo medu zgolj zaradi prodaje zalog in ne glede na ceno. Posameznikom, ki po Sloveniji iščejo najcenejši med, bi tako poslali sporočilo, da je slovenski med zaradi svoje kakovosti prav gotovo vreden svoje cene ter da smo čebelarji začeli ceniti svoj trud in seveda trud čebel, ki nam omogočajo prodajo medu in drugih čebeljih pridelkov. Če bomo vzpostavili zaupanje med nami samimi, znotraj čebelarskih krogov, in se združili v enotnem nastopu na trgu cen medu, bomo sami sebi in drugim dokazali, da smo sposobni približati cene medu evropski ravni. Svojim kupcem pa bomo sporočili, da zaupamo v svoje znanje, delo in izkušnje in tako povzdignili ceno medu in seveda tudi svojo kolektivno samozavest. J lava w®©©Dm v Besedilo: Stane Sajevec Izkustveni tehniški normativi predelave in menjave voska in voščenih surovin za 1 kg satnic so hkrati tudi kazalnik utežnih sorazmerij čiste surovine voska v posameznih vrstah voščin iz čebeljega panja ali ostanka predelave v sončnem talilniku -brez stiskanja. Za predelavo in menjavo voska je treba glede na prodajni katalog podjetja Rietsche iz leta 1963 za 1 kg satnic oddati: • 1,050 kg kolača očiščenega voska, • 1,500 kg satja iz gradilnega sata (brez primesi), • 2,500-3,000 kg voščin temnega satja (plodišč-nega), • 2,000 kg mednih voščenih pokrovčkov (odceje-nih medu), • 5,000 kg voščenih ostankov v sončnem topilniku stopljenih voščin, ki so ostale nestisnjene. Prav ostanek voska v »tropinah« iz sončnega to-pilnika vsebuje še petino ali 20 % ostanka čistega voska, ki ga nevede ali po nemarnem zavržemo, če ga še enkrat ne predelamo v parnem topilniku ali ne »prekuhamo« v kotlu in stisnemo v stiskalnici, da iz voščine pridobimo še preostali čisti vosek. J Podatke o menjavi voščin za satnice smo preverili tudi v podjetju Rihar - Kocjan. Zatrdili so nam, da so podatki podjetja Rietsche skoraj popolnoma enaki njihovim. Vse voščine je sicer treba oceniti posebej, od tega pa odbiti od 2 do 5 odstotkov kala. Če je bil vosek kuhan nepravilno ali v neustrezni posodi, ga lahko izdelovalci satnic tudi zavrnejo, saj iz njega ni mogoče izdelati kakovostnih satnic. V vosek ne smemo dodajati ničesar, saj bodo satnice le v tem primeru takšne, kot morajo biti. Vir: Podjetje Rietsche (1963): Bienenzuchtgeräte katalog, št. 65, stran 29. ALTERNATIVNI OPRAŠEVALCI mašDh Besedilo: dr. Janez Grad, predsednil< lVarna Hrana>programi etikete našli in po potrebi na vaš računalnik prenesli tudi oba programa za tiskanje nalepk, saj sta prilagojena manjšim nalepkam. Če imate morda kakšna dodatna vprašanja o tiskanju nalepk, nas lahko o tem povprašate po tel. 01/729 61 00 (tajništvo ČZS). Borza medu na www.slovenskimed.si ČZS in JSSČ v čebelarstvu sta oktobra v osrednjih slovenskih časnikih intenzivno oglaševali čebelje pridelke in izdelke. Večja pozornost je bila namenjena borzi medu, ki je na internetni strani www.slovenskimed.si. Pozivamo vse čebelarje, naj svoj med ponudijo kupcem prek borze medu, saj sta dozdajšnji odziv in povpraševanje javnosti po čebeljih pridelkih in izdelkih presegla vsa pričakovanja. Vabimo vas, da svoj med ponudite na borzi medu, saj boste s tem povečali prodajo, kar je bil tudi poglavitni cilj oglaševanja. V kratkem bomo borzo medu nadgradili tudi z možnostjo dodatne ponudbe čebelarjev, v okviru katere boste lahko naprodaj ponudili vse svoje pridelke in izdelke. Povpraševanje po satnicah iz lastnega čebeljega voska je veliko! HOD Predelava voska ISM-ll Informacije Ponujamo Vam možnost, da ste navzoči pri predelavi Vaših starih satov in surovega voska, zaradi samo ene poti pa prihranite čas in denar. Potrebna je predhodna najava po telefonu +43-(0)3475/2270. Predelava je izvedena z napravo, ki je opremljena z najmodernejšo tehniko. Segrevanje s paro in obsevanje z ultravijoličnimi žarki popolnoma izključujeta možnost okužbe. Uporaba originalne tehnologije Grander omogoča, da Vaš vosek ostane popolnoma naraven. Najmanjša možna količina lastnega voska za predelavo v satnice je 20 kg surovega voska ali 50 kg starih satov. Cas predelave je približno 3 ure za 20 kg surovega voska in 4 ure za 50 kg starih satov. Po naročilu izdelamo satnike vseh debelin in velikosti. Predelava voska poteka vse leto. Storitve ponujamo po izjemno ugodni ceni. Kadar koli je mogoča zamenjava starih satov in surovega voska za satnice. Ponujamo Vam tudi možnost, da plačate samo predelavo. Wachsverarbeitung Imkereiartikel Deutsch Haseldorf 75 A-8493 Klöch - Steiermark, Avstrija Tel./faks: +43(0)3475-2270 E-pošta: info@wachs-hoedl.at Spletna stran: www.wachs-hoedl.at Delovni čas: ponedeljek-petek 8.00-12.00, 13.00-18.00 sobota 8.00-12.00 Sporazumevamo se v nemškem jeziku. Oglasne table so zaživele Na izletih po Sloveniji boste lahko opazili nove oglasne table, ki smo jih ponudili čebelarjem za oglaševanje ter povečanje prodaje medu in čebeljih pridelkov. Kljub večinskemu mnenju, da ljubiteljski čebelarji ne vlagajo veliko v oglaševanje in trženje svojih pridelkov, jih je več kot 2Z0 že dokazalo nasprotno. Vsi so se odločili, da bodo na svoje izdelke opozorili tudi prek oglasnih tabel, ki so jih naročili na ČZS. Naročila še vedno sprejemamo, zato vas pozivamo, da se odločite za nakup table, saj boste na ta način povečali svojo prepoznavnost in hkrati pomagali vzpostaviti enotno oglaševalsko podobo slovenskega čebelarstva. Na enotnih tablah je napis »ČEBELARSTVO - prodaja čebeljih pridelkov«. Na tablo lahko po želji dodate tudi vaše ime in priimek, naziv čebelarstva, naslov, telefonsko številko. Naročila lahko oddate pri predsednikih društev, ti pa bodo vsa skupaj poslali na ČZS, lahko pa jih oddate tudi sami na e-naslov: katja.jurcevic@czs.si ali po tel.: 040/436 513 (kontaktna oseba Katja Šker-janc Jurčevič). Če ste pravna oseba, vas prosimo, da nas pri oddaji naročila na to opozorite. Cena table je 12 EUR skupaj z DDV. Cena vključuje: aluminijasto ploščo s štirimi luknjami v velikosti 2 x 300 x 500 mm, izdelavo grafike, digitalni tisk na trpežno folijo ter lepljenje grafike na podlago. izdelane table lahko prevzamete na ČZS, lahko pa vam jih pošljemo tudi po pošti. Cena table skupaj s poštnino, ki jo plača prejemnik, je približno 16 EUR. Zaradi velikega zanimanja je sedaj možna tudi izdelava tabel z dvostranskim napisom, ki bodo najbolj primerne za tiste čebelarje, ki želijo oglaševati svoje izdelke ob cesti. Cena dvostranske table je 16 EUR z DDV, skupaj s poštnino, ki jo plača prejemnik, znaša približno 20 EUR. Če se odločite, da boste table prevzeli osebno na ČZS, je treba naročene table prej plačati po položnici, ki vam jo bomo, ko bodo table izdelane, poslali na vaš naslov. Naj vaš trud in veselje s čebelami postaneta vidna tudi drugim! Pridružite se čebelarjem, ki so na svoje kakovostne izdelke že opozorili z oglaševalskimi tablami ter tako povečali svojo prodajo, predvsem pa pripomogli k prepoznavnosti slovenskega čebelarstva. SPOŠTOVANE ČEBELARKE IN ČEBELARJI! Prodamo vrtljivo stojalo s šestimi posodami za točenje medu, v katere lahko natočite po 60 kg medu. Vse posode so ogrevane s termostatom in iz nerjavečega materiala. Cena po dogovoru. Ponujamo Vam tudi nepakirani slovenski med po ugodnih cenah. Cvetlični med, mešan s l(o$tanjevim, po 3,50 EUR/I(g! V zalogi imamo tudi pakiran matični mleček vrhunske kakovosti, in sicer: 30 g po 22 EUR, 160 g po 88 EUR in 700 g po 336 EUR. ^el.: 02/796 10 51 (med 8. in 11. uro dopoldne) ali info@cebelarstvo-pislak.si, www.cebelarstvo-pislak.si Čebelarstvo PISLAK Apače 303,2324 Lovrenc na Dravskem po||u Pomen poznavanja biologije čebelje družine Za uspešno čebelarjenje je poleg drugih pogojev najpomembnejše poznavanje biologije čebelje družine. Nič nam ne pomaga obilna paša z bogatim izločanjem nektarja zgodaj spomladi niti obilno izločanje mane med glavno pašo, če čebele pred začetkom paše niso dosegle ustrezne moči. Prav tako nam ni v korist, če tedaj, ko bi morala čebelja družina prinesti največ, ta nenadzorovano izroji. Samo če bomo bolje poznali biologijo čebelje družine, bomo populacijsko dinamiko sposobni usmeriti tako, da nam bodo čebel prinesle kar največ. Naš vzornik in prvi čebelarski učitelj Anton Janša je do potankosti poznal biologijo čebelje družine in predvsem zato mu je v treh letih njegovega učiteljevanja na Dunaju uspelo poleg bogatega pridelka medu povečati število družin z začetnih 16 na 300. Tudi dandanes nekaj uspešnih čebe- larjev v Sloveniji posnema našega vzornika, vendar s tem ne moremo biti zadovoljni. Od vseh približno 8.000 slovenskih čebelarjev jih komaj nekaj več kot polovica poplača stroške, ki jih vlaga v čebelarsko dejavnost, ob slabih letinah pa niti toliko. Zaradi vsega tega se je ČZS pri načrtovanju usposabljanj za leto 2010 odločila poudarek nameniti prav biologiji čebelje družine. Ta tema je bila v minulih letih zapostavljena, saj je bilo več časa namenjenega panjskim sistemom, namesto da bi upoštevali napotke našega vzornika, ki je večino svoje pozornosti namenil biologiji čebelje družine. Pričakujemo, da bodo predavanja iz biologije čebelje družine z dodatkom ustrezne tehnologije pripomogla k boljšemu čebelarskemu delu, večjim užitkom in večjemu pridelku. Franc Prezelj, komisija UO ČZS za izobraževanje Tečaj za čebelarje začetnike ČZS oz. JSSČ bo novembra in decembra (ob petkih in sobotah) organizirala dva teoretična 35-urna tečaja za začetnike. Eden bo potekal v Čebelarskem centru Slovenije, Brdo 8, 1225 Lu-kovica, drugi pa v prostorih Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica (Čopova rojstna hiša), Žirovnica 14 , 4274 Žirovnica. Tečaja bosta izvedena le, če bo za posameznega prijavljenih vsaj 20 kandidatov. Prijave zbiramo do torka, 10. novembra 2009, pri ge. Janji Podlesnik na e-na-slov: janja.podlesnik@czs.si ali po tel.: 01/729 61 24, 040/436 518. Praktični del tečaja (10 ur) bo potekal prihodnje leto na Brdu pri Lukovici, o natančnem datumu pa boste čebelarji pravočasno obveščeni. Začetni tečaj je namenjen vsem začetnikom, obvezno pa ga morajo opraviti tisti čebelarji, ki so v skladu z uredbami o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v RS v letih 2008-2010 v okviru ukrepa Tehnična pomoč uveljavljali podporo za nakup treh novih naseljenih panjev. Ti čebelarji morajo v roku dveh let od prejetja podpore opraviti usposabljanje za čebelarstvo. Tečaj na Brdu pri Lukovici se bo začel v petek, 20. novembra 2009, v Žirovnici pa v petek, 27. novembra 2009. Vsi prijavljeni tečajniki bodo urnik tečaja prejeli po pošti. Za prihodnje leto načrtujemo, da bomo teoretični del tečaja za začetnike izvedli še v petih različnih krajih po Sloveniji, o tem pa vas bomo obvestili v naslednjih številkah Slovenskega čebelarja. V letu 2010 se na področju Gorenjske in v Lukovici ne načrtuje začetnih tečajev. Vabilo Vabimo Vas na jesensko srečanje Komisije za alternativne opraševalce UO ČZS, v okviru katerega bosta izvedeni dve predavanji s predstavitvijo Apimondije 2009. Srečanje bo potekalo v sredo 11. 11. 2009 ob 17. uri v prostorih Čebelarskega centra Slovenije (dvorana Antona Janše), Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Predavanji: • Danilo Bevk: Nekaj zanimivosti z Apimondije 2009, • Franci Šivic, podpredsednik UO ČZS: Dogodki s področja Apimondije in Apiterapije. V pričakovanju prijetnega druženja Vas lepo pozdravljam, Janez Grad, predsednik Komisije UO ČZS za alternativne opraševalce Razpis usposabljanj! Komisija za izobraževanje UO ČZS je potrdila področja in nabor tem čebelarskega usposabljanja, ki jih bosta v prvem polletju 2010 izvajala ČZS in JSSČ. Čebelarska društva pozivamo, da sporočijo svoje namere po izvedbi usposabljanj (tema, izvajalec, kontaktna oseba) g. Borku na e-naslov: marko.borko@czs.si ali po pošti na naslov ČZS s pripisom za g. Marko Borko. Zadnji rok za oddajo vlog je 25. november 2009! Ker je število ur namenjenih usposabljanju omejeno, bo Komisija pravočasno prispele vloge pregledala in jih v skladu s Planom izobraževanja ČZS za leto 2010 ter razpoložljivimi sredstvi skušala realizirati. Področje Tema Izvajalci Biologija čebelje družine Izbrana poglavja iz biologije čebel A. Kandolf, J. Mihelič Tehnologija čebelarjenja in oskrba čebeljih družin Uvod v tehnologijo čebelarjenja F. Panker, M. Meglič, F. Gosar, J. Mihelič, F. Šivic Tehnologija čebelarjenja z listovnim panjem in njegovimi prostorninskimi izpeljankami (dvo, tri etažni listovni panj) F. Panker, F. Prezelj, F. Šivic, F. Šolar, J. Brvar, J. Mihelič, M. Mlakar, P. Zdešar, V. Šneider, M. Meglič, A. Zor, V. Pušnik Tehnologija čebelarjenja z LR nakladnim panjem V. Auguštin, F. Prezelj, M. Cesar, M. Stanislav, S. Mazej, U. Vidmar, F. Panker, I. Bračko, M. Starovasnik, N. Jedlovčnik Opravila in aktivnosti čebelarjev v zimski dobi F. Gosar, M. Meglič, F. Panker, F. Prezelj Pregledi čebeljih družin in rojenje čebel F. Gosar, M. Meglič, F. Panker, F. Prezelj Vzreja čebeljih matic za lastno uporabo F. Panker, J. Kropivšek, J. Luznar, dr. A. Gregorc M. Cesar, V. Pušnik, B. Noč, F. Gosar, M. Meglič, F. Prezelj Vzreja čebeljih družin in čebeljih matic F. Panker, J. Kropivšek, J. Luznar, dr. A. Gregorc M. Cesar, V. Pušnik, B. Noč, F. Prezelj Ekološko čebelarjenje M. Meglič, M. Zupančič Pridobivanje čebeljih pridelkov Čebelje paše in značilnosti pašnih virov F. Panker, F. Šivic, J. Kropivšek, P. Zdešar, R. Brus Gozdno medenje F. Šivic, P. Zdešar, R. Brus Čebelji pridelki - tehnološka razsežnost, rezultat dejavnosti F. Absec, M. Meglič, M. Mlakar, S. Plut Pridobivanje in predelava voska S. Golmajer Pridelava in predelava propolisa N. Jedlovčnik, V. Pušnik Izdelava medenih pijač F. Absec Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu A. Kandolf, N. Lilek, M. Meglič Sadjarstvo in čebelarstvo J. Gačnik Zdravstveno varstvo* Apitehnični ukrepi V. Auguštin, M. Meglič Trženje Ekonomika pridelave in predelave čebeljih pridelkov M. Meglič, N. Jedlovčnik Trženje in ekonomika prodaje čebeljih pridelkov T. Magdič, A. Voglar, M. Vrečko, T. Škorjanc Apiterapija F. Grošelj, T. Tome Med v kulinariki Društvo kulinarikov Čebelarski turizem F. Šivic Zakonodaja in predpisi Seznanjanje z aktualno čebelarsko zakonodajo ČZS Možnosti pridobivanja in koriščenja evropskih skladov ČZS Računovodstvo za društva o vodenju računovodskih izkazov Društvo računovodij V sodelovanju z VF, NVI izvajamo tudi usposabljanja s področja zatiranja varoj in ostalih apitehničnih ukrepov. Vsak imetnik čebel, ki po Operativnem programu zatiranje varoze čebel prejme zdravila za zatiranje varoze, mora v roku treh let opraviti usposabljanje s področja zatiranja varoze in ostalih ukrepov. Urnik usposabljanj ČZS nadaljuje s programom usposabljanja čebelarjev. Vsa usposabljanja so namenjene vsem slovenskim čebelarjem. Zaradi objektivnih razlogov lahko pride do naknadnih sprememb in dopolnitev urnika. Vse spremembe bodo objavljene na naši spletni strani www.czs.si. Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Kontakt 5. nov. 16.QQ Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu Nataša Lilek Turistična kmetija HARI, Spodnja Ščavnica ga. Korošec Q41/716 519 5. nov. 16.QQ Vzreja čebeljih matic za lastno uporabo Janez Kropivšek Kulturni dom Rogaška Slatina g.Janžek Q31/6Q8 879 5. nov. 18.QQ Pridobivanje in predelava voska Severin Golmajer ČD Kočevje g. Knežič Q4Q/455 855 6. nov. 16.QQ Tehnologija čebelarjenja v LR nakladnih panjih Franc Prezelj Gostilna pri Šprajcarju, Britof Predoslje g. Tiringer Q41/971 121 7. nov. 9.QQ Pridelava in predelava propolisa Norbert Jedlovčnik in Vlado Pušnik Požarni center tovarne Helios, Vir pri Domžalah g. Mihelič Q4Q/2Q9 QQ4 7. nov. 17.QQ Pridobivanje in predelava voska Severin Golmajer Vencinova hiša Ilirska Bistrica g. Šabec Q7Q/758 752 7. nov. 17.QQ Tehnologija čebelarjenja z dvo, tri etažnim listovnim panjem Franc Prezelj Krajevna skupnost Planina g. Jazbinšek Q41/794 177 1Q. nov. 16.QQ Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu Nataša Lilek Čebelarski dom Ribnica g. Škulj Q41/368 115 1Q. nov. 17.QQ Ekonomika pridelave in predelave čebeljih pridelkov Norbert Jedlovčnik Čebelarski dom Šmarje pri Jelšah g. Pušnik Q31/518 411 1Q. nov. 18.QQ Opravila in dejavnosti čebelarjev v zimski dobi Franc Prezelj Ribiški dom Litija g. Novšek Q31/3QQ 957 12. nov. 16.QQ Zatiranje varoj Vlado Auguštin Čebelarski center Slovenije, Lukovica g. Samotorčan Q41/7Q6 683 12. nov. 17.QQ Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu Nataša Lilek Krajevna skupnost Notranje Gorice g. Bedekovič Q41/464 346 12. nov. 17.QQ Izbrana poglavja iz biologije čebel dr. Janko Božič Čebelarski dom Poljčane g. Tomažič Q51/358 Q51 13. nov. 16.QQ Povezava sadjarstva in čebelarstva J. Gačnik ČD Vojnik g. Kovše Q31/267 198 * 14. nov. 9.00 Tehnologija čebelarjenja z dvo, tri etažnim listovnim panjem Franc Prezelj Čebelarski dom Poljčane g. Tomažič 051 358 051 14. nov. 9.00 Pridelava in predelava propolisa Jedlovčnik, Pušnik, Vlado Pušnik ČD Kočevje g. Knežič 040 455 855 15. nov. 9.00 Izdelava medenih pijač Franc Absec Gasilski dom Kotlje g. Borko 051/239 931 1Z. nov. 1Z.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu Nataša Lilek Čebelarski dom Hrastnik g. Zerko 041/583 809 19. nov. 1Z.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu Nataša Lilek Dvorana Konjičanka, Slovenske Konjice G. Kokalj 040/268 803 19. nov. 18.00 Vzreja čebeljih matic za lastno uporabo Boštjan Noč Dom čebelarjev Brode g. Novak 041/590 166 21. nov. 9.00 Pridelava in predelava propolisa Norbert Jedlovčnik in Vlado Pušnik ČD Vojnik g. Kovše 031/26Z 198 21. nov. 9.00 Pregledi čebeljih družin in rojenje čebel Franc Panker Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj ga. Pihlar 051/456 650 21. nov. 9.00 Vzreja čebeljih matic za lastno uporabo Janez Kropivšek Čebelarski dom Poljčane g. Tomažič 051/358 051 25. nov. 1Z.00 Pregledi čebeljih družin in rojenje čebel Franc Prezelj Čebelarski dom Šmarje pri Jelšah g. Pušnik 031/518 411 26. nov. 1Z.00 Vzreja čebeljih matic za lastno uporabo Franc Gosar Čebelarski dom Ribnica g. Škulj 041/368 115 26. nov. 1Z.00 Trženje in ekonomika prodaje čebeljih pridelkov Katja Škerjanc Jurčevič Čebelarski center Slovenije, Lukovica ga. Škerjanc Jurčevič 040/436513 10. dec. 1Z.00 Čebelarski turizem Franc Šivic Dvorana Konjičanka, Slovenske Konjice G. Kokalj 040/268 803 11. dec. 18.00 Pridobivanje in predelava voska Aleksander Mikuš Gasilski dom Tacen Tone Tome 041/561 548 12. dec. 9.00 Tehnologija čebelarjenja z dvo, tri etažnim listovnim panjem Franc Panker Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj ga. Pihlar 051/456 650 12. dec. 9.00 Pridelava in predelava propolisa Norbert Jedlovčnik in Vlado Pušnik Kulturni dom Rogaška Slatina g.Janžek 031/608 8Z9 15. dec. 18.00 Tehnologija čebelarjenja z dvo, tri etažnim listovnim panjem Franc Gosar KZ Medvode g. Ločniškar 041/310 182 1Z. dec. 1Z.00 Čebelje paše in značilnosti pašnih virov Franc Šivic Dom čebelarjev Brode g. Novak 041/590 166 1Z. dec. 18.00 Tehnologija čebelarjenja z dvo, tri etažnim listovnim panjem Franc Gosar Dvorana Skaručna, Skaručna 42, Vodice g. Gosar 041/Z6Z 595 Program zatiranja varoze Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Kontakt 5. nov. 1Z.00 Program zatiranja varoze Milan Meglič, Vida Lešnik ČD Peter Močnik Studenci Pekre g. Šauperl 041/Z26 1Z5 6. nov. 1Z.00 Program zatiranja varoze Darko Kozlovič, Suzana Skerbiš Škocjan 33a g. Kozlovič 041/ZZ8 223 20. nov. 1Z.00 Program zatiranja varoze Franc Gosar, Borut Preinfalk Ribiški dom Litija g. Novšek 031/300 95Z PRODAM Cvetni prah osmukanec in aka-cijev med, tel.: 041/990 360, 01/511 64 33. Cvetlični in lipov med, cena po dogovoru, tel.: 05/757 21 83, 041/567 682. Akacijev in cvetlični med, tel.: 031/882 295 (po 15. uri). Akacijev, lipov, cvetlični, gozdni in hojev med, tel.: 031/838 551. Lipov in cvetlični med po 3,20 EUR, smrekov in akacijev med po 3,80 EUR ter domače sadno žganje 4e/l, tel.: 041/385 620. Gozdni, smrekov in hojev med, tel.: 031/503 635. 10 novih, lipovih, dvoetažnih AŽ-panjev 9-satarjev, tel.: 031/300 697. Matični mleček, tel.: 031/617 394. Različne vrste medu, večje količine dostavimo na dom, tel.: 02/792 33 31, 02/792 37 61, 041/784 775. Akacijev med, ob naročilu večje količine možna dostava na dom, tel.: 040/217 542. 20 novih AŽ 10-satarjev ter 10 novih AŽ 7-satarjev, tel.: 031/501 801 (po 19. uri) 54 naseljenih AŽ-panjev 10-sa-tarjev, na prevozni prikolici za traktor (Krško), tel.: 07/492 09 49, 041/368 351. Čebele v AŽ-panjih 10-, 9- in 7-satarjih, tudi čebelnjak po ugodni ceni, zaradi ostarelosti, tel.: 01/427 41 48, 040/397 314. Prikolico z 12 AŽ-panji, tel.: 051/344 512. Tovornjak TAM T75 in 8 AŽ 5-satarjev, tel.: 031/505 855. Stiskalnico za vlivanje satnic, tel.: 041 495 089. Večjo količino rabljenih AŽ-pan-jev po 50 EUR, trdo vezane letnike SČ: 84, 85, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 00, 01, 02, 03, 04 po 30 EUR, nevezane letnike SČ: 05, 06, 07, 08 po 15 EUR, tel.: 031/625 194. Kupim I Suhi propolis, po ugodni ceni, plačilo takoj, tel.: 031/419 111, 03/582 43 40 (zvečer). Dvo- in trietažne 10S AŽ-panje, od najboljšega ponudnika, tel.: 051/827 129. Panjsko tehtnico, tel.: 031/ 882 295 (po 15. uri). Revijo Slovenski čebelar, vse letnike, tel.: 031/619 961. OSMRTNICE LUKA SIMIČ 1942-2009 V letošnjem deževnem, za čebele neprijaznem juliju, je naše čebelarske vrste nepričakovano in veliko prezgodaj zapustil Luka Si-mič. V ČD Dolsko se je včlanil leta 1995. Čebelaril je z manjšim številom čebeljih družin na prevozni prikolici, nekaj časa kot prevaževa-lec, zadnja leta pa je prikolico kot stacionarni čebelnjak »parkiral« na domačem dvorišču v Dolu. Soče-belarji in prijatelji smo ga poznali kot tihega, delovnega in nevsiljivega čebelarja in človeka. Vse življenje je delal s kemikalijami, zato je sočebelarjem, ki so to želeli, pomagal s strokovnimi nasveti, kar nekaj let pa je za potrebe članov društva brezplačno polnil ali pakiral različne kisline in druga sredstva za preprečevanje in zatiranje čebeljih bolezni in škodljivcev. Leto 2009 pa se je za Luko začelo in, žal, tudi končalo tragično. Spomladi mu je na začetku svoje življenjske poti nenadoma umrl sin. Izgube ni mogel preboleti, strt od žalosti se mu je v 67. letu starosti v začetku julija pridružil tudi sam. Luka, ohranili te bomo v lepem spominu! ČD Dolsko IVAN KAVČIČ 1939-2009 V obdobju največjega razvoja čebeljih družin in pobiranja sadov njihovega dela je kruta smrt prav pri obiranju roja vzela našega čebelarja Ivana Kavčiča. Rodil se je leta 1939 v vasi Čekovnik nad Idrijo. Njegova življenjska pot ni bila prav nič z rožicami postlana, saj sta mu že v rosnih otroških letih umrla oče in mati. Njegov dom je bil med vojno uničen, kmalu potem je pa umrl še brat, tako da je zanj skrbela in ga vzgajala stara mama. Tedanje razmere niso bile naklonjene izobraževanju, zato se je kot delavec zaposlil v Rudniku živega srebra v Idriji. Po poroki sta si z ženo uredila in obnovila dom, v katerem so se jima rodili trije sinovi. Vendar mu sreča tudi v družini ni bila naklonjena. Ko je bil najmlajši sin star 8 let, mu je umrla žena in ostal je sam s tremi mladoletnimi otroki. Kljub vsem težavam je ostal vedrega in veselega značaja, poln načrtov in volje za njihovo uresničitev. Pozneje mu je pri vzgoji otrok in gospodinjstvu pomagala gospa Jožica. Pred več kot 50 leti je poleg drugega začel tudi čebelariti in po navadi je imel približno deset družin. Tudi v čebelarstvu je bil zelo prizadeven in skrben, vedno pripravljen prisluhniti številnim novostim. Član našega društva je postal takoj po njegovi vnovični ustanovitvi leta 1980. Redno je obiskoval predavanja, se udeleževal izletov in drugih srečanj. Od njega smo se za vedno poslovili na idrijskem pokopališču, in to prav na dan čebelarskega praznika v Majšperku, njegovim bližnjim pa smo ob sožalju izrazili tudi željo, da bi se čebelarstvo na domačiji nadaljevalo. ivana bomo ohranili v lepem spominu in se ga bomo radi spominjali. ČD Idrija IVAN PEŠAK 1931-2009 Izgubili smo dolgoletnega člana ivana Peša-ka, Grablečevega ivana iz Vrhol pri Slovenskih Konjicah. Rodil se je 2. maja 1931 v kulturno dejavni družini na Grable-čevi domačiji. Na njej so čebelarili že okoli leta 1900, morda še prej. Čebelarjenje pri Grablečevih je prekinila druga svetovna vojna. Čebelnjak, postavljen nedaleč od nemške policijske postaje, je bil med vojno kurirska javka. ivan je čebelarstvo na domačiji obnovil leta 1950, istega leta je postal tudi član ČD Slovenska Bistrica. Zadnje čase mu je zelo opešal vid, zato ni več mogel skrbeti za svoje ljubljenke, ki jim je na robu cvetočega vrta postavil lep čebelnjak. Naš ivan je v svoji čebelarski praksi preizkušal različne panjske sisteme, od kranjičev, dunajča-nov, AŽ-panjev in amerikancev, kot so na tem območju poimenovali nakladne panje. Kot večina slovenskih čebelarjev je ostal zvest AŽ-panju. Veliko časa je namenjal izobraževanju. Redno se je udeleževal predavanj v društvu in širše v regiji. Leta 19Z6 je opravil izpit za čebelarskega preglednika. Uspešno je zbiral čebelarsko literaturo in zapustil bogat arhiv zapiskov iz svoje lastne prakse. Njegova druga velika ljubezen je bilo petje. Njegov globok, žameten bas je donel v številnih zborih in tudi v čebelarski pevski skupini. Zbral in ohranil je tudi bogato zbirko pevskega gradiva. Vse življenje je bil skromen in veder, delaven in drugim v pomoč. Čebelaril ni iz ekonomskih razlogov, temveč za svojo dušo, svoj mir in zadovoljstvo. Čebelarsko društvo mu je podelilo priznanje za 30- in večletno čebelarjenje in se mu zahvalilo z odličjem Antona Janše iii. stopnje. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. ČD Slovenska Bistrica ANTON STEINBACHER 1925-2009 Slovenjebistri-ški čebelarji smo ^^ nepričakovano izgubili dolgole-^^^^^^^ tnega člana dr-^Vf ^^H uštva in njegovega aktivista g. Antona Steinba-cherja. Rodil se je 13. julija 1925 v kmečki družini kot najstarejši med desetimi otroki. Njegov humanizem, srčna dobrota in predanost vsemu pozitivnemu in naprednemu so gotovo izvirali iz njegovih življenjskih izkušenj. Odgovornosti v številni družini so mu privzgojile delavnost, skromnost in potrebo po sodelovanju. Kot prisilni udeleženec je doživljal strahote ii. svetovne vojne. Svobodo je dočakal v francoskem ujetništvu. Po vrnitvi se je zaposlil v impolu. Sodeloval pri obnovi domovine, kot večkratni udarnik bil tudi odlikovan z redom dela. s čudovito ženo Frančiško sta živela skromno in zgradila lep, prijazen dom. Bila sta skrbna starša, dom je bil poln ljubezni in razumevanja. Otroke sta vzgojila v delovne, poštene in domovini predane državljane. Čebelariti je začel leta 1960 in takoj se je vključil tudi v društvo. V neposredni bližini domačije si je postavil ličen čebelnjak za 12 10-satnih AŽ-panjev. Vse od leta l965 do 200Z je v društvu opravljal različne dolžnosti. Dolga leta je vodil blagajno, bil podpredsednik društva, predsednik komisije za zdravstveno varstvo, poleg tega pa je tudi pomagal pri odkrivanju in zatiranju hude gnilobe. Vsa leta je bil delegat na regijski skupščini čebelarjev v Mariboru. Udeleževal se je številnih delovnih akcij v domačem društvu, v Mariboru, na Lukovici, nikoli ni izpustil Celja. Ob društvenih prireditvah je dežural, zbiral oglase, dobitke za srečelov. Nikoli se ni opravičeval. Bil je preprosto z nami, med prijatelji, delaven, pri vseh priljubljen in od vseh spoštovan. Naš Tone, kot smo ga klicali, je leta 19Z6 opravil tečaj za čebelarskega preglednika, tega leta je prejel tudi odličje Antona Janše iii. stopnje. Leta 2002 je prejel odličje Antona Janše ii. stopnje. Leta 2003 je pridobil nacionalno poklicno kvalifikacijo čebelar/ čebelarka, ČZD Maribor pa mu je za dolgoletno uspešno organizacijsko delo v čebelarstvu podelilo priznanje Petra Močnika. Leto pozneje je prejel tudi društveno priznanje za 30- in večletno čebelarjenje. Leta 2006 je prejel odličje Antona Janše i. stopnje. Tonetov odhod je v društvu povzročil veliko vrzel in praznino. V spominu ga bomo ohranili kot vzornega čebelarja in zvestega prijatelja. ČD Slovenska Bistrica Revijo Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Naslov spletne sirani ČZS: www.czs.sl Spletna stran revije: www.czs.sl/slovensklcebelar.php Avtomatski odzivnik za paše - tel.: (01) 729 61 20. Elektronska pošta: urednik Marko Borko: marko.borko@czs.si - tajnik Anton Tomec: anton.tomec@czs.si - poslovna sekretarka Barbara Dimc: barbara.dimc@czs.si -predsednik Boštjan Noč: nocb@czs.si Tel.: tajništvo: (01) 729 61 00, faks: (01) 729 61 32, Barbara Dimc: 041 370 409, Anton Tomec: (01) 729 61 02, Boštjan Noč: 040 436 512, uredništvo: (01) 729 61 14, Marko Borko: 051 637 204. Kontaktni podatki Javne svetovalne službe v čebelarstvu: Lidija Senič, vodja službe: 040 436 515, lidija.senic@czs.si, Vlado Auguštin, spec. za tehnologijo: 040 436 516, vlado.augustin@czs.si, Katja Škerjanc Jurčevič, spec. za ekonomiko: 040 436 513, katja.jurcevic@czs.si, Nataša Lilek, spec. za zagotavljanje varne hrane 040 436 514, natasa.lilek@czs.si, Tomaž Samec, spec. za zagotavljanje varne hrane: 040 436 517, tomaz. samec@czs.si, Janja Podlesnik, administrativna delavka, (01) 729 61 24, janja.podlesnik@czs.si. Uredniški odbor: Vlado Auguštin, Marko Borko, dr. Janez Grad, dr. Aleš Gregorc, Janez Gregori, prof. biol., Janez Mihelič, univ. dipl. biol., Borut Preinfalk, dr. vet. med. Urednik: Marko Borko, univ. dipl. ped., lektorica: Nuša Radinja, prof. Letna naročnina za leto 2009 za nečlane je 45 €, za naročnike iz tujine je 50 €. Posamezna številka stane 4 € za člane oz. 7 € za nečlane. Reklamni oglasi: cela barvna stran 500 € (ovitek) oz. 300 € (notranjost), pol strani 150 €, tretjina strani 100 €, četrt strani 70 €, petina strani 50 €, pasica 20 €. Popust pri ceni za 3- do 5-kratno objavo reklamnega oglasa je 10 %, za 6- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Člani lahko dvakrat na leto objavijo brezplačne oglase do 20 besed, vsaka nadaljnja beseda je 0,25 €. Splošni oglasi po 0,25 € za besedo, enako tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 80 besed. Cene so brez DDV. Transakcijski račun ČZS: 02300-0013332083, matična številka ČZS: 5141729, ID za DDV: SI 81079435, šifra dejavnosti: 94.120. Avtorjem priporočamo, da v člankih uporabljajo strokovno izrazje v skladu s Čebelarskim terminološkim slovarjem. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredništva. Uredništvo ne odgovarja za vsebino malih oglasov. Prispevki so v elektronski obliki brezplačno in javno objavljeni na spletnem portalu ČZS, spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije in drugih spletnih straneh. Oddaja prispevkov: članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu. Priprava za tisk in tisk: Littera Picta, d. o. o., Barletova cesta 4, 1215 Medvode Naklada: 6600, Tiskano: 27. 10. 2009 Glasilo Slovenski čebelar, ki ga izdaja Čebelarska zveza Slovenije s sedežem na Brdu pri Lukovici, je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 585. Izdaja Slovenskega čebelarja je delno financirana iz sredstev Javne svetovalne službe v čebelarstvu. APIS ČEBELARSTVO MARKO DEBEVEC ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tel.: (01) 755 12 82, faks: (01) 755 73 52 Delovni čas: ob delavnikih 9.00-12.00 16.00-18.00 ob sobotah 9.00-12.00 lllllll militi AŽ-PANJI 10-SATNI •r j ■ . AŽ-TRIETAŽNI PANJ SATNIKI: PREDELAVA AE^F^LJA^' ^ ^ ŠATŠrJjCE ZBIT 0,79 EUR /KOS^ SAMO 0,75 EUR/CG LR 2STANDARD PRAŠILČEK AŽ 5- IN 7-SATNI 7S - 57,40 EUR, 5S - 52,20 EUR GRELCI ZA KAKOVOSTNA RSF-MED 179 EUR TOČILA AKCIJSKA CENA 298 EUR STANDARDNI LR-PANJ ŽICA ZA SATNIKE IN DVOTRETINJSKI 250 g 4,5 EUR, LR-PANJ 250 g CINK 2,2 EUR AKCIJSKA CENA 89,60 EUR ■ Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti. ■ Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 0,75 EUR/kg. ■ Vosek steriliziramo pri 125 oC. ■ Vosek odkupujemo po 3,12 EUR za kilogram. ■ Z veljavno čebelarsko izkaznico priznamo 4 % popust pri nakupu v vrednosti več kot 50 EUR. ■ Prekuhava voščin brez medu in cvetnega prahu, v zaprtih plastičnih vrečah, od 15. 11. 2009. iuper akcdj al SATNICE — AŽ-, LR-: 0,63 EUR Panji so izdelani natančno in kakovostno. Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. Kakovostna izdelava po ugodni ceni. Cenjene stranke obveščamo, da smo se 1. 3. 2008 preselili na Opekarsko 16 na Vrhniki.