158. Stnilb. ■ imm. t aMl. & iiliii »IZ- XLV. Itio. .Stovtmtki Nmoć* vdja t LjBb$aai na dom dostavljen: v upmrugtru prcjcman: Cdo teto.......K 24— celo kto.......K 22-— pol leti. • •••„. . 12-— poileta....... . 11-— čcfet teta ....... 6— ćetrt teti.......550 mHBKK •••.«. s ^—■ na okscc . . • • • » mu Dopisi oaj se frankirajo, RokopM se k vnčafo, Qr*dnl*t*»: KMBtva mlica *L S (v prittičju tevo\ tctetea *L 34. iMcnti veJjajo: peterostopna petit vrat« z* enkrat po 14 vrn., za dvakrat po 12 vin-, za trikrat ali večkrat po 10 vi«. Parte in zahvala vrsU 16 vin. Poslano vrsta 20 vht Pri večjih insercijaji po dogovoru. Uptavn&tvu oaj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inaeoti itd. to ie administrativne stvari. --------------- PMtBitai *t*rflfca velfa 1* vtmmr\ww. -------------- Na pismena naroćila hrez istodobne vposlatve naročnine se ne azira. .Slovenski Narod' velja po pošti: za Avstro-Ogisko: za Nemčijo: celo leto.......K 25*— ceio leto....., . K 3O— poi leta ....«„. . 13-— četrt leta.......6*50 m Araenko ia vse druge dezele: na mesec....... 2-30 celo leto......K 35r~ Vprašanjerrt glede inseratov se qaj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UpravniitTO (spodaj, dvorišče levo), KnafloTa ulica: &t. 5 telefon St. 85 Stranharsha blagajna. Klerikalci so svoječasno javno t>roglasili politični bojkot naprednja-kov m dr. Lampe, ki je v deželnem odboru poleg glavarja dr. Šnsteršiča edino merodajna oseba, je že nešte-tokrat na javnih shodih izjavil, da pozna dežeini odbor samo klerikalce in da za naprednjake ni niti vinarja de-zelnega denarja na razpMago. Da pa ta Lampetova izjava ni samo brezpomembna govorniška floskula, bo jasno vsakomur, ki količkaj pozna Lampetov strankarski fanati-zem m njegovo naravnost patološko strankarsko zagrizenost. Dr. Lampe upravlja, kakor je znano, deželne finance. zato ga je tuđi dr. Susteršič krstil z visokodo-nečim naslovom »deželnega iinanc-^ega ministra.« Znano je. da se je klerikalna ve-čina deželnega zbora takorekoč odrekla vsake kontrole nad denarnim poslovanjem deželnega odbora ter dala svojemu eksekutivnemu organu — deželnemu odboru, popolno po-oblastilo. da srne z gotov:mi vsotami deželnega denarja gospodariti in raz-polagati svobodno po svojem pre-vdarku. Ker ima v deželnem odboru ^iiočujoco besedo Lampe, je čisto gotovo, da ukrene deželni odbor samo to. kar hoće in želi Lampe. Ta Lampe pa je izdal pirolo. da ->^redniaki za deželni odbor sploh - eksistirajo, torei je več kakor jas- * . da se on v prvi vrsti dosledno -j.na po tej svoji paroli in ne izpusti rod palca niti beliča. ako le količ- : sluti, da bi mogel ta vinar končno -asti v roke kakršnegakoli napred- aka in naj bo le- ta se tako pošten, neren in v resnici podpore iz de- Izcinih sredstev se tako potreben. In da je to res tuđi tako. to nam crno na belem dokazuje tuđi bivši deželni glavar pl. Žuklje v svoji znani rošuri. kjer kategorično zatrjuje. da -»odelitev deželnih podpor pri de-em odboru ni merodajna potreba ^ro^ilčeva, marveč zgolj njegova pri-adnost h klerikalni stranki. I <*Nečem navajati konkretnih slu- I Caiev in ne imenovati oseb!« pravi I pri tem pl. Suklje v svoji knjižici. I Ta vzklik Sukljetov govori de- I *e1e knjige. Suklje je hotel s tem re-I :i, da bi lahko navedel toliko kon-Vretnih slučajev, da bi narasla njego- va brošura na debeli folijant, pa bi Še vkljub temu ne bil v tem oziru iz-Črpan v njegovih rokah se nahajajoči materijal. Nad vsak dvom je torej vzviše-na trditev. da se deželni denar vpo-rablja samo v korist in v podporo pristašev vladajoče. to je klerikalne stranke. To je nepobitno dokazano po opetovanih izjavah upravnika deželnih financ dr. Lampeta samega, kakor tuđi po razkritjih bivšega deželnega glavarja Sukljeta, kateremu se pač ne more odrekati, da bi ne imel te-meljitega vpogleda v kuhinjo dežel-rega eiM Pov>trn upravičeno se potemta-kem smemo očitati dežel. odboru, da ni ničesar đrugega kakor stran-karska blagajna Šustersičevih in Lampetov ih somištjenikov. To očitanje se je tuđi javno iz-reklo na nedeljskem zboru narodno-naprednih zaupnikov. In zbog tega očitanja je bil »Slo-venec« ves pokonci in je v hlinjeni moralni ogorčenosti kričal. da je to prosto obrekovanje in natobevanje. ki ni dokazano — s številkairn. Ni dokazano s številkanii, kakor da bi imele samo številke dokazilno močf Kaj pa opetovane slovesne izjave dr. Lampeta, da nima de/elni odbor niti vinarja denarja za liberalce, kaj pa razkritia bivšega deželnega elavaria Šukljeta. ali to nisi nošeni 8>kazi ? Ali sta morda Lampe in Suklje lažnika? Ali si jih una »Slovence« proglasiti za lažnivca? Menimo. da ni potrebno, da bi se na dol^o in široko dokazovalt upravičenost očitanja, da ie deželni odbor samo strankarska klerikalna blagajna, zato priobčuiemo v ilustracijo faktično v deželnem odboru vla-dajočih razrner avtentično pismo, ki ga je pisal nekemn som^lieniku znam klerikalni notar Matej Hafner. P smo slove dobesedno tako - le: »V Ljubljani, dne 24. maja 1912. Cenjeni prijatelj! Pisal bi Vam bil že prej, pa ni-sem dvakrat dobil g. dr. Lamneta doma. Rekel je, da dokler bo Glo-bočnik (naprednjak. Opomba red-nistva) načelnik cestnega odbora, ne stori ničesar, ker deželni <«dbor % tem čestnim odborom ne nara stopiti v nobeno zvezo. Će bi dr. Lampe sedaj to za-devo izvršil, ponasal bi se mogoče Globočnik, da ie on to dosegel. Kakor hitro pa bo izvedel dr. Lampe, da je načelstvo v naših rokah. pri-peljal se bo tako! z deželnim avto-mobilom v spremstvu deželnega in-ženirja in bo skrbel, da bo nemu-doma . . . ska cesta prišla med okrajne ceste. Ležeče je torej edino na ćlanih cestnega odbora, kdaj se ta zadeva izvrši. Pod Globočni-kom odloCno nikdar, brez njega pa takoj! . . . Vas prijateljsko pozdravlja M. Hafner s. r.c To pismo je pač klasična priča, da je deželni odbor samo eksekutiv-ni organ klerikalne stranke, njena strankarska blagajna, zato bi bilo -rač odveć, ako bi hoteli dr. Trillerje- i vo očitanje podkrenljevati se z na- ! daljnimi dokazovanji. Sapienti sat! Parlamentarne počitnice. Dese Ja o padaiočem konstitucijjonal- nefn ^rtix?| dr^avsiecta zbora. Dunaj, 12. julija. I Avstrijska politična zgodovina bo označila prva leta demokratične-ga parlamenta kot dobo ustavne stagnacije. Na prvi pogled je videti, da spiošna in enaka vaiilna pravica ni ojačila konstitucijonalnega vpliva parlamenta, temveč ga je pogosto j TX)litično izključila celo tam. kjer za- • kon naravnost zahteva ustavno so- ! dfelovanje državnega zbora. Avstrij-ske vlade so se znale v teku zadnjih petih let bolj kakor kdaj poprej opio- • štiti parlarnentarnega nadzorstva in kontrole in kabineti so se čestokrat postavljali nad državni zbor kot njega poglavarji, mesto da bi podlegali politični volji parlamenta. Ta razvoj je dospel že tako daleč, da se smatra kot splošno pripušten in skoraj da korekten izhod iz vsake težavne situacije, iz vsakega spora med za-konodaj^sim zborom in adminisira-tivno eksekutivo — ali odgoditev parlamenta, ali pa njega razpust. V naši zbornici ne diktira volja parlamenta, merodajna je marveč volja vlade. Glavni vzrok tega za konstitu-cijonalno državo prav mučnega sta-nia ie ta, da si avstrijski parlament ni mogel ustvariti trdne in trajne velike većine. Njegove sile so razbi-te in razkosane in baš zato, ker jih zbornica ni umela zbrati, podlegajo sili kabineta, vlade. Ta velika hiba državnega zbora je sicer v prvi vrsti naravna konsekvenca njegove na-rodnostne sestave; državni zbor ki sestoja iz zastopnikov deveterih na-rodov, izmed katerih nima niti eden absolutne večine, in katerih razdeli-tev v oba »bloka«, slovanski in nemško-romanski, je le igranje s ste-vilkami, si ne more ustvariti naravne večine po običajnih parlamentarnih ma.ioritetnih principih. Pri nas :e nemogoča većinska tvorba, za kate-ro bi bili merodajni enaki kulturni ali gospodarski nazori in programi; mogoča je marveč le potom za daij-šo dobo dogovorjenih kompromisov med raznimi narodnimi strankanii na podlagi določenega delovnega programa. Bistveni predpogoj takih kompromisov in torej većinske tvorbe sploh pa je, da se gibajo v narod-nostnem oziru na popolnoma nev-tralnih tleh. Popolna nacijonalna objektivnost zakonodaje in admini-strative ustvarja sele platformo, na kateri je pri nas večinska tvorba mogoča in naj se je potem udeležijo katerekoli parlamentarne stranke. Kdor otežkoča in onemogočuje ustvarjanje te neobhodno potrebne platforme, katera bi mogla nositi trd-no majoriteto, ki bi pa bila baš vsled tega najkrepkejši temelj potrebne konstitucijonalne sile našega parlamentarizma sploh, ta hote ali neho-te zadržuje ustavni razvoj države, jo peha na ahsolutistična pota, je so-vražnik deirokratičnih, ljudskih stremljenj. Nemški Nationalverband je lahkomiselno prevzel dedščino »hegemonije- ter jo skuša vzdržati z nasilnimi sredstvi. Njegova načela bijejo v obraz dejanskemu položaju, njegova narodno-šovinistična politika pa preprečuje konsolidacijo parlamentarnih razmer ter iritira takti-ko vseh strank — v prospeh proti-ustavnih stremljenj in v škodo konstitucijonalnega razvoja. Napram politiki nemških po-slancev je postopanje slovanskih strank v dvojnem oziru pogrešeno. Na eni strani slovanski odpor ni eno-ten, na drugi strani pa se skoraj na-menoma giblje v škodljivih ekstre-mih. Enotnosti ni — predvsem po krivdi Poliakov. ki iščejo svoje za- veznike vedno rajše na nemški, kakor na slovanski strani tuđi takrat, kadar bi to ne bilo v razporu s tra-dicijami njihove politike. Poljak; so se opetovano proglasili za prijatelje velike parlamentarne večine, ki bi naj predvsem obsegala Poljake, Nemce in Čehe — toda kadar je bilo treba za to idejo nekaj žrtvovati in se izpostaviti tuđi nevarnostim, takrat je Poljskemu klubu zmanjkalo — korajže. Slovanska politika ni mogla niti v enem slučaju računati na sodelova-nje Poljakov. Pomagala si je brez njih. Toda ne baš na posebno srečen način- V novem parlamentu ni mogla oživeti nekdanje »Slovanske Enote« in bilo je prav, da ni oživela v svoji stari obliki, ki je dajala Ie priložnost za razne intrige, medsebojne spore, in v kateri so se dostikrat slovanske sile medsebojno paralizirale. Češki poslanci so si osnovali svoj Enotni češki klub in sicer na strogo opozici-jonalni podlagi.Ta klub ni mogel najti pravca za svoje postopanje, opozici-jonalna načela je preprogostokrat zamenjaval z docela oportunističnimi nazori, svojo taktiko je spreminjal včasih čez noč. in kar je glavno, njegova organizacija je bila tako okorna, da ni mogel nikdar pravočasno za-vzeti svojega definitivnega stališča k dnevnemu položaju. Predno je poteklo leto, je klub razpadel, oportunisti čne stranke so si osnovale novo Enoto, radikalni elementi so se podali na lastno pot. Jugoslovani smo pestali v drugem Ijudskem parlamentu prava quantite negligeable, in to navzlic dejstvu, da zadobiva iugoslo-vansko vprašanje od dne do dne več-ji in aktualnejši pomen. Dr. Susteršič je predvsem zakrivil, da se je ideja skupnega jugoslovanskega kluba po-nesrečila, hrvaško-slovenski klub pa je pod njegovim vodstvom nastopal vseskozi ponesrečeno — burni do-godki v predzadnji seji vodogospo-darskega odseka so bili nekaka apoteoza uspehov Hrvaško-slovenskega kluba... Ti primeri naj zadostujejo v ilustracijo dejstva, kako razorane so bile v parlamentu medstrankarske razmere, kako opotekajoča je bila taktika posameznih klubov. Ni čuda. da mora v takih razme-rah pojemati konstitucijonalna tanko-srčnost. Ker parlament ni premogel toliko, da bi se bil iz lastne sile konsolidirah je prepuščal majoritetno LISTEK. Kmečki kavalir. Spisal C. Golar. Polonica je bila mlada in lepa kmečka gospodinja. Zdrava in koša- 'a je bila zmeraj marljivo pri delu, ^veže se je bleščal njen obraz in ahna in tiha je bila njena hoja. Pred etom se je omožila z bogatim kme- vm Balonom, ki je bil bahat in siro- '•"vj?a. rdečega obraza, ki je hrešcal ; vpil s širokim, zavaljenim glasom, or bi imel nerodno grčo v ustih. Polonica ga ni Imela rada in se !•- omožila samo na ljubo svojemu Četa, ki je godrnjaje tiščal vanjo: I^Tak ga vzemi! Če greš po go-kolenih na Limbarsko goro, ne š boljšega.« fn ker Polonica ni ma rala na -Sno božjo pot, ga je vzeia. Čez dva meseca pa je začel :t Balon piti in zapravljati; pijan- al je in razsajal po oštarijah, ho- - opol noč i domov, pijan in nalit kot 1. In začel je trpinčiti in neusmilje- > pretepati svojo lepo ženo, ubogo »dionico. Pngugal se je in priropotal je do šnih duri, in ako nišo bile nastežaj r dprte, je zaknčal: »Zakaj pa zapiraš pred menoj? Ali nisem jaz gospodar?« Drugič mu je pustila vrata od-prta, in takrat je razsajal: »Zakaj ne zapiraš? Ali bi rada tatove v nišo?« Polonica se je solzila in ni črh-nila besede. »Kaj se cmeriš? Zakaj pa ne govoriš z menoj? Ali ti je žal za vsako lepo besedo. ki bi mi jo privošcila?« In je šel k njej ter jo s pestjo su-nil v obraz. Da se izogne temu. je šla zvecer v posteljo, predno je prišel domov. S solzami v očeh in s težkim srcem je skušala zaspati, ali kako naj najde pokoja in se umiri njena glavica, ki je rdela in gorela. In bila je željna Ijubezni in tihih pobožnih poljubov v objemu tople noči. ali kje naj to najde pri sirovem možu? Okoli polnoči je prilomastil domov. ves razgret in poln in besen. S truščem je odpahnil duri in zavpil: »Ali si že res v postelji, klada lena! Kdo me bo pa sezul?« Svojo težko roko Ji je položi! na obraz, in ves je smrdel po žganju in tobaku. Z obema rokama jo je zgra-bil za lica in kopal in grebe) z nohti v njeno rožno meso. Pritisnil jo je s komokem za grlo, in Polonica je z naporom vseh sil skočila pokoncu in sunila pijanega moža. Ko se je vzdig-nil, si je odpel jermen izza pasa in opletel ženo po plečih, po obrazu, kamo* je dosegeL PoJonica je jokala, ihtela, ali ni-kogar ni bilo, ki bi ji pomogel. Pač pa se je zunaj pod oknom svetilo dvoje rjavih oči in jeza je gledala iz njih. Nekdo bi bil rad skočil v hišo in pretepel pijanega gospodarja in ubranil lepo gospodinjo pred divjo sirovostjo, ali junak je bil še mlad in plah. To je bil hlapec Tomažek. Lepo sta se gledala z mlado gospodinjo, in njemu se je hudo smilila. Tako rad bi ji bil pomagal, ali ni vedel nazadnje, ako hi ji bilo prav in nekoliko se je bal tuđi gosnodarjeve jeze. Njegove moči ga ni bilo strah, zakaj Tomažek je bil močan. širok v plećih. ko-šat. krepkih pesti in mlad in uren. Obraz mu je bil rdeč in rjav, ustnice polne, vse ga je bila sila in zdravje. Oral je in sejal mesto gospodar-ja. redil vole in konje ter natihem Ijubil ubogo Polonico, ki je slabela rn hledela ter tiho in vdano prenašala bolečine. Včasi ga je pogledala s solznimi ocrni in žalostnim smehom, da je njega zabolelo v prsih in se je zaklel, da mora biti konec njenemu trpljenju. Naposled boječe, napol srč-no ji je vrnil tih in prijazen smehljaj ter jo poklical: »Polonica!« »Kaj je, Tomažek!« »Jaz ti moram pomagati, ker se mi smiliš.« »Kako mi boš pomagal, ubogi iant!« »Tako bom storil, da bo prav! Da nikoli več ne bo položil roke na te.« »Ali kako boš to storil, Tomažek?« »Bom že kako. Polonica! Ti me le pusti, in ne bo ti žal. Saj vem, da ti je hudo, in jaz ne morem več gledati, kako dela s teboj.« Polonica se je zajokala naglas. Skočila je k Tomažku, ga objela okoli vrata in skrila obraz na njegovih ramenih. Svoja lica je pritisnila k njegovim in njene solze so mu tekle po obličju in ga pekle. Stisnil je pesti in mračno Ddšel. Gospodarja zvečer ni bilo doma m Tomažek je rekel gospodinjici: »Sliši! Pojdi spat, in jaz bom le-gel zraven tebe. Ali nikar se me ne boj! Ne bom se te dotaknil, m tako boš čista od mene kakor od angela, čeprav bom ves Črn.« Polonica ni spregovorila in je šla v izbo ter se slekla. A Tomažek je vzel perišče oglja in se ves počrnil. Obraz in srajca in roke — vse je bilo crno, samo zobje so se svetili kakor sneg in oči so tlele. Šel je za Polonico in ni upihnil luči: Tiho in milo je tekla noč, zametna in mehka svetloba je gorko zakrivala mirno posteljo, ali sanj ni bilo v nemirno srce lepe Pol jnice, in razburjeni udarci so trkali pod prsi. Tomažek je dihal neslišno in v obraz je gorel, in vse telo je trpelo boleči- ne zadušene Ijubezni, ki ne srne, ne srne izbruhniti in zaplopolati z lepim poljubom. Zunaj so zaropotali nerodni ko-raki, po durih so udarile pesti, in hro-peč glas se je zadrl: »Ali si se že spet zabila v svoje duplo? Klada zaspana! Alo pokonci! Posveti, drugače ti bog pomagaj*« »Tiho bodi in se ne gani,« je pro-seče šepnil Tomažek. Gospodar je klel in rohnel, sleć-njič se je prigugal v hišo. »Zdajle ti pa ne pomaga sam hudič ne!« je zagrozil gospodar. »Zakaj me kličeš?« se je tedaj oglasil Tomažek. Skočil je pokonci, ves Črn in velik, in obstal pred pijanim gospodarjem. Potegnil je koro-bač in ga vsekal po hrbtu, po plečih, po glavi. »Na kolena!« je zaukazal hudič. »Nikdar več se ne dotakni Po-lonice, drugače —« Udaril ga je iznova in planil sko-zi duri----------- Slišal sem, da tišti gospodar ni od onega večera več pijančeval in ne klel in ne bil svoje Polonice. Začel je hoditi po božjih potih in se je sploh zelo spremenil. Govoril je čudne stvari o hudiču, in mi smo menili, da se je možu zmešalo. Polonica pa je zmeraj lepša in zdrava in mila. Tuđi sinka ji je pri-nesla štorklja. Ali podoben je za čudo Tomažku. Kdo bi si mislil. 3" *___________________________ V SLOVENSKI NAROD, 158 Stev. tvorbo od slučaja do slučaja ministr-aflrcani pređsedniku. Za vseko politič-1 no akcdo si je vtada pridobivala potrebno večmo z grožnjami m obiju-bonri — s sladkorjem in bičem, parlament pa k v tem nemoralnem stanju izgnbtjal rmisel za ustavnost in pa zavest lastne moči. Preteklo prvo-letao obdobje druge ljudske zbornice nam kaže, da je najskraineSi čas za remeduro. Zbornica se ie dala od vlade srelKrti na pot, ki vodi v pogubo. Izvršila ni predvsem svoje največje ustavne dolžnosti: odobrila ni redne-sga proračuna, temveč izročila dr-žarvno gospodarstvo potom budget-mmgm provizorija brez \ šake preskuš-nie posameznih postavk prevdarnosti in pošteni voffi administrative. Uklo-mk* se ie ćelo glede tega budgetnega provfaorBa tako dakč. da si je dala od vlade predpisati vsebino provizo-rifa (spotninjamo na afero l">iamondo-vega in Totrachikovega predloga)! Plenesla je brez odpora najbolj poni-lujoče ravnanje ministrov, ki je opetovano kazalo, kako malo respekta* ima vlada pred državnim zborom (Heinokk>\i termini giede rešitve braitmt reforme). In končno je obogatila proti ustavno vladno prakso §-a 14- z novim sredstvom — molče priznanega tzven zakonitega stanja državnega gospodarstva. Naš parlament ie bil zhran. ko je nastopilo s 1. IoSImu ex lex stanje, in splošno se ie smatralo, da par dni ex lex-a ne pomenja ničesar. je Ie. kakor se ie ne-kdo duhovito izrazil: ^ein Schon-heitsfehlerc. Toda s takimi pogreški se raztncajo počasi vse vezi med Mtavnim zborom m državnim gospodarstvom, vezi, ki predstavljalo živ-Ccvie usfano\Tosti. Čim izgubija parlament svoj vpliv na državno gospodarstvo, na sredstva, s katerimi raz-polaga državna eksekutiva in admiri istra t iva. poda z nivoja. ki mu ga je dctociia konstitucija kot soodločujo-čerrra državnemu činiteliu ter postaja zakonodajrri stroj, ki polušno izvršu-|e od vlade mu poverjene naloge in za katerega so osnovne doiočhe konstitucije čim dalje bolj — žortnaU-tete... Parlament, ki izgubila političen vpliv na zgoraj„ izgublia svoj ugled med ljudstvom. Z ugledom državne-ga zbora pa mora nara\-no padati tuđi zaslomba. ki jo mora imeti konsti-tucijonalna misel med širsimi sloji. Mnogo ie poslancev. ki jasno spozna v a jo pretečo ne va most. pa tuđi zbornica kot celota je stala pod nepriietnim vtiskom. da pada nje politična veljava. Češko-nemška sprava naj po mneniu premnogih prinese tuđi parlamentu boljse politične čaše ter regenerira njega ustavne sile. Ali zdi se nam nevarno staviti vse politične upe na češko-nemško karto; sprava obeh narodov je sicer eden najvažneisih državnih problemov. ki segajo globoko tuđi v življenje dr-žavnega zbora, ali rešrtev tega problema sama na sebi še ne pomenja ozdravljenja našega parlamentarizma. Treba bo marveč vzgojiti ljudsko zbornico v onih konstitucijonalnih ideiah. ki so se navidezno umaknile demokratičnemu navalu, akoravno spadalo na sebi bistveno v pojem de-inoknitizma. Taka nraradoksa so mo-£OČa pri nas. dokler ni državnikov in pariamentarcev. ki bodo znali uvesti v sklad nacijonalno in konsti-tucijnalno idejo. loliln mu Mita priltila? Klerikalci in njihova glasila govore včasih o naprednjak ih tako, kakor da jim don a sa posvedočevanje naprednega prepričan ja kake dobitke in dobrote. Napredne iH>litike slt-kajo kot liudi, ki se od politike debele in ki izrabljajo svoje politično de-lovanje v popolnoma osebne, samo-palae svrhe. Kdor pa objekti\no presofa politične razmere pri nas, mora priznati, da politično Jelova-nje v Wtf*dno-naprednem zmislu ne pri na 5a pfav nikakršnih korbu politikom, nego iim nalaga saine žrtve. Dandanes je že samo narodno-na-predno mišljenje prava žrtev skoro za vsakega posameznika. Nepobitno dejstvo je, da vse kulturno in narodno delovanje med Slovenci slon i edi-nole na ramenah naprednjakom Koliko denarnih žrtev so dah pi istasi narodno-napredne stranke z* slovensko šolstv®. In te žrtve so od dne do dne večje. Pa tuđi druge hulturnc naprave obstojajo Ie vsled požrtvo-valnosti napredne javnosti. Od teh narodnih in kulturnih naprav ima celokupni slovenski narod neprecen-Ijive koristi. Naši klerikalci tega požrtvoval-nega delovania napredniakov za narodno in kulturno probujo nočejo priznati, ker se boje, da bi ljudstvo začelo spoznavati in ceniti to dcla-vanje. pač pa slikajo to požmvval-nost kot dobičkanosno, samopašno delovanje, od katerega se rede razni napredni parasiti. Lopovstvo ie tako početje, a čuditi se mu ni. če se pomisli, kaki eksnioaterji verskega in rarodneg;1 ia Slovencev so klerikalci. Naprednjaki pa uživajo Š* druge dobrote, ne samo obrekovanje. Vsak naprednjak, ki je Ie količkaj odvisen, mora biti pripravljen na naihujše presranjanje od strani kleri-kafeev, In klerikalet nišo izbircni v sredstvih, s katerimi pregauiajo in uničujejo napredno misleče elemente. Uradnika, ki je toliko znaČajen. da ne more zatajiti svojega poiitiČ-nega prepričanja. denunciralo. Ni stevilke klerikalnega dnevnika, v katerem bi ne bil denunciran ta ali oni uradnik. ki noče slepo in brezpo-gojno slediti klerikalcem. In prišli smo že tako daleč. da dela klerikalna državnozborska delegacija z vsem svojim vplivom na to. da prihajajo v našo deželo najbolj zagrizeni nemski uradniki ter odjedajo na ta način kruh slovenskim uradnikom. Kako presaniajo klerikalci one značajne učitelje, ki nišo uklonili til-nika pod klerikalni jarem. je pač znano. Kakor krvoločne zveri se vr-žejo na takega naprednega učitelja. Uničiti skusajo njega in njegovo rodbino, ne smili se iim niti nedolžni otročiček na matemih prsih. Toda tuđi drugi stanovi, trgovci in obrt-niki. morajo dan za dnevom čutiti maščevalnost klerikalne politike. Proti naprednim trgovcem in obrtnikom razglasajo klerikalci javno bojkot. Famozni konzumi se ne usta-navljajo iz gospodarskih ozirov. temveč edinole, da se uničijo napredni trgovci. Toda tuđi naši napredni kmetovalci morajo čutiti krtuto klerikalne strahovlade. Element rne nezgode ne ločijo naprednjaka od klerikalca. In če toča ali požar ; niči delo kmetskih rok in Če zavlada be-da med nesrečnimi kmetovalci, tedaj bodo deležni deželne in državne od-pore edinole pristaši klerikalne stranke. Naprednjak v očeh klerikal- nih tolirJkov, ki so rvečinomt du-hovniki, ni človek, temveč pes, ki naj pogine za plotom. In Ce ta ali oni naprednjak posveti »vole moči Javnim interesom, tedaj so klerikalci prvi, ki s svojim umazanim loparjem udarijo po njem. Mnogo občin na Kranjskem se ima zahvaliti edinole naprednim županom in naprednim občinskim zasto-pom, da so se času primerno razvile. In kako se jim plačuje to njihovo po-žrtvovalno in trudapolno delo? Klerikalni Časopisi jih dan na dan obre-kujejo in sumničijo, da so obogateli z občinskim denarjem, da so kradli iz občinskih blagajn. Take so torej dobrote in koristi, ki jih imajo pristaši narodno-napred-ne stranke od svojega javnega delo-vanja. Junak je dandanes tlsti, ki je ostal zvest svojemu poHtičnemu pre-pričanju in ki netistrašeno vstraja na svojem mestu. Mnogo je bilo v naprednih vr-stah oseb, ki so spoznale, da narod-no-napredna politika nič ne nese. In vse te osebe vidimo danes v prvih vrstah klerikalne armade. Usilili so se najprej v napredni tabor ter sku-šali žeti. Ko so pa videli, da bi se že-tev ne izplačala. so preskočili v klerikalni tabor, kjer je njihova žetev zelo bogata. In Če klerikalci očitajo naprednjakom, da se rede od politike, tedaj velja za nje pač prislovica »Wie dcr Sehelm selbst ist, so denkt er von anderen.« Klerikalna stranka pozna samo svoje pristaše. Poglejmo v katerikoii urad ali zavod, v katerem imajo klerikalci odločilno besedo, tedaj vidimo, kako klerikalci polagoma odri-vajo napredne uradnike ter jih nado-meščajo s svojimi kreaturami. Klerikalci prav nič ne vpoštevajo zmož-nosti posameznikov. temveč pri njih je odločilno edinole politično prepri-čanje posameznikovo. In če je n. pr. pri kranjskem dež. odboru danes se enkrat toliko uradnikov nego jih je bilo pred par leti, tedaj se je to zgodilo Ie vsled tega, da je klerikalna stranka nagradila svoje pristaše ter pomnožila število klerikalnih volil-cev v Ljubljani. Klerikalna stranka kupuje svoje ljudi. In dočim je noli-tično delovanje na narodno-napred-nem temelju združeno z največiimi žrtvami, je politično delovanje v kle-rikalnem zmislu dobra in donosna kupciia. _________ Deželni daveh na zasebno Yino. Za izboljšanje finančnega položaja kranjske dežele priporoča dvor-ni svetnik Fran pl. šuklje v svoti brošuri »Državni zbor Kranjski in deželne finance« vpeljavo deželnega davka na zasebno vino t. j. na tisto vino. ki se prodaja (izven »zaprte« Ljubljane) za^ebnikom v množinah od S6 1 naprej ali ki ga zavžije zaseb-nik iz lastne shrambe in ki je danes vsakega davka prosto. Res je. da bi bilo prav, ako bi bil vinski davek na vse konsumente pravično razdeljen, vendar moramo ugovarjati vpeljavt takega davka, to pa zaradi tega. ker bi se s tem davkom delala velika krivica našim vinogradskom, našemu kletarstvu pa bi se stavile nepregledne zapreke in neprilike. (ilede saniranja deželnih financ zavzemamo principielno stališče. da ne fcre pritegniti samo en del prebi-valstva kranjske dežele in zlasti ne tistega dela, ki ima vzlic svojim dra-gocenim kulturam umjtmifr stalii^# in ki |e prlzaano oaimanj imovit. Davek za saniranje deželnih financ naj nosijo vsi deželani brez iz-jemc in naj |e med Gorenjce in No-tranice ravao tako pravično odmer-ien kakor med Dolenjce. Sicer bi bil pa ta davek tuđi preveč odvisen od vinskih letln in zaradi tega premalo zanesljiv, kar bi ne moglo ugodno vplivati na normal-nost deželnih dohodkov. Za vpeljavo take samostalne deželne doklade ne moreta biti za nas merodajni ne Koroska ne Bukovina, ker ti dve deželi skoraj nič vina ne prideljujeta in se tam prodaja Ie vino, ki Je vpeljano iz drugih de-žel. Položaj kranjske dežele je v tem pogledu bistveno drugačen in prav nič bi ne imeli proti temu, ampak na-sprotno, če bi se vpeljal ta davek Ie za vina iz drugih dežel, kakor se to na Koroškem godi. Našo domačo vinsko produkcijo je pa varovati in pospeševati je iz tega vzroka vse kar hi lajšalo izvoz in kupčijo v druge kraje. Z novim ali bolje rečeno z razširjenim vinskim davkom bi se pa to ne zgodilo ampak bi se eksport obtežil in odpirala bi se vrata kon-sumu piva, ki že sedaj preplavlja naše vinske kraje in deia hudo konku-renco; gladila bi se pot pa tuđi za Import tuHh, ceneiših vin iz Ogrske-ga, Hrvaš'kega itd.. katerih imamo že sedaj preveč v deželi. Ako se pri nas iztočl toliko piva, ako se mora pri nas v dobrih letih vino doma piti po vinotočih in več kakor treba tuđi po zidanicah, temu krivo je pomanjkanje kupčev, po-' r•• ufc.iCfiC vinske kup-čije oziroma pametne trgovske organizacije. Naš vinogradnik je glede vinske kupčije preveč sam sebi pre-puščen in premalo izveden v trgov-skih zadevah. Sedaj naj priđe pa še dacar in naj pečati sode po naših zidanicah! In naj se vse te neprilike, ki se od-igravajo po kletch gostilničarjev, spravijo še v komplicirani meri v naše zidanice! Če bi ne bilo nobene gmotne izgube, če se odvali ves davek na konsumenta, že to samo dej-stvo, da bi prišle naše zidanice pod težko in dragoceno kontrolo deželnih dacarjev, že to omejevanje pro-stega ravnanja z vinom — ki bi bilo mimogrede povedano na veliko škodo skrbnemu kletarstvu — že to nam daje povoda dovolj, da se z vsemi si-fami branimo vpeljavi vinskega davka. — Sicer bi bila pa vsa ta kontrola veliko predraga zlasti v slabih leti— nah, razun tegra bi bila pa tuđi pri tem številu zidanic in pri tej daljavi naših vinogradov iz tehničnih ozirov kratkomalo ne mog oca, če pomislimo na vsa različna dela, ki se morajo večkrat v istem času opravljati po zidanicah od trgatve do prodaje vina. To omejevanje bi pa ne škodilo samo dobremu kletarstvu ampak tuđi uspešnemu razvoju naše vinske kupčije. ki je danes na slabih nogah in potrebuje nujne povzdige. Da, ko bi ta davščina pripravila naše vinogradnike do tega koraka, da bi se oklenili zadružne organizacije, potem bi imelo to veliko pome-na za naše kletarstvo, ali tega ni v naših razmerah. pričakovati, kakor nas uče dosedanje izkušnje. Naši kraji nišo povsod ugodni za zadružno vinsko trgovino in je velika škoda, da se ti idealni cilji našega kle-tarstva še dolgo časa in po večini krajev sploh ne bodo mogH udei-stviti! Pač pa bi se z vpeljavo vinskega davka na zasebno vino še to kupčijo, ki jo imamo, težko zadelo, vse bolj težko kakor si na prvi pogled mislimo. 2e sedaj se je boriti proti konku-renci, ki prihaja z vinom iz drugih dežel. Ta boj se bo poostril na škodo domači produkciji. Bati se je pa tuđi tega, da bodeta gostilničar in zasebni odjemalec, med katerima je bilo dosedaj nekoliko zdrave konku-rence, ki je na ceno ugodno vplivala, skupaj tlačila vinogradnika in priti-skala na ceno vina. Sploh pa ne sme-mo od zasebnega konsumenta v današnjih razmerah, ko se življenje tako draži, po drugi strani pa boj proti alkoholu uspešno napoveduje, dosti pričakovati in naravna posle-dica bode, da se bode moralo pod pritiskom vinskega davka še več vina doma popiti, kakor se ga je dosedaj. In kaj pa z vinom, ki bo zadaca-no pa se ne bode dalo prodati?! Končno bi bilo še to navesti, da se po vinskem zakonu z dne 12. aprila 1907 petiot sploh prodajati ne srne, in da je tuđi sadni mošt po vinskih krajih edino-le za domačo rabo in brez pomena za kako izdatno kupčijo. Po naši stvarni in nepristranski sodbi se tedaj ne moremo ojunačiti in ogreti za davek, s katerim bi se občutno udarili naši vinogradniki in s katerim bi se bolj koristilo importu tujega blaga, kakor pa prodaji domaćega pridelka. Odbor ktnetijske podružnice v Novera mestu. Štajersko. Iz Trbovelj. Gasilni društvi trbe-veljske obične P. G. D. Trbovlie in P. G. D. Hrastnik slavita svojo 251et-nico, združeno z obširno zasnovano ljudsko veselico dne 25. avgusta t. 1. Bratska sosednja društva se prosi, da I tega dne ne določijo zakasne druge I prireditve. I Škof dr. Mihael Napotnik in kle- I rikalno časopisje. Iz duhovniških kro-gov smo prejeli sledeči dopis: »Te dni sem brat v »Slovenskem Narodu« notico. v kateri se 3e govorilo o spre-iemu knezoškofa dr. M. Napotnika v Žalcu. Dotični dopisnik je še nekoliko dvomil, ali je pač knezoškof o pisavi mariborskih listov »Straže« in »Slov. I Gospodarja« dovolj natančno podu- I čen in je-li to umazano gonjo proti I velikemu Številu katolikov svoje vla- 1 dikovine odobrava ali ne. Jaz pra- ' vim iz skušnje: on ie natačen bralec ? Straže« in »Slov. Gospodarja«, on i i pisavo teh listov odobrava — saj ima ij po zadnjem papeževem m'tu-propri-3U nadzorovalno oblast nad katoliš-kimi listi in uredniki — in on raari-borsko časopisje bogato podpira. Na zadnji sinodi lavantinskega duhovnv-Štva se je govorilo veliko o katoliš- 1 kem (id est klerikalnun) tisku in ta- I krat |e škoi položil prvi za podporo I istega 6000 kron. Visokemu vzgledu I smo morali slediti vsi. tuđi taki, ki I služimo na slabih tarah, z zelo znat- I nimi zneski. Nabralo se ie takrat do 1 20.000 kron. Kako pa bi se drugače držala držala na pr. »Straža«? Zato se danes vsi Čudimo, da mariborski listi podpirajo indirektno in ćelo direktno stremljenja, naperjena proti sedanjemu škofu. Ne bom trdil, da ie duhovništvu simpatičen, da ni politik ali ćelo vzoren narodnjak — ali ljubsi nam je še vsakako ko bi nam bil dr. Krek.« I Lcpi striceh. (Bel - AmU Prancoski spisal Guy de Mau- passani — Prevel Oton 2u- pan čič. CD&tte-) Prezimo-pomilovalno je vzdih-nil: »O! Kar preračunimo; Komaj civaisettisoč frankov rente. Danda-i;ašnji to ni bogsigavedi kaj.« >Ampak vaša žena je tuđi pode-dovala.« »Je. Oba skupaj milijon. Stiri-'ćssettisoč obresti. Niti svojega voza ne utrpiva s tem.« Dospela sta v zadnji salon, in pred njima se je odpiral cvetltčnjak, prostran zimski vrt, poln velikih dreves iz južnih krajev. ki so razte-zala svoje veje nad bujnimi grmići žlahtnih cvetic. Ko si stop41 pod to somračno zelenie, po katerem je tekla luč kakor srebrni curki, je dah-nila vate mlačna svežost vlažne pr-su in težki dih opojnih vonjav. Bil je uiden, sladak oboitek, nezdrav in vendar mil, nekaj umetnega je bilo to„ mehkega, živce mamečega. Ho-dil si po preprogah, čisto podobnih mahu med dvema gostima grmoma. Ncnadoma je uzri EHi Roy na svoji Ievici, pod visokovzbo^enimi pai-mami, širok basen od beiega mar-mora, kjer bi se lahko kopai, in na čigar robu so bruhali štirje labodi r*d delftske fajanse vodo iz napol od-prtih kijunov. Basenovo dno je bilo posuto z zlato sipo, in tam je bilo videti nekaj ogromnih rdečih rib, bizarnih ne-sivorov s Kitajskega. z iznuljenimi ocrni, z modro obrobljenimi luskami; dejal bi, da so to neke vrste povod-ni inar.darini, ki te, švigajoči ali vise-či nad tem zlatim ozadjem, spomi-njajo prečudnih ve^enin iz tistih daljnih dežel. Zurnalist se je z utripajočim sr-c^m ustavil. Dejal je sam pri sebi: »io ti je razkošje! V takih-le hišah bi se dalo živeti! Drugi so to dosegli -- zakaj naj bi meni izpodletelo?« — Preudarjal je, s kakšnimi sred-stvi bi se dalo kaj narediti, a ničesar si ni mogel izmisliti takoj, in dražila ga je ta njegova nemoč. Njegova spremljevalka ni več govorila, nekam zamišljena je bila. Pogledal jo je od strani in je še enkrat pomislih »Ce bi vzel to-le živo marijoneto, pa bi šio.« A Suzana kakor da se |e hipoma vzUramila. »Pazite, sedaj —« je de-jaU. Prepehala je Georgesa skozi gručo, ki i ima je zapirala pot, ter ga je nenadoma za su kala na desno siran. Sredi gaja prečudnih rastlin, ki so iztezale v zrak svo|e trepetajoče liste, odprte kakor roke z drobnimi pi su, je stal nepremično mož na va-lovfh. Vtisek je bil presenetljiv. Slika, ki ji je zaslanjalo robove premikajoče se v^ejevje. je bila podobna crni od-pitini v iantastični, srce prevzema-joči pokrajini. Moral si dobro gledati, da si ra-zurnel. Okvir je sekal po sredi ladjo, kjer so se nahajali apostoli, od stra-r.i Komaj da še obsenčeni z žarki iz svetilke, eden od njih je sedel ladji na lobu in je sipal vso svetlobo na Jezusa, ki je prihajal. Krist je ravno polaga! nogo na val, ki se je udajal in upogibal in krotko laskal pod božansko nogo, ki je stopala nanj. Vse okoli Boga - Člo-veka je bilo mračno. Samo zvezde so sijale na nebu. Lica apostolom, v nerazločni luči svetilke v roki tistega, ki je ka-zal proti Gospodu, so od čuda kakor okamenela. Bilo je mogočno in iznenadujoče mojstrsko delo, eno tistih del, ki ti prevržejo vse misli in ti dado sanj za leta in leta. Gledalci so od kraja molče str-meli, potern so zamišljeni odhajah in sele pozneje so govorili o vrednosti slike. Du Rov jo je nekaj zasa opazo-val, potem pa je izustil: »To je že prijazno, če si človek lahko kupi tako-le stvarco.« Ko pa so ga začeti drugi suvati, ki so se rinili, da bi tuđi kaj videli, je odšel pod pazduho še vedno Suzani-no roko, ki jo je malo stiskaL Prašala ga je: »Ali bi pili čašo šampanjca? Pojdiva k bufetu. Tam najdeva pa-pana.« In počasi sta se vračala skozi vse salone, koder je naraščala mno-žica, hrumela. se počutila kakor doma, eleganten svet. kakršen se zbira na javnih slavnostih. Georgesu se je zazdelo, kakor bi kdo rekel: »To je Laroche z gospo Du Rov.« — Te besede so se njegovih ušes narahlo doteknile, kakor tišti oddaljeni šepet, ki ga raznaša veter. Odkod so prišle? Iskal je na vse strani, in res zagleda svojo ženo, ki jo je držal mini-ster za podpazduho. Kramljala sta prav natiho, intimno in smehljaje, in oči so se jima lovile z ocrni. Dozdevalo se mu je, da ju Ijudje gledajo in šepečejo med seboj, in zgrabila ga je surova in brezumna želja, da bi planil na tista dva člove-ka in ju s pestjo na tla pobil. Ona ga smeši pred svetom. Spomnil se je Forestierja. Nemara govore že: »Ta goljufani Du Roy.« Kaj pa je ona? Ponizna koristolov-ka, za silo spretna, v resnici pa brez posebnega dani. K njemu prihajajo, ker se ga boje, ker čutijo, da je vpli-ven, a gotovo govore med sabo brez ovinkov o teh skromnih žurnalistkih. Svoj živ dan se ne povzpne kam više s to ženo, ki mu spravlja hišo v slab glas, se neprestano kompromi- tira, katere vse vedenje razodeva nje spletkarsko naravo. Sedaj mu bo samo še coklja na kolesu. A, da je slutil, da je vedel! Kako bi bil igral I večjo, pogumnejšo igro! In kako I gladko bi jo bil utegnil dobiti, da je I izigral malo Suzanico! Kako je mo- I gel biti tako zaslepljen, da ni tega iz- I previdel? I Prišla sta v obednico, razsežno I dvorano z marmornatimi stebri, s I starimi goblini na stenah. I Walter je zagledal svojega elan- I karja, skočil proti njemu, da bi mu I stisnil roke. Kar pijan je bil veselja: I »Ali ste vse videli. Povei, Suzana, I ali si mu vse razkazala? Koliko iju- I dij, kaj, lepi striček? Ali ste videli I princa de Guerche? Pravkar je bil I tukaj, izpil je kozarec punča.« I Potem je planil proti senatorju I Rissolinu, ki je vlekel svojo osuplo I ženo s seboj; bila je nališpana kakor I seimarski Šator. I Neki gospod je pozdravil Suza- I no; velik, suhoten mozak z rumeni- I mi zalizei, nekoliko plešast, s tisto I neprisiljenostjo v vedenju, ki ražo- I deva z vsako kretnjo salonskega I človeka. Georges je slišal njegovo I ime: marki de Cazolles, in hipoma je I postal ljubosumen na tega Človeka. I Od kedaj ga ona pozna? Brez dvoma, I odkar je zabogatela? V njem je za- I slutil tekmeca za njeno roko, I (Dalje prlhodnjiC.) I *S8 Ste*. SLOVENSKI NAROD. Stran 3. Paberki iz »Sfoveskega Gosoo-đarja«. Glede razraer v ptuj->kera okrajnem zastopu to-ii zadnji »Slavenski Gospodare. Po I toči zvoniti Je prepozno! Bi raje đn-vjvščina bila pri zadnjih voKtvah v -nujski okrajni zastop storila svošo jdžnost m bi ne prepustila mirne du- potrebi demokratizacije okrajnih astopov, saj vemo, kam pes taco rnoli, pribtiemo pa, da ie kratkomalo -csramnost trditit da »liberalci« jem-acmo malhn posetnikom pravico do voiftve. Zakon o sestavi okrajnih za-Pri-srav Schwab je imet dne 5. juniia skazbo na ogrski strani. Zapustil pa v> }c ob 9. zvečer. prišel na postajo " se zabaval do 10. zvečer; službo ;a je nastopil sele ob 8. zvečer. Dne 12. juniia je imel ravno isto službo, ki jo je pnstfl ob a/46. zjutrai, se pripe-Eal z rezervno lokomotivo na posta- > in ostal tam ćelo uro. Na postaji se ■ zabaval z drugimi uradniki, čuvaj :a ;e moral mesto njega opravljati virx> ter dati prosto za osebni vlak č —M, ki prihaja na Pragersko ob 6. ■ir 15 minut zjutraj. Ali uradniki in —.-'tv nemško - nacijonalni zašćit- ^chneider nič ne mislijo na to, da . -c lahko pri pet rta kaka velika ne-—e;a? Uradnik David je imel dne 15. . i glavno shižbo. Isti dan je bil vedan izvanredni vlak št. 36 II. uem tira, po katerem ie vozil št 36/1L, je bil naložen prozni voziček. Vlak ni bil na progo naznačen in tuđi ne v spremnem listku za rrožne vozičke vpisan- Ako bi prozni hhodnik Dečman ne pazil, bi se zgo-!ahko velika nesreća. Isti večer vršila »šulferajnska^ slavnost, ateri so razni uradniki z vso ;rastjo napadali Slovence. Ali hoće ■- ^tajenačelnik Schneider res kako Vezniško nesrećo? Vsled nemarne-«:a opravljanja službe, kakor smo ga večkrat popisali, trpe uslužbenci n obćinstvo • . .« — Kolikokrat smo ~e na§e vodflne politične kroge za-t<^>nj spominjali na pragerske razme-! In zastonj govorimo tuđi. da bi ta slovenska šola in gostilna na Pragerskem nujno potrebna. Iz Celja. »Heil Alldeatsch- and!« Na Graski cesti se je vršil *č dni ponoći zanimiv prizor. EH-a vo- ika — zatrjuje se nam, da od 87. <^polka — sta dajala iako živahno iška svojim patrijotičnim čustvom. "e vpil: »Nič ni lepšega ko nem- .«itnra*, drugi pa: »Res ie, heil \*!deutschland!« Naše voiaštvo se r ra resnično vzgajati v času pri- -iem duhu, kaj ne? Kaj bi se neki iilo slovenskim vojakom, ki bi si nvoščili javno take demonstracije? - Okoliški občinski za-f t o p ima v nedeljo dopoldne javno ■ejo s prav obširnim sporedom. — "odni uradniki tukajšnjega žnega sodišča se oćividno ne za- vijo, da službujeio na slovenskih tn in jedo kruh slovenskega ljud- ^va. Videti jiti je seveda vedno na " :ho!i izzivalnih nemških slavno- . (iospodje, kakor n. pr. Wesiak "■ I>egen, se tuđi prav radi krasijo s avicami, dasi bi morali vedeti, da >:nenja to pri nas oćividno izziva- k. Prosimo g. predsednika Bauvie- ra, čegar objektivnost sicer radi pri- ■navamo, da poduči svoje podurad- 'ke, kaj se v Celju sme in kaj ne srne nacijonalnem oziru storiti. — 1 n e enkratpožarniškaslav- o s t. Ker hoćemo biti objektivni, boramo tuđi konstatirati, da se je lenda tak rat tuđi razobesilo frank- Hirtarice. Slovenskih požarnikov in I vojaške godbe se takrat ni bilo treba već žetriratL Na sovenskih priredit-vah naših ljudi včasi ni blizu. Da nas takih neznačajnosti še vedno ni do-volj sram! Slovensko poveljevanje v spod-nJeStJ^ersItili požaraft brunluA. Na Spodnjem Stajerskem je se precej požarnih bramb, ki so priklopljene de-želni (seveda nemški) zvezi v Gradcu. Doslej so se z nekaterimi častni-mi izjemami uklanjale in deželni zvezi na ljubo ohranjale nemški poveljni jezik. A sedaj se je pričel odločen od-por in v kratkem času ste dve požarni brambi zaporedoma upeljali slovensko poveljevanje: Št Jur ob Južni železnici in Bizeljsko. S tem sicer slovenske požarne brambe riskiralo da se jih iz deželne zveze izključi, a to jih ne bo preveč bolelo. Potrebno ie, da zveza slovenskih požarnih bramb v Žalcu, ki se je začela pod se-danjim vodstvom lepo znova razvijati, pospesi svojo delavnost in res skrbi tako lepo za svoje članice kot deželna zveza. Graški gospodje pri tej zvezi mislijo, da so slovenske požarne brambe, ki so se ohranile nemški poveljevalni jezik, nekake vse-nemške postojanke. To dokazuje med drugim okrožnica, ki se jo je meseca maja poslalo vsem spodnještajerskim požarnim brambam, naj nabirajo za Schuivereinov majev dar! Ali ve vodstvo deželne zveze za to nesrarn-no nacijonalno izzivanje, ki se prav nič ne strinja z nepolitičnim značajem požarništva0 Pogan ja za delazmožnost štajer-skega deželnega zbora se bodo znova pnCela. kakor se nam poroča iz Gradca, koncem avgusta. tako, da bo eventuelno omogočeno jesensko za-sedanje staierskega deželnega zbora. P---^J-vali bodo zastbavlieno opeko. oškodoval pa je r.a ta način »Mestno hraniinico ljubljansko« in druge upnike. ki bodo nemara pro-padli s svojim i terja tvarni, ker bo se nedograjena Kosova niša prodana na dražbi. Če je tako postopanje Oraž-movo pošteno, naj presodi vsak sam. In za takšnega človeka, ki spada pod obtozbo, se sedaj zavzcma ;n peha klerikalna stranka ter ga hoče usiliti za župana pošteahn IVtolča-uaml Za taksnega možakarja. ki spada pod roko državnega pravdnika. bo jutri baje govori I sam deželni glavar dr. Ivan Susteršicl Sramota! Mi deželnega glavar ja ni sram, da se za-vzema za človeka, ki je iugrrcrttizi-ran v očeh vseh poštenih ljudi? Če njega ni sram, je sram vseh poštenih Moščanov. ki bodo storiit vse, da r»o?nete7O v Mostah s tisto strarko. ki si upa r-nporocati znova /*i ob-čmskega predstojnika Človeka, ki mu je sodno vžgan v ček> pečat, da je zapravtjal občinski denar1 Motani, ki necejo, da bi jih jasnost sodUa po delih Oražmovik, bodo pri občinskih volitvah kot en mož ^ssoval! za napredne kandidate! — Strahopetni ali sramežljivi Iderikalci? Po Mostah trošijo kleri-kalci letake s to-le vsebino: >Vabilo na irven shod -Kmečke zveze za ljubljansko okolico«, ki se vrši v ne-detto 14. juli ja ob 10. dopoldne v društvenih prostorih «. Oražma na Selu. Govorita: G. dr. Ivan § u -s t e r š i č. načelnik Esetes in g. Karei Dermastia, dež. poslanec. Na dnevnem redu so občniske volit-ve v Mostah. Pristop iriiaio smo saaBOoBki Eseftes. KmeCka zveza za ljubljansko okolico.* — Prav za-nimrvo je to vabilo, ker se v njem na eni strani pravi, da je Šasteršičev shod javen, dočim se ob koncu na-glasa, da je shod omcjca na somiš-Ijenike Esetes. Kakšen shod je po-tem to? Ako je favea, poteni ne more biti omejen samo na pristaše ene stranke, ako pa je otnejen samo na klerikalce, potem ni laven shod. Za-kaj neki klerikalci tako slepomiš'jo s tem shodom? AH so tako straho peini. da se boje napredr>jakov, ker bi jim lahko na shodu štreno zmeša-li, ali pa je dr. Štistersiča sram pred vso javnostjo in ne samo pred svo-timi bački prati in zagovarjati pošten jakoviča Oražma? Mogoče je oboje, zdi pa se nam verjetneje, da se ŠusterŠič vendarle vamuje javno nastopati za Oražma, zaio hoče svoj shod omejiti zgolj na svoje bačke. To pove mnogo, ako se je že Suster-£č jel sramovati Oražma! — Slovefisito-aetnska spra v na pokajanja? ^Frankfurter Zcitung« poroča. da bo na jesen imenovan za mtnistrskega predsednika knez Fran Thun, sedanji cesarski namestnik na Ćeškem. ki bo sestavil mkiistrstvo iz vseh velikih parlamentarnih strank. Kot ministrski predieđirik bo haje pričel spravna pogajanja tuđi med Pofiaki in Maiorusi ter med Slovenci in Nemci Beiežimo to vest kot kro ništi. 4- Nemški patrijotie. »Alldeu-tsches Tagblatu je priobčila 9. t. m. ta-le prediog: ^Dne 9. avgusta 1906. je preteklo sto let, odkar je prene-hala obstajati častitlpva država Karla Velikega vsled odlo/itvc nemške cesarske krone po habsbtirško-lota-rinškem cesarju Francu I. Leta 1871. je vzniklo sedanje nemšk:* cesarstvo, ki se hna izgraditi z ve'ikonemsko državo. Uvažupe. da mora priti do kronanja nemškega cesarja iz htse hohenzoHernske, kateri se *e za bo-dočnost trajno priznala pravka do nemške cesarske krone, je umesten ta-le prediog: Njegovemu veličanstvu avstrijskemu cesarju se naj vroči adresa, v kateri se ga rrosu naj da na razpotago DofcEcanim za-stopnikom nemškega ljudstva — nemškemu cesarju in njegovema zveznetnu svetu v dunajskem dvorcu shranjene državne insignije, ki so skozi stoletja predst2v!fali moć in veličino svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti, da frh preneso in shranijo v Berolinu.« — Takšne predloge stavljalo Nemci, pa jim nihče ne očita, da bi bili veleizdaj-nikL 4- SkodlHvec mesta Idrije c kr* katetet Oswakl se btam tega kpe- ga naslova, pa skuša dokazati, da Je pravzaprav dobrotnik idrijskega mesta. Ogleimo si le en slučaj letos-njih njegovih rekurzov. ldrijski občinski odbor je sklenil v svoji seji dne 13. marca, da se dovrši občinsko poslopje st, 509 in pripravi za shrani-bo gasilnega orodja s sobo za ovibo-rove seje gasilnega društva, dve večji stanovanji za uradnike in štiri ma nj sa stanovanja, hiovi nacrti so bili napravljeni tako, da je prišlo v poštev vse že stojeće zidovje, torej najcenejši način prezidanja. V proračun se je stavilo za letos 20.000 K, ostanek za stavbo pa bi se pokril pri-hodnje leto. To bi bila najugodnejša rešitev vprasanja št. 509 v idriji. To-da ne, Oswald je rekuriral in deželni odbor je umevno ugodil njegovemu prizivu, češ da sploh še ni končno-veljavno rešeno vprašanje, v kak namen naj se poslopje prezida in čr-tal postavko 20.000 K iz občinskega proračuna. Dne 18. junija je na rešitev občinskega proračuna po dežel-nem odboru občinski odbor zopet sklepa! o st. 509 in storil sklep, da ostane pri svojem prvem sklepu dne 13. marca, sezida poslopje v naznačene namene za letos s prebitkom več vplačane občinske doklade. Če pa bo viožen zopet od Osvalda re-kurz in mu bo ugodeno, tedaj naj se pritoži občina na upravno sodiŠČe nroti odloku deželnega odbora z dne 7. junija št. 13785. Osuald je naravno zopet vložil rekurz in brezdvom-no je, da mu bo deželni odbor ugodil. Kaj bo s tem doseženo. Z zadevo se bo moralo ponovno uk var jati upravno se' :\ in občina bo trpela stručke. ^ '-uv;v,- u:.k :. biti na cestu i< >ć pa bo k eno leto v nedovršenem stanju v veliko kvaro občine. saj stoji tako že peto leto iz-postavljer.o vsem vremenskim vpii-vom. V Idriji pa primanjkuje tako občutno stanovanj, kakor nikjer drugod. Okrožni zdravnik mora ime-ti stanovanje v mestni ubožnici, dasi je večkrat prenapoinjena in je žeieti, da se vsa porabi za mestne uboge. Tak je uspeh Oswaldovega rekuri-ranja. In s čim utemeljuje c. kr. kate-het Osuald svoje pritožbe. Prvič je skril svojo hudobnost in nagajivost za delavska stanovanja, dasi govore \*si pametni razlogi proti takemu prezidanju. drugič pa cveka o politični ekspozituri, ki bi imela biti nastanjena v novo prezidanem poslor>-ju. Ce se ustanovi ekspozitura, tedaj se jo bo lahko nastanilo, če pa ne, tedaj se bodo prostori rabili za stanovanja. Za čemu toraj vlačiti nasta-njenje ekspoziture na dan. ko vendar ne isrra nikake vioge. Pa Os\valdu Je vse dobro, samo da more nagajati n napravljati občini občutno škodo. Pa naj po navedenem še kdo reče, da Oswald ni resnično velik dobrotnik idrijskega mesta. Kdor skrbi, da ima mesto škodo na škodo in skuša pre-prečavati vse koristno v razvoj mesta, ta je njegov velik dobrotnik, kaj ne, vi zasiepljeni Oswaldovi s*)-mišljeniki! — Promočiia. F>ne 10. t m. je bi! na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem prava odvetniški kandidat g. Franjo Trampuž iz Ljubljane. — Udeieženec veselice za Narodni sklad dne 7. ju I i ja nam piše: Bil sem že na mnogih narodnih pri-reditvah, a menda se ol činstvo še nikjer ni tako dobro zabavalo k'»t na nedeljski. Nizka vstopn.na — f 'roči še prosti —poceni in dobre jedi. ni jače in vse drugo, raznovrstnost vspo-reda, vse to je vplivalo na obisko-valce, da so bili vsi zaiovoijni. da so se udelezili veselice. I !ud;e so potem tuđi rajši žrtvovali še po par de-setic za Narodni sklad, ko so uživali veselje na vseh koncih in krajih. Zjjled te prireditve naj bi bil mero-dajen povsod. Potem vlada res priprosta, neprisiljena zabava na vese-hci, ker imajo udeležrv'ki res nekaj od tega, kar /rtvujejo. — Veselica za Narodni sklad dne 7. julija. Na splošno popraševa-nje o zalih dečkih, ki so z neumornim sviranjem na harmoniko in z nić manj vestnim pobiranjem pri-spevkov za Narodni sklad vzbujali na nedeljski veselici za Narodni sklad občno pozornost, naznanjamo, da so bili to mali Pavel in Leon Je-rovec in ne dosti večji harmonikar Franc Srmenc. — Za Narodni sklad so darovali nekateri starejši kolegi pokojnega postajenačelnika v p. Franca Sterle-ta namesto venca na njegovo krsto 10 K. 2iveh! — Velika ndeležba z dežele na nedeljskem shodu zaupnikov je živa priča, koliko je še tuđi zunaj naprednih življev, kako brezuspešne so vse klerikalne grožnje in nasilstva. Z zadovoljstvom lahko konstatiramo: še so vožje pn nas zunaj po deželi, ne pa samo klerikalni kimovci, omejen i ljudje in koristolovci. Ce vpra-šamo po vzroku, kako da vkljub skrajni zlorabi svoje slučajne politične premoći klerikalci še vedno nišo zatrit naprednega duha po kme-tih, ka se je klerikalcem lojalno pre- pustilo s kmečkimi mandati politično premoć po deželi, če vpraŠamo, od kod vkljub temu toliko odporne^a duha zunaj, se more glasiti odgovor edino le: to je vse delo naprednega ćasopi&ja. Zato v vsako kmečko tušu »Slovenski Dom«. 3 krone letne na-ročnine je pač tako neznaten znesek, da ga prav vsakdo lahko utrpi. Na-ročajte ga torej zase in za svoje znance. — Zelo dobro se mora goditi ljubljanskim Uršuliukarn in njihovim šolam. Sedaj poizvedujejo od otrok, katerih izmed njih ne mislijo starši več pošiljati v nunsko solo. In potem prosijo otroke in se otrokom pripo-ročajo, naj ti nadlegujejo staršc, da bi vendar še hodili v nunsko solo. Neka učiteljica (ime hoćemo za en-krat še zamoičati) je ćelo rekla otrokom, da so vse druge sole za nič, češ, saj se otroci nič nemškega ne nauče. Svetovali bi nunam, naj puste druge sole pri miru in naj jih ne blate z zlobnim obrekovanjem, sicer borno prisiljeni nekoliko odgrniti za-grinjalo, ki pokriva marsikaj gnilega v nunski soli. — Napačno m ne nje med Ijub-Ijanskimi sredniesolci glede enoiet-nega prostovoljstva. Med Ijubljan-skimi srednješolci je močno razšir-jeno mnenje, da imajo že absolventje šesiega razreda pravico odslužiti kot enoletni prostovoljci svojo vojašku dolžnost. Ker bi to mnenje utegnilo te^a ali onega dijaka napotiti v korake, ki bi znali zanj imeti slabe po-sledice, opozarjarno dijaštvo, da je to mnenje napačno. Po točki prvi § 21. novega brambnega zakona morejo absolventje šestega razreda služiti kot enoletni prostovoljci samo če napravijo posebno skuonjo pred nalašč za to določeno komisijo. Po § 20. istega zakona se smejo iz-med njih od naborne komisije oprostiti od tretjega leta vojaškega službovanja samo tišti, ki so se pravo-časno oglasili za zgoraj omenjeno skušnjo. Naj se torej dijaki prej dobro poduče na merodajnih mestih, predno store kak definitiven korak v tej zadevL — Nogometna revanehe-te^ma med 1. Kla^enfurter Fussball-Atbtik-sportklubom in prvim moštvom S. F. K. »Ilirije« se prične točno ob 4. po-poldne na tivolskem travniku za dir-kališčem. Kakor smo že včeraj ome-nili obeta biti ta tekma jako interesantna, to pa osobito, ker se je ce-lovško meštvo izpopolnilo z prvo-vrstnimi mocrni. Zadnja tekma iz-padla je v pnd S. F, K. »Ilirije < in to 2—1. Ker mogoče jutršnja tekma postane odločilna, kateri klub je moč-nejši med kranjsko in korosko deže-lo. opozarjamo p. t. občinstvo, da si tekino v največjem Številu ogleda. Cene: numerirani sedeži 2 K, navad-rri 1 K. stojišča 40 v. Tekma se vrši v nedeljo in to ob vsakem vremenu. — Izvestie mestnega dekliške-ga liceja v Ljubljani in ž njim združenih oddelkov za šolsko leto 1911/12. Uvodoma je spis: Šola in hi^iena. ki Ra ie spisala Marija Wessnerjeva. in pa kratek spis o umriem Josipu vit. Oorupu. Na zavodu poueevalo 14 učnih moči. ki spadajo k zavodu, nadalje .3 pomožne učne moči. Neobvezne predmete je poueevalo 6 učnih moči. Na pedagogiškem tečaju je poueevalo 10, na trgovskem tečaju pa 4 učne moči. Koncem šolskega leta te bilo na liceju 281 rednih gojenk. 11 izrednih in 3 privatistinje. Odlično sposobnih ie bilo 60, sposobnih 186, vobče sposobnih 8, nesposobnih 10, ponavljalna izkušnja se je dovolila 15. brez razredbe jih je ostalo 5. -- fzvestfe oblastveno potrtenega učnesa zavoda Josipa Christofa v Lluhlfanl za šolsko leto 1911/12. Uvodoma je spis »Slušateljem ob sklepu šolskega leta, v katerein se daje gojencem lepe svete za pot v življenje. Ta učni zavod je obiskovalo do leta 1911. sknpai 499 slušateljev. minulo šolsko leto pa 90 gojenk in 20 gojen-cev. Na zavodu je poueevalo osem učnih moči. Solski zdravnik je gosp. dr. Rus. Od lanskih gojenk in gojen-cev jih je do 50 že v službi in sicer večinoma vsled posredovanja vodstva. Šolsko leto 1912/13 se prične 1. oktobra W12 in traja do konca juli ja 1913. Vpisovanje se vrši v času od 1. do 31. juli ja 1912 vsak dan od 12. do 3. ure popoldne in ćeli mesec september 1912 vsak dan od 12. do 3. ure popoldne na zavodu, Sodna ulica štev. 2. Iz Tomačevega nam pišek): Kakor smo vsako leto, borno tuđi letos praznovali žegnanje ali kakor pravimo, kozla drli. Akoravno nas je velika nesreća zadela, vendar se hočemo ta dan nekoliko poveseliti. To seveda našemu župniku ni prav. Naročil je cerkovniku. naj gre do vseh gostilni-čarjev po njihove podpise, da ne bodo imeli ta dan godbe. Hotel je tuđi, naj gred > trije možje prosit škofa za maso. Ker pa ni ničesar dosegel, je pa prepovedal maso. In tako vpraša-mo župnika Petriča: kdo bo imel tišti greh? Nadalje vprasamo: Za ka i je bral v cerkvi sv. Petra maso, če-prav ie bila skoro po v&eh gostilnah godba? Nikar ne mislite, da je pri nas Še vedno tema. Povabimo vas pa, da priđete pogledat, kako homo »kozla drli«. Godbo borno imeli pa po vseh gostilnah. Iz Mirne nam pišejo: Pred krat-kem je začel podjetnik Josip Hofman iskati na Kranjskem rudo. Kmalu je dosegel lepe uspehe ter naznanil več rudosledov. In danes ima več nego 45 km2 sveta prevzetega. Pri tem njegovem delu mu pomaga njegov asistent Oregor Prosen. Blizu postaje Bistrice so našli večje množine rude. Ruda se nahaja kakih 149 metrov nad postajo Bistrica. Na Bistrici hočejo zgraditi večjo tovarno, ker imajo tam na razpolaganje vodne moči. Rude so že toliko odkrili, da je vsak dvom izključen. Ruda se bo najbrže lakho na dnevu kopala. Računajo, da bodo dobili vsako leto ogromne množine železa. Iz Dragatuša nam pišejo: Na sv. Petra in Pavla dan je našemu župniku zmanjkalo tvarine za pridigo. In tako si je iz te zadrege s tem poma-gal, da je vzel v roke »Slovenski Dom«. Ćudno je, da prebira na priž-nici »Slov. Dom«, vsai je vendar greh brati ta list in pa *Siov. Narod«. Prav rad pa govori župnik tuđi o sedanjem dragatuškem županu. To je tuđi pre-cej čudno, vsaj dragatuški župan vendar še ni svetnik, čeprav ga misli naš župnik v kratkem proglasiti za svetnika mučenika. Zakaj se župnik zadira samo v prejšnjega župana, ne vidi boje, ki jih bije sedanji župan doma v svoji niši s svojo ženo in de-klo. Sicer je pa župnik napravil zdaj iz župnišča pravo ovaduško pisarno. f ?rugega ne misli, kako bi kakega svojega nasprotnika spravil v nesre-čo ter mu napravil nenotrebne stro-ške. Njegov najboljši pomagač pri tem je mežnar. Naš župnik je vsak te-den čestokrat pri sodniji v Črnomlju. In še v soli izprašuie otroke o svojih nasprotnikih. Le to je dobro, da so otroci bolj pametni nego on. Tako vidimo, da je našemu župniku cerkev in šola — deveta briga. Nas župnik je šel tako daleč, da je prepovedal lju-dem govoriti z neko osebo v Draga-tušu. Grozil je ljudem, da jim ne da odveze, če bodo govorili s to osebo. Ali ne diši po kazenskem zakoniku, gospod župnik? Občani se zahvalju-jejo za takega dušnega pastirja, ki ne dela drugega nego da seje prepir med občani. Drugič poročamo še kaj več, na prim. o župniku, kako je grdil ranjkega Aškerca pred šolskimi otroci. Je pač nezaslišano, po hijensko napadati ćelo umrle. V Kranju se je ustanovila regi-strovana zadruga z omeieno zavezo: Tiskarna »Sava« v Kranju. Iz Kriiev pri Tržiču. Spostovani gosp. urednik! Le malokdaj se kdo oglasi iz našega kraja v vašem listu. Ali to ni nikako znamenje, da bi spali, r.e, tuđi mi se gibljemo, agitatorično delo pa opravlja za nas župnik Zabu-kovec Kdo bi bil pred par leti mislil, da je v naši občini le toliko naprednih ljudi, da bi se o opoziciji sploh moglo govoriti! Vse, vse ie bilo slepo vdano farovžu — in danes? Odkar pase pri nas ovce in kostrune župnik Zabukovec. je vse drugačno življenje. Kako nestrpen je Zabukovec. kako on praktično razumeva lepi Kristov nauk o Ijubezni. je splošno znano. Mislimo zlasti na Jeseniee. kjer je igral tako žalostno igro. da so prosili njegovi najvnetejši pristaši škofa, da ga spravi z Jesenic. »Dve stranki morata biti!« S to devizo je šel pri zadnjih občinskih volitvah v boi proti pristašem svoje lastne stranke. Z naj-podlejšimi sredstvi se mu je res posrećilo, da je to pot še zmagal, a zmaga je bila tako klavrna, da se je je sam ustrašiL Niti enega zabavlji-vega članka v nobenem časopisu 1 In vendar tiči zlobnost Zabukovcu v kosteh. Zato je tuđi vse pričakovalo, kdaj bo pričelo treskati iz farovža — pa nič, časopisi so porocali samo suhe številke o iziđu. Dosegel pa je v istini velikanski uspeh. Ljudstvo je skrajno ogorčeno, in najstarejši in najvnetejši pristaši S. L. S. stočejo med preklinjanjem, da bodo »na starost morali postati liberalci«. Kar ni doseglo niti napredno časopisie. niti prigovarjanje od strani resnih in trez-nih ljudi, dosegel je on, vsemogoČni Zabukovec — stiral je mnogo svojih pristašev v napredno stranko, in to so po večini najboljši posestniki in najvplivnejsi možje naše občine. Pri-hodnjič se ne bo šio več za oblast med župnikom in frakcijo pristašev S. L. S-, ampak boi se bo bil med napredno in klerikalno stranko. In za to se imamo zahvaliti župniku Zabukovcu; dal bog, da bi nam ga gospod škof pustil vsai še dve, tri leta, prepričani smo, da ga ne bo spremil pn njegovem odhodu nijeden njegovih župljanov. Ali še dvema se moramo zahvaliti, to se pravi v imenu Zabu-kovčevem sta vredna zahvale še župan Fajfar iz Sebenj in Štuler iz Dupelj. Ta dva sta vedno in povsod že takrat poudarjala svoje napredno mišljenje, ko o napredni stranki v naši občini ni bilo ne duha, ne sluha. Kako ju ie preslepil v zadnjem tre- nutku Zabukovec, nam ni znano, gotovo pa je, da je ravno njuno izdajstvo pripomoglo največ, da danes v križki občini najboljši možje nimajo nikake besede pri gospodarstvu, nego da vlada neomejeno župnik Zabukovec s svojimi kimovci in pod-repniki. No, tuđi za nju priđe dan pla-čila in zdi se nam, da ta dan ni več daleč. Nam pa se jih ne zdi prav nič škoda, in ju i zsrca privošcimo Zabukovcu, kajti človek, ki se poda župniku na prvo besedo, bi se moral sramovati samega sebe. Župnikova ne-strpnost pa je prešla tuđi žc na žup-ljane. Prepiri so na dnevnem redu, župnikovi pristaši hodijo od gostilne do gostilne, zabavljalo, ščujejo tako, da se vse zdi, Ko da župniku ni dosti, da se ljudi e s^mo so vrazi jo med se-boj, ampak da želi. da hi se priCeli tuđi še klati. Saj b -» ct r*ev km Ju javiij oretepava!:^Ce? Kaj ne, da se sliši to n^/netno? In vendar ie res; Čitateljem vašega lista, gospud ured nik, bo zi'.ano, da je 'n\ natisnjen pred vohtvan:: krntek dop^s. dn ie bivši župnik Por^a a oškodoval občino, kc je bil predsednik krainega šolskega sveta. Zabukovec je takoj prihodnjo nedeljo napadel na prižnici Jeraja, Župana in Primožiča, češ, če ie bila občina oŠkodovana, oskodovali so jo I ti trije, ki solili predsedniki krajnega I šolskega sveta pred Porento. Očita! I jim je takrat naravnost goljufijo. Se- I veda so se posluževali ti trije edine poti, da so se mogli zagovarjati proti temu obrekovaniu, in spisali so »odprto pismo« na naslov župnika Zabukovca. To pismo pa ie zaskele-lo Zabukovca, sedel je, napisal izia-vo, ki naj bi jo imenovani trije posestniki podpisali in poslali v »Slovenski Narod« in »Domoljuba«, ob. enem je pa zagrozil, da se bo z vso zadevo, če ne priđe izjava v časopise, pečal podrobneje na prižnici. V izjavi pa očita župnik Zabukovec po-kojnemu župniku Porenti isto, kakor posestniki, namrec da je najel pri »Tržiški hranilnici in posoiilnici« 6000 kron na svoje ime, brez vednosti oh činskega odbora; zato pa so bili možje toliko pametni, da ie šla »izjava« na ogenj. Župnik pa je izvel svojo grožnio. Po glavni pridigi se je obrnil še enkrat proti ljudstvu in začel do-kazovati nedolžnost Porente. Po-udarjamo, da je bil oficijalni del Dri-dige že končan- Ko prične Zabukovec čitati »Slovenski Narod« — kolika čast za vaš list — in potem različne podatke, vzame tovarnar Smuk na I Retnjem svoj bilježnik, da bi si noti- | ral par številk. To pa znanemu prete-paču in naihuišemu zabavliaču 7>far-jem« Janezu Kalanu na Golniku ni nilo všeč; kar enostavno prime Srnu-ka za vrat in ga pahne iz cerkve. da bi bil skoro padel. Torej niti v cerkvi ne morejo brzdati ti zasleplieni reve-ži svojih strasti. Tako daleč je priti ral župnik Zabukovec ljudstvo z oznanjevanjem ljubezni do bližnjega Seveda se bo ta žaloigra končab pred sodiščem. ali pa bo pravi krive: obsojen? Ne. kaznovan bo nedolžnik. medtem ko si bo krivec lepo mel roke doma in premišljevai z radostjo v srcu. kako bi nahujskal ljudstvo se bolj. Nam je to prav. Cim boli bo de-loval Zabukovec, tem boljša in lepša bo žetev. Moramo ponoviti še enkrai gorenjo prošnjo: O bog, razsvetli našega \išiega pastirja škofa Antona Bonaventuro, da nam pusti župnika Zabukovca še več let. Boljša bo tvoja, boljša bo naša žetev. Amen. Z Bleda. Jutri, v nedeljo ob S. zjutraj dospe semkaj ekscelenca mi-nister javnih del Otokar Trnka, ki bo z rodbino ostal več tednov na našern Bledu. Stanoval bo minister v vili ^Dalibor-. Sezona se tuđi letos kaže še dokaj živahna in ie že tukaj več odličnih gostov. Tako n. pr. princ in rrincezinja Schonburg, grof in grofica Welsersheimb, župan solnograški Berger, dalje so naročili že stanovanje nekdanji ministrski predsednik in namestnik baron Bienerth, korni po-veljnik fcm. \Versbach pL Hademar. korni poveljnik fcm. pl Seefranz u I Temešvara in večletni zvesti obisko- I valec Bleda ekscelenca general pe- I hote grof Beck. Tuđi mnogo inostran- I skih tujcev z Angleške in Nemške in I iz Italije, da ćelo iz Egipta in iz Ame- I rike, je že tu. V nedeljo zvečer kon- I certira v hotelu »Louisenbad« prvi- I krat vojaška godba pešpolka Št. 19. I ki je bil premesčen letošnjo pomlad I z Dunaja v Tolmin. I Zdravstvene razmere v Idrijl I Kakor znano, mesto Idrija že deli I časa nima okrožnega zdravnika, pa I po zaslugi deželnega odbora tuđi ne I njegovega namestnika. Tako so ob- I činski ubogi idrijskega okraja brez I vsake zdravniške pomoli in tuđi bol- I nišnica idrijskega zdravstvenega za- I stopa je brez zdravnika. Deželni od- I bor je n3mreČ kratkomalo zavrnil I zahteve idrijskih rudniških zdra\rni- I kov za nagrado za nadomeščanje I okrožnega zdravnika. Pretečeni te- I den je zopet po kratkem prestanku I izbruhnila škrlatinka v Idriji in na- I znanjenih je bilo šest slučajev te hu- I de kužne bolezni. Županstvo je dalo I pet otrok v zasilno bolnišnica Tu so I 15*» »•»*___________________________________ SLOVENSKI NAROD. Stran 5. bili tri dnt brez vsake zdravniške pomoći, rudniška zdravnika ništa hotela opravljati posla okrožnega zđravnika, glavarstvo pa tuđi ni ho-telo poslati okrajnega zdravnika v Idrijo navzlic večkratnim urgencam županstva. Ker tora] ni bilo zdravni-ške pomoči, so v nedeljo starši vzeli I dva na Škrlatinki bolna otroka iz bolnišnice, ker jih nišo mogli pustiti se nadalje brez zdravniške pomoći. Ce se razširi škrlatinka v Idriji, bo Kriv deželni odbor, ki ni hotel ugodili opravičenim zahtevam idrijskih rudniških zdravnikov po nagradi in politična oblast, ki vse to mirno gleda. Interes zdravstva idrijskega me->ta odločno zahteva, da se nemudo-ma napravi konec tem nad vse skandaloznim razmeram, ki so samo na Kranjskem pod današnjim režimom -logoče. Mesto Idrija je gosto nase-!jeno in zategadelj zelo nevarno za razširjanje epidemičnih bolezni. 21a omejitev in preprečitev epidemije pa je predvsem potrebna zdravniška nomoč. Kakor čujemo, sta rudniška zdravnika prevzela zdravljenje na škrlatinki obolelih otrok le za tri dni. Kaj potem! Vlada, ki mora v prvi \TSti skrbeti za zdravstvo, mora >rez odloga poslati posebnega zdravnika v Idrijo, ker bi bilo barbarstvo paščati otroke brez zdravni-ške pomoći. Idrijskega deželnega po-^lanca dolžnost pa bo, da tako posto-anje poklicanih faktorjev po zaslu-enju ožigosa v deželni zbornici, če : ima za vse drugo denarja, bo enda tuđi za plačilo zdravnikov na razpolago. Nič ne pomaga — najboljši kavni -;datek je vendarle Kolinska kavna ^es, ki si je zaradi svoje izborne ; vosti pridobila vse slovenske ■ eospodinje. To izpričujejo brezštevil-ni priznalni dopisi, ki jih dan na dan dobiva Kolinska tovarna iz vseh kon-cev in krajev od slovenskih gospođini. Slovenske gospodinje v teh do-pisih ne hvalijo samo izvrstne kako-vosti Kolinske kavne primesi, tem-več z zadovoljstvom poudarjajo tuđi to dejstvo. da je Kolinska kavna pri-mes pristno domače blago. Izvrstno in pristno domaco Kolinsko kavno rrimes tuđi mi prav toplo priporoča-mo vsakemu. ki boce piti dobro kavo in ki mu je tuđi na tem, da kupuje domače blago. Kinematograf »Ideal«. Spored za poboto, dne 13. juliia. nedeljo. dne 14. 1 ponedeljek. dne 15. juliia: 1. Pri ■-»ajerjih. (Lep naraven posnetek.) 2. ftamper in koncertni pevec. (Komič- - prizor.) 3. Signal z dimom. (Dra- r > Samo Dopoldne. 4. Posledice po- . decembra p. 1. izlet na smučeh na Hochkonig. od koder se pa ništa več vrnila. Navzlic temu. da jih je šk> več ekspedicij iskat, nišo našli niti sledu o ponesrečencih. Pred par dne vi sta pa sporočila dva mo-nakovska turista in lovec Deisl. da so videli pri Schrammbachscharte iz snega rrjoieti dve nogi in ene smuči. Nato je šla predvčerajšnjim iz osem-najst oseb obstoječa ekspedicija na omenjeno mesto. Začeli so takoj od-kopavati sneg. In ni dolgo trajalo, ko so zadeli ob trupli ponesrečenih. Trupli sta ležala drug na drugem. Iz ćele situacije je bilo spoznati, da sta umrla vsied oslabelosti. Roke in noge so bile zmrznjene. Provianta nišo nikakršnega več našli. Pojedla sta torej vse, kar sta imela, in sta najbrže se precej časa potem živela. Ta grozen čas je bil najbrže precej dolg. To dejstvo potrjuje tuđi neka dopisnica, ki jo je pisal Lainberger. Bila je to razglednica z nadpisom »Vesele božične praznike!- Pod to je Lainberger napisal: »Le žalibože ni izpolnilo«. Oba ponesrečenca sta torej vedela, da morata umreti. In popolnoma razumljivo je, da ste se flOtela usmrtiti. Trupli so le težko prenesli v dolino. Poznejša poročila pravijo, da sta oba turista umrla od glađu. To grozno dejstvo potrjujejo pisma, ki so jih našli pri ponesrečencih, Lainberger je napisal eno dopis-nico, Bargezi pa štiri strani dolgo pismo. Bargezi je med drugim napisa!: »Lainberger ne more več pisati, ker so mu roke zmrznile.-.< Kakor je iz pismov razvidno, sta si hotela prerezati žile, vendar sta bila pa že preslaba. * Goethe in nemški burši. Kakor pravi dunajski »Journal*, je bil najvecji nemški pesnik Goetne velik nasprotnik buršev in se jih je izogibal na sto korakov. Ni jih mogel videti bili so mu tako zoprni, da je poklical policijo na pomoć, da ga je branila, da ni prišel v stik z burši. Posebno ko je burs Sanđ iz poiitičnega wnav-dušenja* roparsko umori! z bod a lom pisatelja veseloiger Kotzenbueja v Maraheiinu, je bil Goethe tako jezen na burše, da je ćelo javno proti njim nastopal. O tem pripoveduje Theodor Diesel: Kratko po omenjenem umoru ncmškega burša, se je dal neki burs parkrat zglasiti pri Goetheju. Parkrat SO mu pokazali vrata, toda burš je še vedno silil k Goetheju. Konćno se je celo naselil v gostilni „pri labudu", ki ie bila nasproti Goethejeve hiše ter povpraševal, kako ima Goethe svoj Čas razdeljen, kedaj hodi na izprehod itd. To je izvedel pesnik, ki je bil vsled te usiljivosti tako ogorčen, da je po-slal po policijo ter jo prosti, naj ga varuje burševe usiljivosti. Burš je po-vedal, da je hotel samo videti velikega misleca, toda policija ga je pozvala, naj izgine iz mesta. To se je tuđi zgodilo. Enakih dokazov, kako rad I je imel Goethe burte, je še več. * »Noću služba« generalove hčere. Pri eni izmed dunajskih držav-nili telefonskih centra! siuži tuđi 18-letna hči aktivnega generala K. pL N. Pred par dnevi je prišel general v paradi k ravnatelju centrale ter se pritoževaU da ima njegova hči pre-več nočne službe, vsled česar izgleda preveč slabo. General se je jezil na poštni erar, ki od hčere iz take družine zahteva, da »spi večkrat na teden na prični«, ter rekel, da se hoče ravnatelj najbrže nekoliko navzgor prikupiti, ker tuđi z maloštevilnim osobjem izvršuie vso službo. General mu je zagrozil, da napravi temu v kratkem konec in da pojde osebno k ministru, da se pritoži. Pri tem je general parkrat udaril z roko po mizi ter zaropotal še s sabljo. Ravnatelj ga je popolnoma mirno poslušal. če-prav so bili očitki težki in razžaljivi, ter mu rekel, da ima general popolnoma prosto pot, ce se hoče pritožiti. Predno mu pa odgovori, se hoče na-tančno informirati. Nato je pozvoni! ter si dal prinesti natančni seznam službe. Ko je pregledal ta seznam, ga je dal generalu z besedami: »Prosim, preglejte seznam in prepričajte se, da imajo telefonistke samo vsaki deveti dan nočno službo . . .« General ga je hotel prerušiti, toda ravnatelj je nadaljeval: »Pardon, kar tukaj stoji, je sveto.. Nadalje se morete prepričati, da Vaša gospodična ni imela že tri mesece nočne službe, ker se je dala vedno od drugih telefoni-stinj nadomeščati, kar ji je dovoljeno. General je postal bled kakor stena in začel jeci jati: >Kaj naj to pomeni?« S».:-■ ' t'M:K.\ :. V " ' ravnatelj, »Ua vaše sumničenje napram postnemu erarju in napram meni ni opravičeno.« — ^Kje pa. za boga. je bila moja hči v onih nočeh?^ je vpra-šal general obupno. »Na to vprašanje ne morem takoj odgovoriti, toda disciplinarnim potom bom to izvedel,-je odgovoril ravnatelj. General ni več izpraševal. Hči ni prišla več v službo, temveč se je pismeno opra-vičila ... Telefonska in brzojavna poročila. Nezadovolinost poštnih uradnikov. Dunas, 13. julija. Med poštnimi uradniki vlada velikansko razburje-nje nad izidom parlamentaričnega posvetovanja o službeni pragmatiki. V uradniških kro^ih zatrjujejo z vso gotovostjo. da priđe do pasivne resi-steoce najbrže začetkom jesenskoga zasedanja parlamenta. Tozadevna akcija uradništva je baje že v tiru. AI bor i na Gorenjskem. DunaL 13. julija. Bivši deželni Šef bosanski general Albori se je od-peljal na Gorenjsko na letovišče. Češko - nemška sprava. Praga, 13. iulija. Tuđi včeraj se ni posrećilo končati jezikovno raz-pravo glede deželnoknežjih uradov. Kakor poročajo »Narodni Listy~, . ni izključeno, da se pogajanja za sedaj prekinejo ter se nadaljujejo sele septembra. V informiranih krogih raču-najo še vedno s kratkim zasedaniem meseca avgusta. PraKa, 13. julija. V češko - ;em-ških pogajanjih je nastala včera« nc-varna stagnacija, vendar se ie posrećilo namestniku knezu Thunu na-sprotstva izravnati. Konference refe-rentov se danes nadaljujejo in je upa-ti, da se spravna pogajania kmalo končana. Važno za Izselience. Dunai. 13. iuliia. Iz Washingtona poročajo zanimivo vest. da je tajništvo trscovsktga uracia sklenilo, predlagati, da z naturalizacijo inozemcev dobe amerikansko državljanstvo tuđi njih žene in rodbine izven Amerike. Važno je to za naše kraje, ker s tem, da postane kak izseljenec ameriški državljan, dobe ameriško državljanstvo tuđi njegova žena in otroci v stari domovini. Sredozetnsko morje. Dunai, 13. julija. Tukajšnji di-plomatični krogi označujejo pogodbo glede Sredozemskega morja med An-^lijo. Francosko in Italijo kot popolnoma neresnično. Glede tega vpraša-nja ni prišlo do oficijalnih razgovo-rov. Tuđi ne gre za kako pogodbo glede Sredozemskega morja, marveč samo za pogajanja. s katerimi se raz-merje na severoafriški obali uredi. Ker pa velesile se nišo izrekle svojega stališča napram aneksiji Tripolita-nije. so tuđi te kombinacije pre-zgoxlnje. Vročimu DunaL 13. iuliia. Vročina postaja vedno večja; danes ob 9. dopoldne je bilo 34-9 stopinj Celzija. Iz Pariza poročajo, da je mnogo ljudi vsled vroči-ne umrlo. V Londonu je 87 Stopinj Fahrenheita. Promet ie zeio otežko-čen. I Cattel občM Doboivin. * Borovih, 13. iuhja. Boroveljska občina je imenovala Dobernigga za častnega občana. Aaarktetičefl komplot. Krakov, 13. julija. Policija je aretirala bivšega vseučiliškega profe-sorja Avgusta Vrobleskega ter dva delavca, ker so na sumu, da so sode-loval pri anarhističnem komplotu. Igralnica. Karlovi vari, 13. julija. V medna-rodnem športnem klubu so odkrili igralnico, ki jo je policija zaprla. Obravnava proti bivšemu poslane u dr. P. Magdiču. Varaždin, 13. julija. Brzojavna vest o obravnavi proti bivšemu po-slancu in varaždinskemu županu dr. Peri Magdiću, ki jo čitam v včeraj-šnji, danes semkaj dospeli številki »Slov. Naroda«, je netočna. Sodba ni bila izrečena, marveč je sodni dvor razglasil, da bo sodbo pismeno naznanil obtožencu. Zanimivo je, da je dal predsednik sodišča iz dvorane izgnati vse navzoče odvetnike, ki so prisostvovali razpravi. V tukajšnjih krogih se računa s tem, da bo dr-Magdić obsojen, saj svobodnih sod-nikov na HrvaŠkem ni, marveč so samo poslušni hlapci vsakokrat-nega vlastodržea. Atentat na smodnišnico. Soproni, 13. juni ja. Danes po noči okoli 12. ure sta hotela izvršiti Uva neznanca atentat na tamošnjo smodnišnico. Straža je sedemkrat ustrelila na neznanca, ki sta pobeg-nila. To je sedaj že peti atentat na avstrijske smodnišnice. Milovano vicevi spotninL Belgrad, 13. julija. »Pravda« po-roča. da je odkupila vlada Milovano-vićevi vdovi memoare pokojnega mi-nistrskega predsednika za 100.000 di-narjev. V svojih spominih je Milova* nović natančno opisal svoj nastop za časa ankesijske krize. Iz Albanije. Dunaj, 13. julija. Iz dobro podučenih krogov poročajo, da so vodite-iii vstaskih Albancev združili svoje čete ter se bližajo Peči. Hvalijo se, da so izsilili od Abdul Hamida usta-vo, razbili njegov prestol. in da hoče-jo sedaj tuđi Mahmud $efket paši pokazati, kaj znajo. Nobena vlada ne more vladati proti volji Albancev. Albanci so baje prisesli, da ne bodo odložili orožja prej, predno ni izvedena avtonomija. Skoplje, 13. julija. Od orožništva utekajo trurnoma častniki, ter je položaj velekritičen. Med upornim vo-jastvom in turškimi vojaškimi četami je prišlo pri Babinem mostu do krva-vega boja. Podružnica mladoturške-ga komitein v Skaplju se ie razšla. Carigrad, 13. iulija. Mladoturki upajo. da pridohe armadnega nadzornika IV. voja (^smana pašo, da pre-vzame vojno ministrstvo. Skader, 13. julija. Poveljnik orožništva Ali Felmi beg je dobil povelje, da odkoraka z enim bataljonom v Malezijo. Ali Felmi beg je odkoraka!, toda od tega časa o njem in njegovem batalionu ni nobene vesti. Ali Felmi beg bi se bil moral z uporniki poga-jati. Splošno se sodi, da je prestopil s celim bataljonom k upornikom- Skoplje, 13. julija. Med Djakovi-co in Pečjo se vrše neprestano spo-padi med vojsko in arnavtskirni vsta-si. Na železniški progi Skoplje - Mi-trovica so vlak i skoro prazni, ker si nihče ne upa na pot. Širijo se namreč vesti, da bodo Albanci v kratkem zn-s.cdli Kačanisko sotesko in jo zaprli. Redki potniki. ki prihajajo iz Mitro-vice, pripovedujeio, da Albanci pu-ščajo pooolnoina na miru tuje potni-kc, ako so sami, ako pa jiii spremljajo turski vojak i ali orožniki, pa brez pardona streljajo nanjc. Na Kosovem polju počiva vse poljcdelsko delo, zato se že čuti pomanjkanje živil. V Akče Hisaru je vlada proglasila ob-sedno stanje. Preki sod nameravajo proglasiti tuđi nad Mitrovico. Avstrija in Tripolitani|a. Carigrad, 13. julija. Tukajšnji listi poročajo, da je protestira! av-stro - ogrski poslanik pri porti proti temu, da morajo avstrijske ladje plaćati v Tripollitaniji svetilniški da-vek, kljub temu pa za tripolitanska pristanišča še enkrat plaćati svetilniški davek v Carigradu. V Carigradu je napravil ta protest najboljši vtisk ter izzval veliko zadovoljnost, ker je S tem Avstrija priznala suve-reniteto Turčije nad Tripolitanijo. Kriza v TurčljL Carigrad, 13. julija. Kabinetna kriza traja naprej ter se splošno sodi, da stoji Turčiia zopet pred državnim preob ratom. ĐelgUska zbornica. BrmseU, 13. julija. Burni prizori v parlamentu se nadalfujejo ter so do- Isegli dimenzije, kakr&iih do sedaj še nišo imeli. Opozicija in većina sta si vsak hip v laseh. Prctcpa se udeleiu- jejo tuđi galerije. Novi parlament sploh ne more delovati. Generalna stavka. Curifc, 13. julija. Generalna stavka traja naprej. Med policijo in delavci je prišlo do spopadov. Pod-jetniki so sklenili danes in v ponede-Ijek izpreti vse delavce. Vojaštvo je pripravljeno. 68 romaric zgorelo. Petrograd, 13. julija. Na postaji Modrovu, kjer je prenočilo 100 romaric v dveh železniških vozovih je prišlo do požara. Oba vozova sta zgorela in v njih je zgorelo 68 romaric - kmetic. Francoska zbornica. Pariz, 13. julija. Sezija franeoske zbornice je bila včeraj zaključena. Portugalski monarhisti. Pariz, 13. julija. Iz Oporta poročajo: 1200 rojalistov, kmetov, duhov-nikov in civilistov je zavzelo Cabe-ros ter umorilo gubernatorja in nje-govega tajnika. Topničarstvo je bombardiralo mesto. Republikanske čete so rojaliste obkolile. Bitka pri Chavi-su je trajala od ranega jutra do 3. po-noldne. Končno so se morali monarhisti umakniti. Med vjetimi je tuđi adjutant kronskega pretendenta Dona Miguela Braganskega. Lisabona, 13. julija. Monarhisti iz Soutelinha so oboroženi prestopili špansko mejo. Vstaši iz Cabaceira do Basto so imeli mnogo mrtvih in ranjenih. Sploh so bili do sedaj monarhisti povsod poraženi. V portugalski Indiji. Pariz, 13. iulija. Iz Lisabone br-zojavljajo, da so izbruhnili v Goi nemiri. V mestu Satari je prebivalstvo naskočilo poštne in brzojavne urade ter je poskusilo naščuvati domaće prebivalstvo k vstaji. kar se je delo-ma tuđi posrećilo- Prišlo je do boja med evropskimi in indijskimi vojaki, ki še vedno traja. Maroko. Madrid, 13. julija. Ministrski predsednik Canalejas potrjuje, da je prišlo med franeoskimi in španskimi delegati v vprašanju železnice Tanger-Fez ter v upravnih vprašanjih do sporazuma, da je pa treba še nekaj podrobnosti ugotoviti ter bo končno pogodba sklenjena v San Sebastianu. Perzija. Tebris, 13. julija. Šef ruskih čet ie izjavil proti v Agaru zbranim voditeljem, da je prišel. da kaznuje Se-vene zaradi njih napada na Ruse in zaradi umora več vojakov in enega castnika. Mirnemu prebivalstvu se ni treba bati ničesar. ArdeJhil, 13. iuliia. V vaši Kular je prišlo do hoja med ruskimi četami in Seveni. pri čemer je bilo ubitih 11 voditeljev upornikov. Izgube na ruski strar?i se nišo znane. Mednarodni položaj. London, 13. julija. Na nekem barrkeTu je angleški finančni minister lord Oeorges izjavil, da je mednarodni položaj vEvropi izvrsten, in da še ni bil nikdar boljši, kakor ravno sedaj. Vscstransko se je začela era dobre volje. Sufragetke in bombe. London, 13. iulija. V apartemen-tih notranjega ministrstva Maca Kcnna so našli bombo, ter domneva-jo. da so jo položile sufragetke. KHajsko. London, 13. iulija. Situacija na Kitajskem postaja od dne do dne bolj oštra. V mestu Lojangu so se uprli vojaki, predsednik Juanšikaj je izdal povelje, da se cei polk, ki se je I spuntal, brez milosti ustreli. I Opozorilo. Cenjene naše naroč- I nike prijazno opozarjamo na polož- I niče, ki so jih prejeli, s prošnjo, da se jih izvolijo poslužiti v obnovitev na-ročnine za julij, oziroma za tretje četrtletje in poluletje. Ob enem prosimo, vpoštevati, da so te položnice namenjene le za naročbo »Sloven-skega Naroda«, kakor stoji rdeče tiskano. Ne smejo se torej vporabljati za druge pošiljatve (za Ciril-Metodo-vo družbo), ker se nam s tem pro-vzročajo zmede v poštnohranilnič-nem prometu. Narodni pozdrav! I Rmcčha pisama narodno-napredne stranke Vodstvo narodno - napredne stranke je ustanovilo v svojem taj-ništvn posebno kmečko pišamo, ki je na razpolago vsakemn naprednomu kmetovalcn za popolnoma brezplačni ponk v vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbinskih in vojaških zadevah. Isključene pa so zasor/ne pravdne zadeve. — Pisama hc poslovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegrakoli pouka v zgoraj navedenih gtrokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom, kateremu je priložiti 10 vinarsko znainko za odgovor ako se želi odgovor v prirx>ročenem pismu pa 35 vinarsko znamko) na: Kmetsko pi. samo naro^no-napredne stranke v Ljubljani, Wolfova ulica 10. Ob sebi umevno je da je pisama na razpola-go tuđi naprednim kmetskim župan-stvom. Poslano.-) Zapiranje špecerijskih trgovin v Ljubljani. Navzlic vsem tozadevnim zakonitim predpisom se menda v Ljubljani ne da doseći redno zapiranje špecerijskih trgovin. Pod tem nere- I dom trpimo samo trgovski sotrudni- | ki, v špecerijah. Delo ves dan v tej stroki je itak naporno dovelj in ko- maj Čakamo določene zatvorne ure, i a vsled hudega konkurenčnega boja se drže te trgovine odprte navadno I do polu 9. ure zvecer ali še dalje. I Umejemo konkurenčni boj, a ta I boi naj se vrši v postrežbi, kvaliteti I blaga in ceni, ne pa z čezurno odpr- I tijo trgovin na rovaš trgovskih na- I stavljencev. Saj smo vendar tuđi I ljudje. Posebno velja to za Tržaško I cesto in razna predmestja. I Prosimo cenjeni gremij trgov- I cev. da napravi tuđi v tem oziru že I vendar enkrat red. I Trgovci gledajo eden drugega, I kdo bo trgovino pozneje zaprl, mi I sotrudniki pa naj oprezujemo, kdaj I pridemo do svojega potrebnega in — I zakonitega počitka. I Več trgovskih sotrudnikov. I • 7a vsebino tega spisa je uredništvo I Odgovorno le toliko, kolikor đoloča ^atoa. I Zahvala. Ljudska veselica v prid Marodnema sklada dne 7. julija 1912 I je dala čistega dobička deset tUoč kron. I Da se je dosegel tako velikanski gmotni uspeh, gre pred vsem I zasluga in zahvala našemu odličnemu narodnemu ženstvu iz Ljubljane I in okolice, ki je z neumornim delovanjem in požrtvovalnostjo znova I pokazalo svojo ljubezen do naroda in naprednosti njegove; istotako I velika zasluga in zahvala gre cenjenim rodoljubkinjam in rodoljubom I širom slovenske domovine, ki so navdušeno z vstrajnim nabiranjem I in prispevanjem v gotovini ali v kakršnihkoli drugih prispevkih, po- I sebno vina, piva, cvetlic in dobitkov žrtvovali čas, trud in last; I zasluga in zahvala gre nadalje pevcem slavnega slovenskega pevskega I društva mLjubljanski Zvon* in onim gospodom, ki so z raznimi ko- I mičnimi nastopi in govori dvignili dobro voljo in zabavo in pripo- I mdgli občinstvu do izrednih užitkov; zahvala in zasluga gre tuđi I moškemu veseličnemu odboru, ki je vodil in vršil vse priprave, dalje I ljubljanskim podjetnikom in obrtnikom, ki so z brezplačnim delom I ali materijalom po največ pripomogli do sijajnega finančnega uspeha; I končno pa gre zasluga in zahvala vsem tisočerim obiskovalcem in I obiskovalkam iz Ljubljane ter onim, ki so od blizu in daleč prihiteli I na prireditev ter s tem omogočili in položili prvi moČU temel) I Haredseon sklad« in obenem — kljub vsem pritiskom — javno, I neustrašeno dokumentirali svoje narodno in napredno prepriČanje in I mišljenje. I Se enkrat vsem najtoplejša zahvala! I V Ljubljani, dne 12. julija 1912. I Za Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke; €r. twam Tatftar 1 llfMllfilnlil 158 §te». SLOVENSKI NAROD. Stran 7. Darila. IUpravništvu naših ftstov so po-Mi: Za »Clril - Metodovo družbo«: iion Krizman, Kamnik ju K, zložilo ; prijateljev pri odhodnici c. kr. okr. >Unika gospoda Ivana Vrančića z esiotn: >Ponosna bodi Ilirska Biti ca, da dobiš v s£ moža, ki bo kras rasa« in Josip Kostanjšek trg. po-iv., Letuš v Sav. dolini 9 K (daro-ali gg. Jos. Kostanjšek I K, neime- |wani 2 K, Matija Štiglic 2 K, Tin-k Bitenc 1 1C Vinko Potočnik 1 K, njo Ostir 1 K in Ivan Bizjak 1 Ki. Za »Naroda! sklad«: Dr. Jos. ik. odvetnik v Ljubljani 20 K, ker v radi odsotnosti ni mogel udeležiti e^elice in gospod Josip Pekolj v Jnji SiSki 10 K. Skupaj 30 K. Živeli nabiralci ifi darovalci! Unzluji Rst ebstfa 16 stran. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. -tnin! Mrt« U. jaUj* IMI 4T'§ M}evi reata .... 8760 J 8780 4^» t srebrna renta .... 9O-6O 9O80 4- . mte. kiomlui re«te . . 87 60 87 80 *•'• o«f ... 87"» 8775 4», kia«)afco dctHno pow>fHo 92-25 <»s-25 4«., k.o.ce»e del. btak« . ^75 9175 Srefk« U 1. 1860 ■/, . . ^54-— 466 — . . .1864. §. ... 609- 621- „ tište......282 — 294 m res^JJske lisalafe .283- 295- Z . U. \T . ^1" Ž73- „ ogrske hipoteku« . . 247 50 550 50 m don komunalac . 492*— 504 — „ antr kreditne . . . 488-- 500 — - l)ob*)tn$ke .... 7|— 77- Z av«tr.rde«.krtia . . &5-50 6150 Z <*< - - • • &*> i*50 „ tMKlHaa..... 3a— 34 — ^ tTtrtke...... 24O25 24325 Ljubljanske kreditne baaikc . 44O— ' 445 — A\-str. kreditne?« ravoda . . &5l — | 652"— Dunajske banane družbe . . 528 90 ! 529 90 Jalne zeleniće..... 97 30 . 98 50 Drtavne Želeinke .... I}*75 71475 ajpiBe-Montan..... JJf— Wl*- CtslK stadkome drolbe . . ****— ^5 — ZKaoaliuike btnke. . . . 281«- 282*- CekW . . ; . • H*» 1142 Marke * ...... I17'70 H7-95 Fraald........ ^^ 9S'70 LI«......... 94 60 94 80 Rabifl.........Si 23375 25475 ZitM G#n# v buaimpeiti. Dne 13 julija 191Z Tspaila. Pšenica ra oktober 191Z za 50 kg 1135 Pšenica za april 1913 . . za 50 kg 11 66 R* za oktober 1912 . . za 50 kg 9 35 Ove* za oktober 1<»12 . . *a 50 kg 9^25 Koruza za tulii 1912 . . za 50 kg *•» Koraza za avgust 1912 . . za 50 kg 8 85 Koruza za maj 1913 za 50 kg 758 Heteoroftttltno »oročilo. Vtiifli !:a* mmjtm 3»#-2 Sredi- m6t< tlak Sf-7« ma ^as '~~*?v ' Su 1 =• •mM^^l 5-S i Vetn>ri Nebo g. ^>« r^ *g'_____________ 12 2. pop. 739-3i 26-9 sr ivzh del otlač. „ 9. zv. 739-0 i 217 brezvetr jasno 13. 7. zj. : 738*6 17i>! si. jvzh. šopamo Srednja ^eraj§nja temperatura 216, norro. 19*7* Padavina v 24 nrah 00 mm. Proda st m bila pri Mariboru, 20 minut od glavnega trga , 2 sobi. 1 kuhinja, klet, vrt. — Več pove Marija lager, Koroska cesta Mmw. U, Maribor. 24^7 ^^ggjgirj^. Oroije razpošiljam na deset dni na poskušnio in ogled. Enocevne lancastrce od 20 K naprej, dvocevne od 30 K naprej, Hammerloss od 70 K naprej, Floberti od 8 K naprej, samokresi od 5 K naprej, Flobertrevolver od 2 K riprej. — Ilustr. cenovnik gratis in franko rraa a>«a#k, twwnmm *r*t|a, Op> femo *t«v. 2144 na atat. dr. Ćeako. 249. ■^aBBBBMBMBBMBl^Bil^BMBBB'aBaaaaBaB^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^BBBBBBBBBBI Antikvarično •• kupi 1 JupMAi Zbronl ;pl;l IIL, ¥111. la ZL SW. — Ponudbe na n Narodno knjigarnoa w IilsMIa«!. li Narodna i i knjigama 1 v tjubljani Prescmova ulica štev. 7. y J priporoča '■ ■ 7Z h t | kanceltski t konceptni, dota- ? 5 »entni, ministrski, pisemski, | | ovitni m tamni papir | i i ; Kasete s plsemsklm paplriem , g 5 £ Zrgonke knjige I i* v vseh veir HH ■ ^H BH prometnem prostora blizu t III I *J kolodvora, pripravna po- IH M ^| sebno za rokodelce. — III ^ 11 Pojasnila daje 111 ■ III Vlhael Ćarne, pekov-111 IM mM su moiiter, Jesenlcc, 1 ■■■■^Wsl 0oren|sko. 2500 Russia • Je prizoano nalbolffte sredstvo, s | katerim se da nničiti In prognati I ¥sa mrcesa ^9 n. pr. molje, muhe, bolhe, stenice, ŠČarke itd. iz pohištva, preprog, postelj, obleke itd. Dobiva se po vseh večjih špeecij. trgovinah. Glavno zastopstvo : Sp« Siska 285. V 2472 I Skatlje zazalogol mmtmo Imaioi— a pioaajaHit ro- I iafl la »■piTH*wil UbUcaoU tad«- I lm|« »oUdno tat auilooaoto I UiHaitka UitmlH tnim I 11 lvioBafUiaini. ] Strm 8. SLOVENSKI NAIOD. 158 Stev. SU" Ljubljana. = ~~ Sli vbie parceli ■a Dvrnajaki cesti v Ljubi jami pred tieiaTskimi hišami in na GiiBC&M tak oj ob mestni meji na Trlaiki cesti, vse z najlep&o lego so po izbert za ===== primerne ccnc ---- na prodaj. Vcč se pozve pri tastniku Jes. Tribot, u ttiiMh 37. 2416 I govejejuhina ■ Jt ■ I jphjfl B 58 Tvornica :: plutovinastih zamaškov Zackerman & LSbl 198« Praga, Pofič 26 nova. — CenBiniki gratis io franko H Lekarnarja Schaumanna - H jjgi želodčna sol ^, «■ in želodčne pa stil je » • * ^^^^ je 30 !et preizkušeno sredstvo prot: vseh vr-: želorfčnim *^B^aj 5 \ 9i^r «-• ■s)lwfaw, Motenju prWfcav« In sh«j tanju, k ^Hi • S Schaumannova želodčna sol \ Sk^: ) ^ K la&0* lelOdĆB« ^mstU|« -a K 1.50. KazpoSiija po povzetju I I ^m od 2 škltljic naprcj. — Lefcarna Schaumann, Stock«ra« pri Dunaj«. hm H Dobiva so po Ysek lekinib In drogeHi«Js> 3902 H I Za žetev! Za žetev!| ! Urotila in mlotilnlce ■ I. lajbko tekove ročne in drage ^^^^ H i^^B^ ■* Tratilo, ter tadi r»e rr*te aJM/^ H ^^^^^Ofl^^B kakor tndi v»e y ieleminmko 1 ^ TB^^^BB I I 1 ^LwB\J stroko spadafo^e stvari ' L.^^^fcpjipi^sj| H |?!!r^^5a^ " n« sisi itnrE2iQ io n niiaiiii cnal nrrfta I .SiieiHeiovl! I trgovina z železnino in poljedelskimi stroji ■ ¥ Ljubljani, Dnnajska cesta 16. I Tam dobite tndi zastoaj obzirni slovemski ceacTnik atrofev. ■ BIBBHHUiflHEBBĐSifiBallBaUiaBBSHHBaHHHH Svincniki sloviti budejeviski izdelek tucat 40 h. Cena na drobno okoli 80—96 h. — Trgovci zaslužijo 50% Vzorci : 30 tu-catov sortiranih, cedrov les, Sestero-ogelnat, tuđi anilinovi svincniki 12 K po povzetju. 2326 MUf lem, Udejevke sin. IM. temo.! ^^ajs^-^^aj ^ ttvpocl Ali si šc se daj nisi zapomnil, da kadim samo JACOBIJEVE ANTIlilKOTIHSKE 1468—I ctgaretrie stročnice ! Zenitna ^^^^^^M Zenitna ponudba p 2ii8 ^ponudba ! ^^y Vsled nepoznanja se želi ^^^L ^J seznaniti posestnik, 40 ^^^ ; ^m let star, z gospodično ali ^^ ■ AW vdovo brez otrok od 28 ^h ; ^m do 35 let staro, z dežele, ^B ; ^M ki ima veselje do gospo- ^B ^1 dimstva, z nckai gotovine, ^M ^B kakšno kmetijo ali kaj po- ^m \ ^B dobnega. Ponudbe, če je ^m \ ^B mocroče s sliko na uprav ^m ^^k ^?tov. Naroda« pod »Nas- ^m \ ^^L viđenje". Tainost strogo za- ^K ^^L lamčena. Slika se vrn:.^J • Zenitna L J Zenitna ponudba ^^^ta^^^R ponudba Ze desetletja preizkušen ^ zaupanja vreden izdelek ^ lili DiallB y^^Wl«llL «^ m Dr. fSl| brezova w i Dra.lle*5 1^3 voda i rđi6/fe jo pri izpadanju /as in prhljaju ----------- s presenetljivim uspehom. Foslfsite 1 "^Hl Dobiva se v lekarnah, drogerijah, parfumerijah in boljSih brivnicah, \T r9 g> Edino slovensko narodno podjetje oS^j I HOTEL TRABESINGER , v Celovcu, Velikovška cesta št. 5. . f^aj Podpisani voditeljici hotela Trabesiliger se vljudno ^^ VBrl priporočata vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom, ^W ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Na razpolago je tuđi kegljišče poleg senčnatega vrta. V hotelu Trabesingfer dobite vsak dan, posebno pa v sredah, prijetno slovensko družbo. — V poletnem času priča-kuje na kolodvoru gostov domaći omnibus. Slovenski romarji in romance, ustavljajte se samo v edini slovenski gostilni „Hotel Trabesiliger11 v Celovcu, kjer boste vedno dobro postreženi. , y\ Za mnogobrojen obisk se priporočata voditeljici hotela <^ /2c^^ Lojzika in Pepca Leon. /^\>^^ VTO1 tuzi <^>______fiv* ^&D ^—^—"^^~—~~—----------------------------------------------------------------------------------------------------------------■ [Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani I p«iwt»fc» »i.w»ic» k m^jjuH: Stritarjeva ulica svtev- 2. ■««*""■ *»•>* «qo-ooq i.ron. I Podružnice ¥ Spljetu, Celo¥cu, Trstn, SaraJOTV, Gorici, Celju in agencija v Gradežn. I Sprejema vloge na bnlttlce ln na tekotl račnn Jf 1 Oi Kupnje In prodaja srećke In vrednostne paplrfe I s tor Jlh obrestnfe od dne vloge po cutttli s TT 2 |O n vsoh vrst po dnevnem korzo. s KOPALNO PER1LO = JModncL in športna, trgovina. P. MAGDIČ, LJUBLJANA, ^T^i 158 itev._________________________________________^______ SLOVENSKI NAROD. __^______________Stran 9. Haš planetni sistem. (Iz predavanja v »Organizaciji svo-bodomiselnega nar. napr. dijaštva«.) Predno razpravliamo o razvojni zgodovini našega planetnega sistema in vsemira sploh, se naj ozre-mo iu* seđanje stanje plane tov v našem solnčnem sestavu. Iz gotovega vzroka hoćemo namieč najprej opisati razinere na v^akem naših planetov, oziraje se pii tem na našo zemljo in Sele na pcdia^i teh opazovanj si borno sintetično deducirali one misli, ki jih te-lenčno pozneje razvijemo v posebni razpravi o razvoju vsemira. Vi-deli borno tako končno, kako ta komplicirano sestavljena kozmoge-nja ni nikaka fantastična spekulaciji ainnak na podlagi resnih in tra-j.. ohiih empiričnih podatkov se-sLivijena teorija, katero potrjujejo najiepše vsi še vedno na nebu se od-:gravajoči procesi. Za danes si hoćemo tedaj ogledati posamezne planete našega folncnega sestava. Iz Kant-Laplaceove teorije je znaiio, da se je materija našega pla--etnega sistema zbrala v kolobarjih okrog solnca. Ti so se vsled rotacije tkroienja) zvili v kroglje in dobili srao bvetska telesa, ki so ohranila svojo prvotno stner gibanja, t. j. vstecl pnieznosti solnca. okrog tesa. in slcd prvotne rotacije tuđi okrog svoje osi. V tem stadiju našega planetne- ■& sistema si mislimo okrog solnca 10 obročev svetske materije, ki z -r'rom na svojo maso do sedmega ^a nara^aju, od tu naprcj pa se et z.nanjšujejo. Morda se bo takoj komu čudno zde!o. zakaj govorimo o desetih kro-%m materije, ko poznamo vendar le Nomo osem planetov, namreč od solnca računaj: Merkurja, Vene-ro. našo zemijo, Marta. Jupitra, Sa-*uma. Urana in Neptuna. Prvi in šesti krog v označenih :eoretičnih soinčnih kolobarjih pa naiđe skđeeo razlago: Po gotovih računih se je nedvomno dognalo, da mora biti med solncem in Merkurjem n€ neki planet, ki glede velikosti "krkurja ne dosega. Razumljivo je 'aj. da se tako majhen objekt v ža- - :i solnčni blizini ne more od nas azovati. Šesti krog pa se je razvit v planet, ki danes eksistuje le še v vvni'h razvalinah, to je v onem aste-. . n pasu, ki napolnuje prostor n.ed Uartom in Jupitrom. Predno preidemo k opisu posa-meznih planetov, naj še enkrat podarimo, da se vsi planeti in tuđi vse 'une vrte enotno na desno, Le neka-:ere hine, tako Urana in Neptuna imajo navidezno levo smer gibanja, to pa zato, ker so nagnjene proti :Vptiki. t. j. gibalni ravnini našega - -čnega sistema, prve v kotu 90". Neptunova luna pa ćelo v kotu 145°. Drugi krog kozmične materije našega planetnega sistema se je raz-\ n v planet Merkur. Njegov razvoj je hitrejši od solnčnega, kar je razumljivo z ozirom na to. da je Merkur vendar le samo tako velik kakor \/e.--4.«72 solnca. Merkurjev razvoj je šcl preko pimaste in kapijivotekoče v trdo ob- !:ko. Na njegovi elipsasti poti priđe •volncu najbližje v perihelu, ki znaša 45t> milijonov km; najdalje pa je od- ialjen od solnca v aphelu, ki znaša rV4 milijonov kilometrov. Vsled te lnčne blizine dobiva Merlpr se- Jemkrat več svetlobe in gone ote od ^olnca, kakor mi kar na ekvatorju, kjer solfnčni žarki dosežejo največjo inrenziteto, skoro gotovo izključuje \ ^aKo življenje, med tem ko je na te- "~::h morda bila pred popolno ohla- . ijo Merkurja doba, ko je lahko siMiralo marinsko — in tuđi tere- Mrično življenje, čeprav to nikoli ni inoglo doseći tako visoke stopinje, kakor pri nas. Vsled svoje majhne elipse ob-kroži Merkur solnee v 87 zemeljskih 'neh. 23 urah, 15 minutah in 44 sevdah. Če primerjamo zemeljski in Merkurjev premer, ob ekvatorju, je '•'-'Vurjev O373krat manjši od ze-.. .-.jdkega. Popolnoma drugačne so pa razmere na Veneri planetu tretjega kro-"u će se oziramo na njeno razvojno -inje. Venera je namreč po svojem razvoju še zelo mladostna, ker je skoro 20krat večja od Merkurja in znaša torej '/^»-m* solnčne mase. Na drugi strani pa vsled svoje več je oddaljenosti od solnca dobiva 3*5krat uianj svetlobe in toplote kakor Merkur. To pa v razmerju z Venerino maso ni takega pomena, da bi moglo tako pospeševati razvoj na njeni površini. Kakor domnevajo, vladajo na Veneri iste razmere, kakor so pri nas za čaša karbonske dobe, torej koncem paleozoične formacije. Venero obdajajo gosti vodeni hlapi v podobi skoro neprodirnih oblakov in ti pro-vzročajo, da solnčna luč na tem mlađem planetu ne more vplivati pre-uničujoče na mlado življenje. Sicer dobiva Venera polovico več toplote od solnca ko mi, pa ima zato mnogo gostejšo atmosfero. Razven tega moramo uvaževati, da je Venera približno 50 milijonov kilometrov bolj oddaijena od solnca kakor Merkur, saj znaša Venerina največja solnčna biižina 1067 milijonov km in odda-ijenost 1083 milijonov km — in se toplota, kakor svetloba zmanjšuje v kvadratnem razmerju z oddalje-nostjo. Glede velikosti je Venerin premer ob ekvatorju enak zemlji; na-tančno je razmerje 0*999: 1; če vza-memo naš ekvatorijalni premer kot 1. Poprečna gostota Venere znaša 4*44, primerjaje jo z gostoto naše vode, ki jo vzemamo kot primerjalno enoto. O četrtem kolobarju, poznejši naši zemlji borno o drugi prilikt ob-širneje govorili. Ravno tako bomo pri drugi priložnosti prerešetavali vprašanje, ali je imela naša zemlja kdaj dvoje lun in mnenfe prof. Picke-ringa. da je morda naša luna tvorila kdaj del naše zemlje in da je lunina zibe'ka iskati kje v Tihem oceanu pri Fiauaiskih otokih. Naša luna, je v razmerju z našim planetom največja. njen ekvatorijalni premer znaša namreč 3482 km. Le Jupiter, ki je približno llkrat večji od naše zemlje ima lune, ki imajo v ekvatorijalnem premeru po 4060 km (luna 1.), 3410 km (luna 11.), 5770 km. (luna III.) in 4810 km (luna IV.). Vsled svoje majhne mase se je naša luna mnogo hitreje ohlajeva-la, ko njen planet, zato je mogoče, Za so bile na nji kdaj take življenjske razmere, kakor na naši zemlji ob enaki razvojni starosti. Če bi tedaj v tistih pradobah živelo na luni rni-sleče bitje, bi se moralo še bolj ko sedaj mi, čuditi svetski lepoti. Enako kakor nam, sa] je luna oddaijena od zemlje le za 3S5.O80 km — bi mu svetilo *edaj še modrikasto se ble-steče solnee. mnogo večja od solnca K žarela v temno rdeči svetlobi naša zemlja (tedaj v stadiju razžarje-nih prasnovi): nekoliko dalje bi svetila v rumeni luči plinasta Venera in ostali planeti v najrazličnejših bar-vah. Seda] je naša luna končala svoj življenski razvoj in kroži ze skoro h'rez atmosfer kot mrtvo skalno telo v vedno manjših krogih okoli zemlje. V 29 dneh se sedaj zavrti okoli zemlje in okoli svoje osi. Nekateri meni-jo. da gre sedaj lunina os skozi krater Tvcho de Brache. ki kaže veli-kanske razpoke, torej isti fenomen, kakor ga opazujemo na tečajih kroglje, ki jo stiskamo v presijskem aparatu od vseh strani. (Olej tozadevno drugo kolono razprave »Svetopi-semski paradiž — na severnein tečaju* v ^Slov. Narodu« z dne '<. julija tU- Luna, ki kroži okrog naš zemlje ima. kakor mislijo vpliv na riorsko plimo in oseko, dalje na vreme itd. Zanimivo je, da zemeljska privlačnost vpliva na lunino obliko, ki je postala tako ovalna, da pade njeno težišče 59 km od središča luninc kroglje. Iz tega se da sklepati, da se to poda^jšani del lune počast drobil, dokler se ne razbije na enake delce, kakor pri Saturnu. Tuđi temu se je nekdanja luna razbila in tvori sedaj kolobar svoje materije okrog planeta. Tak kolobar bo tvorila enkrat tuđi naša luna okoli naše zemlje in tuđi pri nas bodo padali iz nastalega kolobarja neprestano drobei kot mc-teorji na zemljo, ko tako na materiji znatno narastla. O naši zemfli naj za danes po-vemo le, da je 332.301 krat manjša od solnca, njen perihel znaša 147 —, njen aphel pa 152 milijonov kilometrov. V premeru ima zemeljski ekvator 12.756 km. Zemlja ima specifično težo 5*58 in se zavrti okoli solnca v .365 dneh 6 urah. 9 minutah in 9*35 sekundah. okoli svoje osi pa v 23 urah, .56 minutah, 41 sekundah. Zemeljska os je nagnjena proti ekiiptiki v kotu 66° te\ Če bi bil ta kot enak! natančno 90°, bi imeli na tečajih tuđi natančno isto težo, kakor v zemeijskem središču. (O težni energiji mase glej omenjeno razpra-vo z dne 6. t. m.) Po suhoparnosti navedenih šte-"iik preidimo k planetu, ki ga tvori peti krog. Od nekdaj je ta planet za-nimal človeštvo in v novejšem času je postal izredno zanimiv še zaradi pogosto se pojavljajoče trditve, da »tora biti obljuden. V mislih imamo planet Mart -^ svojima dvema lunama Phobos in Ueimas. Predno govorimo o zanimivo-stih Marta samega, ki je približno za polovico manjši od naše zemlje — njegov polumer znaša le 6745 km — naj izpregovorimo nekaj besed o njegovih lunah. Po našem principu, da planeti Jo Jupitra v velikosti naraščajo, tvori Mart nagajivo izjemo. To se da zadovoljivo razlagati tako, da se je r>eti in šesti krog razdružil iz prvotne enotnosti; tako da torej Mart in asteroidi tvorijo maso večjo od zemlje. Ce bi se pa ugovarjalo, da onih sedaj 500 znanih asteroidov ne more izpolniti primanjkujoče mase, je še vedno mogoča domneva, da se jt pri oni kozmični katastrofi, kateri se morajo asteroidi zahvaliti za svojo eksistenco, odločil del materije, ki je dobil večjo eliptično ekcentrici-teto, če ne ćelo hiperbolično pot in torej kot komet kroži po vsemiru. Mogoče je pa tuđi. da je velikan Jupiter pritegnil naše del razbitega planeta in si tako na tuj račun pove-čal svoj volumen. Pa, da pridemo nazaj k našima Martovima lunama. Obe sta ze' ■ tnajhni, v premeru po 10 km., vendar se zdi prebivalcem Marta večja luna, Deimos manjša, manjša luna Phobos pa večja. Torej mora biti tam gori tišti > narobe svet«, kakor je pri nas samo v kaki razstresent ali zaljubljeni glavi. Stvar je taka: Phobos kroži okrog Marta oddaljen le 9340 km, Deimas pa 23.320 km. To so v razmerju z našo luno zelo majhne razdalie in Mart je moral svoje lune pritegniti že tako blizu, kakor naša zemlja svojo toliko ti-sočkrat večjo luno še Čez milijone let ne bo mogla. Da je Mart v svoji nameri, t. j. pritežnosti že toliko pred nami, dokazuje, da je v svojem razvoju tuđi že mnogo zrelejši. To je zaradi njegove manjše mase in večje oddaljenosti od solnca tuđi res. Martov perihel znaša namreč 205*4 in aphel 2476 milijonov km. Ker je tedaj Mart svoji luni že toliko pritegnil, je njuna hitrost po principu spiralno padajočega telesa naraščala tako, da se zavrti Deimas v 1 dnevu 6 urah 17 minutah in 54 sekundah, Phobos pa že v 7 urah 39 minutah in 151 sekundah okoli Marta. Tedaj imajo »Marčani« vsak dan po dve luni na nebu. (Nesrecni za-ijubljenci in poeti na Martu!!) O življenju na »Martu< bomo govorili pri nadaljevanju te razprave. H koncu bi svetovali potrpežlji-vim hrnleem naših razprav, da jih sliranjujejo, ker se bomo veckrat sklicevali na že objavljene razprave. — Jfajboljša oneiilna pijačj •-----------alkalicna kislina tfstost okmsa Šumttm ojljikova UsHaa lakko prebavao, ▼•s op§AMizem patiTltaioče. MOJA STARA I izkušnja |e in ostane, da za pregnanje I peg ter za pridobitev in ohranitev ■ ne ne, mehke polti ni boHSega mila ■ nepo svetovroznano HMjrt# w*k*tm* ■ Mito m teafMhaMt znamka konjiček ■ tvrdke Bergmann &. Co., Dečin n. L ■ — Komad po 80 vinarjev se dobiva po ■ lekamab, drogerijah, parfumerijah in I vseh enakih trgovinah. — Utotako se I Berem a nova lilijska krema yvMmi«iaM ■ čudovito obnaSa za pridobitev nežnih, ■ mehkih damskih rok, V pušicah po I : : 70 via. se dobiva povsod : : I SflLVflTOR gumijevi podpetniki Nedosegljive trdnosti« t Glavna zaloga : Anton Krisper, Ljubljana.! —-------- Dobiva se povsoiL .. . | I Josip Gregorin I I krojačnica prve vrste za I gospode in dame I Dunajski c. 20 I nasproti ka var ne „Evropa" — Tramvajska I == postaja. == I Zaloga inozemskega In I pristno angleš. blaga. I I Ctu selidie. :: Pvstrežba tačna. ■ I ■ Z odličnim spoštovanjem ■ I Jos. Gregorin, krojač. I FRANC KOS Li ubijana, Sodaa ulica it 3. ^^ Speciielna meiianičM ^ie»iii-'T-="i i vr i ~š* na drabnoin debelo Si valni stroj i od 70 K naprei; SIT pletilni stroj "^P^ patent »Wederman« y edina in naj-uglednejŠa prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zago-tovljeno; ker se ne poslužujem agentur so cene veliko nižje. — Stare nogavice se ceno nodpletuiejo. 232 :: Pođpirajte domačo industrijo. :: Ljubljana I KONGRESNI TRG ST. 7 I I priporoča I lEHl ROCHA DEIA I te pripadaioti materifal v nai- I I **t\l i%h9Ti. -~ PredtUkartia. I I Tambvriruti«. Plisirani« iUL I I ■ Popolna zaloga ■ I TELOVflDSKIH OBLEK I HaraMla m lsvrtal«}« !>*■•. | U krajeva! agenti zmožni nemškega jezika se sprejmo ali nastavijo s stalno plačo za prodajo v Avstro - Ogrski dovoljenih srečk. Po-nudbe pod „Merkur", Brno. Nova ni. 20. Christofov uini zavod, Sodna ulica štev. 2, 2393 VDisuie vss mesec iulij in sepfeier ▼sak dan od 12. — 3. ure popoldne. PAVAplS !!Za sladokusce!! Najfinejša namizna olja brez duha za družine, gostilne, jedilnice. Naročbe se izvršujejo točno in skrbno zavite ter z obratno pošto po povzetju v posodah po 5 kg in naprej, vštevši omot, franko poštarina: fino olje prima po K V80 — 2-— liter izredno fino „ „ 2*40 — 280 „ izredno sublime „ „ 3-— — 3'50 „ Čisto oliično fino ,t „ 2'20 Naročbe s točnim naslovom prosim poslati na skladišče olja Beka, ulica Giuseppe Parini št, 9. S spoštovanjem _ —^ -. v F E. P. Marce. ! Vinko Jfiajflič vaiilni mlin v Hraniu s ^-^—— (Kranjsko). ——— c Največja proizvajanja priznano naj < boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkovi ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih i, vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode < v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pe- < kovske mojstre neprecenljive vrednosti. 1 Zastopstva in zaloge: 34 V L|abl|ani, Cerknici, Trnovem, Podgradn, Trstu, Pnljn, Reki, Zadru, Splfetn, Ercegnovem, Eotor^i, Sv. Lnci)i ob Soći, Beliaku, Celovcm Ino mostu, Bolcaau in Tridentu^ Brzo jari: Valjčni rnlin, KranJ- v%n rtf"V\i i Aru-' iin iWbnnAv>.......^i<*^r Superfosf^ti mineralni in živalski, najbolj preizkušeno, najzaneslivejše in najcenejše gnojilo s fos- forjevo kislino za vse fj^"* vrste zemlje *^g Vsebina strogo zajamčena. NajzanejsljivejŠe in najhitrejše oživljenje krmskih nasadov, doseženje velikih dono- sov fosforovih soli polne krme. = Superf osf at = povzroča pri žitu in sočivju najpopolnejšo tvoritev zrn in požlahtnenjesadu,tako tuđi pri krompirju, repi itd. dalje amonijakove, kalijeve in solitrove ."- superfosfafe -■- dobavljajo 4323 vse tvornice umetnih gnojil, trgovci, po-ljedelske zadruge in društva. Centralna pisarna: Praga, Pfikopv 17. J(a prodaj je mi 110 m! zemljišta, tanini. gozdov, njiv, vrtov, parkov, stavbišč in pasnikov, na katerih stoji čez 50 objektov, to je vil, hiš s saloni, balkoni in gospodarski poslopji v Ljub-:-: ljani, okolici in na dežell. :-: Vse skupaj z navedenimi poslopji se proda po 15 m- L J. petnajst vi-•a. narjov 1 kvadratni meter. .'. NatanČDe informacije daje 2300 Jn. Hi. Limini. Dglnlsta cesta 53. Modna trgovina v Ljubljani | Strltarjeva nlica št 7. Solidno blaio. lliki ceit lurd ntMu prtm. k___________________________________________.^____________j mmm I Novosti konfekcije za dame in deklice, I bluze, modno blago za dame in gospode, I pristni tirolski loden, parhent, platno, I sifon, gradi, preproge, zavese, garniture, I I odeje, pleti, šerpe, rute in žepni robei. I ***** *° SLOVENSKI NAROD. rtfc Aer. .B&slšlll f "' w©& bogati ja jšš^^M^T Vf^f^^^Pf'M | tff^^iM tama* mntu m> u mm I ma \K m Hitnije iđmaie. |jJJP"ottoman-J1 3 | P> 1 1 k , \ I I A mi 8B5TE ■»- ZiMESLlIOO ZPHBfll: rSJ^3£S I _^V I ,^# I fc ^M jV flfc -^ fl VI M V I fll JJM Alka ^nO-> » otroike bolezni, kostne bolesni in » V # X—I—^K—J—1^-J fllilllllll |%rP m.Hatlial H ;. u » « eksudata. ;: » » ,, ls W »■»^^■!^^""B^SE^™M" -L II |v U II I L,| ^ LL. *°*4i **■*«*• Rl° f* Poletno in zimsko zdravljenje. ^—^.^^B ^laVOlUja_____mm mm llffl W ■■!■ V -M Radioaktivno! ■■*" Na lclJ° prospekt- ««onj. -«■ gramofon z 20 novi mi plo&ami m ta 150 E proda ma fr. Petra maaipa ittr. tT (gostllma). Hotel pri pošti v Kranjski gori 2V" se priporoČa cenj. izletnikom, turistom in potnikom. — Novo opremljen \ — Lepa poletna stanovanja. Dobra kuhinja. Lastmk Jakob Pecar. Razproddo itltniiliiiiilift se vrši 2487 T NKtiM. 15. iiliia 1912 rt §. wi aa Saipotni ulid i i Trnovem i W\m. Dobra, trp tatra se nudi energičnim, spremim, gospodom (ev. tuđi nfetreovcem) s prevze-tjera nove : ter n - reelnega poc -ivarov. posebni spretnosti in pridnosti rastur letnl đohodek c« 10 1500 X. Stroicovnega znanja, ni *r«.ba. Sarr.o resni refleKtanti, ki i majo lastne raz-položMH« gBtoiine 2—4000 K raj na-tančne punudbe z navedbo starosti m dosedanjega živ'ienja. pod Šifro- aW. B. 522 - X MS4* na tstoff fttssc. D*iaj, U Seilerstine 2. 2482 iiiliiiaiSiii w Knežaku, registr. latfrnga z neoni« zaveza vabi na občnizbor ki bode 24^1 dne 21. julija 1912 ob 3. popoldne v xadruini pisarai ▼ Kaeiaku. DNEVNI RED: 1. Nagovor iu f>oroćilo nadelntka. 2. Potrditev računa za leto 1911. 3. Voiitev uda v načelstvo pod § 35 zadružnih pravi 1. 4. Posamezni predlogi. OpomUa- Ako bi ta občni zbor ne t?T1 sklep^cn, >c vrši po §. 35 z pf. pol ure po-zneje na istem kraju in z istim dnevnim redom dru« občni zbor, ki sklepa brezpogojno. Za načeis+v^ Drag. Česaik ^ r AJ. Urbančiš s r. Učiteljiščnik teli sprejeti čez počitnice kako instrukcijo. Ponudbe pod 2495 l9tt 24t5w na upravništvo »Siov. Naroda«. Petnlalet Ut) uče za časa poiitiu iostrukcUe.24y3 Cen'ene ronudbe na naslov • „Peioiolec n 3" poitno ležeče, Ljubljana, n v Ljubljani v sredini mesta s šestimi : — stanovanji ™ ~ Je prav poceni naproda). Poizve se pri mag. siugi Bevcu ali Dolenjska cesta št. 50. 2444 Maja mHov. II pfoslssleđoi. 1 spojenih ¥ en kompleks, od kate- rih je eden z dvetna rovoma w j dol gosti okoli 50 metrov odprt z i 1-1 . Metrov debelo pUstjo, r|a- ▼09a premoga (lignita) pol uro o€ pootaje Poiiaćase — se proda. Več pove 2406 Iv. Wovk% Poljčane, Štajersko. PdZOr! lirati lultni u &lla i aaiem POZOF! Ipiia 1 il isoffl —--■-■rrr- - - in -------------— gostllna 1 WUMmPOSlOP:!!! pri okrajni cesti na deželi Vse skupaj se po dogovoru tuđi \ ^da. Promet na leto čez 100.0<>0 kron. — Kje, pove upravništvo »SIov. Naroda«. ŠStampilijc v»eh vrst sa orade, dmAtva, tr^ovoo itd. Anton Cerne fr«v«r ta Udelovrntolf Ljobllona. Stari trg ZO. C«>lkl Iruk«. 26,, »Na obroke! iz velikanske tvunžk%zaloge do-avljam po vsem Avstro-Ogrs-^m lakol 2a K 14-— prve vrste ristno srehrno remontoarao aro s tremi srebmimipokrovi, naj-^|^w fneje cravm^^mtj In wM> \k karatno zlato oklop teiilico ^^ najHiodernejSe oblik^BO gramov težko 2a K 140— po mojih naiugodnejših pokojih samo ■ 4*— stesoćao. Dobavlja be takoj na vse strani po povzetju prvega znes- ka K 14 - Trgovina z zlatnino R. LECHNER, Bfeclava (Lundenburg) 6. OODODOD Stroleplsec vešč sloven^čine ia nemščine, ki ima svoj lastni stroj, se priporoča za vsa-kovrstno delo na dom. Delo solidno in po cenL — Naslov pri upravniŠtvu »Slovenske^a Naroda«. 2479 PPDOOOD Zobozdravnik 2478 Dl ISH plombira in nareja nove zobe, ordinira \uiml\ srede vsak dan med tednom, od 2,—5. ure dopoldne. Ka Bleda vsako sredo od 9 do 11 dopoldne v vili „ADRIJA". Perz. Uradno dovolfena, ie 20 let obsto* leća naistaro|ia llnblfanaka p;n>Mni[3 stanovani in sU G. Flux Poljanska cesta št. 6, pritličje 2 miti u ti od trinega prostora (id 1. avgoita &osm»ka bI. 4.1. levo, I vrata) i££e nujno: hotelske, restavracijske, gostiiniške in privatne kuharice, hišne, pestunje, deki ice za vse, 2 slugi h gospodi, več podnatakaric itd. Pri v sanji ti vprašanjili se prost znan ka za o4g©for. lahke, elastične hoje. Nič več utrujenj*. SUnovtf- H nejše od usnja. Prlstmi SI PALMA mi i nm nrai np™i! m 1 veletp. i lelemino Merkur fp\ I Peter Maidič ss Celje SADIO 6 dlli! z brzoparniki franeoske družbe. I St: ttaure u m Vorli ' T«l|aT»« vozne liste (Šifkarte) za vse '•?rede dobi«! »ilsiO rri 343*« ED. ŠMARDA oblastveno potrjena potovalna pisama v Uotjllon! Dmra]skacestQl8 v kiši Kmetske jH»soji!«tce. sasproti IfostilK pri „figovci". Vosa« lMke tx JMftfce * slsvo ! dosBoviao so aa|altp eoaL teisfs i font ltoOia ■« vMii ftateaalaali I U pHl^fttSSf« UlMTBill ttt ffliT Učenka ki ima veselje do trgovine se Sprelme tako] pri F. P. Za|cti, nrarfu in optiku, L]abl{anat Stari trg št 9. 2441 V najem se odda tako] mala gostilno bUzn kolodvora. 2302 Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. Proda se ™* ononađstropna Ijšj v Zagorju ob Savi na glavni cesti, z lepim vrtom pod ugodnimi pogoit. — Natančneje se izve tukaj pri g. Vikt. Panholzer, Praiakova ulica st 4. HeBt glmnazlie in abiturientskega kurza, vešć slov. in nemškega, deloma tuđi hrvaškega, laškega in angleškega jezika, perfekten stenograf in strojepisec, (zmo- žen šesta vi jati bilanco) 2474 sprejme primerno službo kot kniigovođia, korespoudont etc Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.« Sprejmem spretnega2476 trgovskeoa poniotnika, prodaialKo ter učenko v trgovino manufaktnrnega in !peuriitkeia blaga. Franc Repič, Ajdovščina. Dobro iđota |f OOVIlia z manufakturnim, krojnim in drobnim blagom z veliko zalogo na naiboljšem prostoru mesta Trsta, se po prav ugodnih pogojih tuđi proti naplačilu delnega zneska proda, ker se-danji lastnik odstopi od trgovine. Prav ugodna prilika za dva mlada gospoda, ki bi se rada osamosvojila. — Cenjene potvudbe na naslov: 2485 Pištii predal &. ili. Tri. glavna pašta Učiteljica išče za počitnice primernega opravila. Ponudbe na uprav. »Slov. Nararoda«. 2378 Iščem takoj, miirno, snažno solneno sobo na vrt s ćelo hrano in klavirjem. — Ponudbe s ceno na upravništvo »Slov. Naroda« pod „IL Ratnik". 2446 Hiša z Bostilno v Llubllaiil pripravna za vsako podjetje, se vsled gospodarjeve bolezni pod iako ugodnimi pogoji proda ali pa da v Dajem. Vprašanja pismeno na npoštni predal 123". 2415 Moderno 2245 s 4 oziroma 5 sobami in drugimi pritiklinami SO Odda za avgUStOV POk Poljanska cesta št. 22. SlavbJstg i Celjo je na proda}. 2459 Krasna lega ob bistri Savinji z razgle- I dom v mestni park in na Nikolajev grle. 1 Pojasnila daje Posojilnica v Celju. 2 i napi Ena v Spodnji Šiški, enonadstropna, s stavbnim zemljiščem ter obsega 2 orala. HiSa nese 2.200 K na leto, = proda so iako po co&L = £na v jMostah z 2 stanovanjema in zemljiščem ter obsega 400 sežnjev. I so proda po prav nlzkl ceni. I Več po>e upravništvo »Slovenskega Naroda*. I 2481 I Lepe prsi H.Mv rleVIire in iene vsake starosti, ako rabijo moje n»jnore}Se mazilo »li VOd« Z« pfl*«iv r»t>i s« umo ni tnnaj, ediao resnično učmkujoče sredstvo, saiamčeno neškodljivo Cen» K 3*—, A*— m 8'—■ Zreven «padajo£e milo 60 vinarjeT. dob« Upe, polne tel«*ne oblike z mojo redilno moko »Klthe«, ta$am6emo ocskođljiTO, mnogo zahvalnih pišem. Ccna kartona K «•!• po po»»etju. Od 4 kartonov naprej polt. prosto — Poliljatr« . po**te rtstant'1 »amo čc »e poSlic denar naprej. — RazpoSUja ga. 'I Kathe Bteozel Diaj IX., Wabripgentr. S51.P. ^Lnglešlco sTclctcZišČe obleTc O. (F$emato~viČ. ^ 1 \ LfaJbZjcLnjCL, Jllestrd trg šteir. 5 \ naznan]a ohasijsko prodajo u * I poletnih obl&k in slamnikov za gospode in dečke, 1 ter poletne damske konfekcije & globoko redu-1 =========== ciraMimi cenazzu* ================== ! 158 5ter. » SLOVENSKI NAROD. Stran II. Za kratclt čas. I Bivši rzvošček Je bil od sile primoran, da je posta! sprevodnik na električni železnici. Na vožnji se >e sestal s starim znancem. — No, kako se ti godi. je vpra-šal znanec, ali si kot sprevodnik boli -adovoljen, kakor kot izvošček. = Služba sprevodnika je ravno ako za nič, kakor služba fijakerja. \mpak kot fijaker sem vsaj lahko rbral. koga bom povozil. zdaj pa 1 -loram vsakega psa povoziti, če se ■teže na tir. — Ti se pa tako kislo držiš, Ka-tvor bi ti bilo žal. da si na svetu. = On, saj mi Je! Ko bi bil prej vedei, da je za življenje treba deranja, nikoli ne bi bil na svet prišeL Oče : Pepček — ali si moj? Pepč^k: Ne veni — vprašaj mamico. • m Fajmoster Matija: Po-:'ej te delavce! Kako jim zafutrk t-jkne. Tu se vidi, kako dobro vpliva trdo delo. Fajmošter Jaka! Beži. - ;. jaz nikoli nič ne delam, pa mi ^ in pijaca zmerom diši, • • • Idealist? će človek tako mav od srca ljubi, bi dekletu še zve-tće z neba obljubiL Materijal fst: To je se najme je, m — A, slišite — to fe pa že vrhu- -ec nesramnosti! V.-rrj-j me po\a-Ste k sebi — potem mi ne daste nič »esti m piti — na konec me pa se napumpate! To je že od sile. Ce ste -? /e hoteli napumpati, bi pa bili k meni prišli .. • = A ja — da bi me bih vcn vrgfi. — Pre} se je reklo vaši krčmi •Pri be!i ovčici* — zakaj pa ste jo rrekrstili in se ji pravi »Hudičev br- z ? -- Ker sem krčmo prepisal na svojo ženo. — Kaj pa dela vas sin? = Pravijo. da je risatelj? — Ali piše za zabavo ah* za de- r ~? , — Meni piše samo za denar. Mož, prišedši pozno domova Fikslaudon — danes sem pa naredil konec, danes sem izstopil iz našega pevskega društva. 2 e n a : To se ti pozna na suknji. Čišćenje bo gotovo veljalo tri krone. m .. • — Casih so ženske bolj trdne :kor moški. Nevertetne bolečine znajo prenašati. — Ali ste vi zdravnik? — Ne. čevljar, ali jaz vem, kako ozke čevlje nosijo nekatere ženske. • ♦ • Profesor zemljepisja stopi v razred in zapazi, da je zemljevid Afrike nekoliko zamazan s crnilom. Ves ogorčen zavpije: »To je pa že brezprimerno po-fralinstvo. Kdo je pa četo Saharo s tinto poškropil?« + • * • W — Dovotite gospod, da vam že-* ti srečno in veselo novo leto! = Ali ste znoreli? Zdaj smo ender v jul i ju! — Vem. da smo v Juliju. A ker nani nič denarja, sem prišel prosit za majhen voršos na novoletno - -:;.o. Na krščanskosocijalnem volil-shodu je nastopil kot govornik '•^uden koritar in grme! kar se je . V največji vnenai se je udaril Irsi in je zakričal: -Jaz stojim na neminljivih na--tiui katoliškonarodnega prepriča-aia .. .« Tedaj pa je iz ozadja zaklical 'ten glas: Lažeš! na podplatih stojiš, ki :h pa še nisi plačal!« Gospodar : Nadležni ste, ~-;or podrepna muha. 2e desetkrat * i vam rekei, da ne bom nič kupil. ravite se naprej, če ne pokličem -a. Krošnjar : Prosim, bodite ta-' prijazni — morda bo hlapec kaj upiL • * Sivilja gospodična Angela je do- U pismo stalne svojt odjemalke, aj priđe na dom otroku mero vzeti. " -r gospodična Angela ni utegnila izvati se pozivu, je odgovorila: '•liiostiva! Žal mi je, da ne morem nti, ker so moji dnevi šteti. m — Franceli, ti lump, kaj pa de-las na črešnji? = Vrabce cxlganjam! | žena: Povej, Janko, kal bi ti storil, če bi jaz umrla in bi bil ti vdovec. Mož; Ravno to bi storil, kar ti, Če bi postala vdova. 2ena: Ti lump, ti, prej si pa zmorom rekel, da brez mene ne mo reš živeti. Slikar: Vi niste sami Še nič naslikali in zato niste zmožni kritiko-vati slikarske umotvore. Kritik: Pardon! Jaz tuđi še nisem jajca zlegel, pa se na omelette vendar bolje razumem, kakor vse kure skupaj. Fajmošter Jaka je zaradi dokazane nezvestobe padel pri svoji kuharici v nemilost. Po burnem prizoru je Jaka pobegnil iz farovža in iskal tolažbe in poguma v krčmi. De-lal se je že dan, ko je prikolovratil pred farovž in začet klicati kuharice Ta pa mu za kazen ni hotela odpreti. Ćelo uro je Jaka trkal in klical, a za-man. Tedaj je pridrdrala mimo farovža na ponoćni vaji nahajajoča se baterija kanonirjev. Fajmošter Jaka se je zapodil pred zapovednika in mahaje z rokama zaklical: Slišijo. gospod general, prosim jih, naj bodo tako dobri in naj ene trikrat s kanonom ustrele, da se bo moja kuharica zbudila. Žena: Pijanec grdi — tri ure sem nate Čakala. Mor Prava reč. Penelopa je w*iKaia U\aj>et ict, pa ni nič zmerja-la, ko je mož domov prišel. taberg1 svila samo direktno! — crna, bela in barvana, od 1 K 35 vin. meter naprei za blnze in obleke. Franko in ft« ocarinjeno se posije na dom. Bogata izbira vzorcev se posije s prvo pošto 1 164 Tuna za svilo mom ZiridL Ali ste oženjeni? ^^^^^^mi^m^^m^^^m ~ 'eT! zahtevajte BOve HHH^^^^^^^^^H vzorce 3 za 1 K, 6 za ^^m.--^ ^«^1 x K 80 h, 12 za K 3 40. ^^H ~^^i fc^2 I Hustrovan cenovnik z ^^^^^*^^ i^^J zdravniSkimi nasveti ^^^^^^^___^^m gratis in tranko (zaprto ^f^^^W ^* ^H' ' ~ t- Šlager, ^" ^^t *rw* j££ htgienićna mano- ^-&^^^*m&&?~ Wteslmf erstr. 8 F. Cevlji s pristnimi ^p^^\ podpctiiULl izboren plen. Proti 18 ; zobobolu io gnjilobi zob : Izborno 4«l«f« dobro ia«aa antiseptična Melusine ustna in zobna voda kl mtr+i dlesao la •^•trmmi«!« aeyri|etmo sapo ls mmt 1 iteUti*c« i umw4Mmm 1 krmmm. Deželna lekarna Milana Leusteka v Mvtoliaml, K»sl|#ra costa tttv. f foles Fraac Jotelotcft jubilejima mostu. V tej fekirti dobivijo zdravilt tadt člasi holitškib Magiji jmt. tefeisicc c. kr. tobačae Uvarsc hi •kr. k«l. bl**aj«c v Ljubljani. Sunja, Hrvačko, 2Z februarja 190a Blasj gospod lekarnar! Prosim vfjudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče mttuptltBi m*6kwatm*-*Mtm* ••%■• votm, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlcsno in od-stranja neprijetno sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomar kar najbolje priporoćai ISpoštovanjem Wato Kaurinović, kr. poste me*Ur Perje sa postelje in puh priporoča po najnižjih cenah EMIL KRAJEC preje F- Niti Pred Skoffijo itev. 20. Zunanja narodi« se točno izvrsajejo. Fr. P. Zajec Ljubljana, Stari trg 9. Kot prvi eđini slovenski oblastveno konce si on. optik in strokovnjak priporoča svo optični zavod kakor viakovrtnia oćala in ftćlpmlnlke, toplomere u*akotnere, hygrometre, dal|-noglede v»eh vrst, kakor ttZeiss, Bmach, Ooerx*' ttd., ter vse v to stroko spada-foće predmete. Vsa popravila IzvrsnjeiB toćno In solidno ▼ svoti i električnim obratom urejeni delavnici. laatevatto cealk, posliem ga sastoaj. HBHHf !79tnov11eno I »45, |^H^^H I parno barvarstvo I ter kemično čišćenje in snaženje oblek. II Apretura sukna. .. "JOS.REICH" ■ Poljamki nasip - OzKa ulica št. 4.1 Sprejemališče Selenburgova ulica st. 3. IPostrežba točna. Solidne cene. ■■ xx| x |x x| n t Uubliani. DunaisKa tesli 21 Velika zaloga steklenine, porcela- na, svetllk, zrcal, slp, kozar cev, vr čkov Ltd. QostUniška in kavarnar-ska namtzna posoda po najnižjih cenah. I FliiHai Lioliliaoa, Selenbuniofa ulica j|. B priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih pušk in samokresov Itnfcil ptmkftH. nrt M Mu (HdUn) kakortHtfi netilu imi pa uM\ [nat. Popravila pušk, samokresov in biciklov točno in solidno. Ccoovnik astooj in poMaine protta Jtanouanje obstoječe iz sobe, kuhinje in drvarnice, g ttta 11. »iirtiM b tnfopi cesti t. Vodne elevatorje ^^ ^fl^^ trpalnike na ^^K^^^A. ^m ^W vrtilo) ^H^^Bif ^W I za vothijake >^^H/ H^L I kakor tud i X ^^^^^K^ |b| črpalnike ■j^Hft M ^^Bl za vodo, roćni ia ^^^^^^^^H^^| ■ ^^HB^^ stroj at obrat, j^|^^^^^^B|^| f Sp^St mot#rie ^H^9[ đ ^^H zrak, plin, petro- ^B^JK^Qđ^H m ^Bn 'e' 'n ^nc^n BhB^^^S^HI M ^^3 Isdeloje najceneje ^Bf^VyU|^^B m J^| L K. B«doU VMHMP •^^^ c. kr. trn. aL t ta Ljudevit Borovnik puška i* v Boro vijah (Fer-lach) na Koroškem. •e priporoča v izdelovanje vsakovrstnlb piiek za lovce in strelce po najnovejših sistemib pod popolnim jamstvom. Tuđi pra-delnte stare samokresnice, sprejema vsako-vrstna popravila, ter jih točno in dobro vivrSuje. Vse puške so na c. kr. preskuSe-zalnid in od mene preizkušene. — Muatro-31 vani oenlkl zaatonl. Nadležne kodne I ^_^^^ na obrazu a*i na rokah WM it^PV^ ods^ani v 5 minutah ^m \rf siiaojBvalet kočio. I • • Zaj. neškodljivo, gotov ^H uspeheh. Pusica za 4 K zadostuje. Raz- ^m 2395 poSiljanje strogo diskretno. ^m Ros. dr. I. fix. laboratorij. Brniaj i!.. Herggasse 17 E. J [|e Bdlašajle nei si ogledati najnovejše modele neprekosljivih voznih koles Helikal - Premier Izdelek prve vrste! Krasen katalog zastonj J Zaatopnllia s H [erar, Domiale, Mat Rozman Stežjce. V Amepiko in Kanado pripravna, ceaa ia ianesl]iva voinja CUNARD LINE. WenU iz Trsta, dne 26. jalija 1912. Carpathia iz Trsta, doe 6. avgnsU 1912, Saxonia iz Trsta, dne 20. avgosta 1912. U Liverpoola: Najhitrejši in najlepši parnik sveta, Lnsittttit, dne 27. jalija, 17. avgusta, 7. septembri, 28. septembra, 26. oktobra 1912. Mauretania, dne 10. avgusU, 31. avgusta, 21. septembra, 12. oktobra 1912. Pojasnila in vozne liste pri Ilir. Oiluek i Ljubljani. UamSkota ulica St. 23 poleg cerkve Srca Jezusovega. s= Klor jesi. izgleda star! Izborno, zajamčeno, zdravju neškodljivo barvilo za lase in brado je 1. Vite kov „Otollae", ki barva takoj in trajno, plavo (blond), rjavo in crno. 1 karton z navodilom K 4*—. 12. Vitckov ^Macia**, dvojnata, cenejša vrsta. 1 karton K 2 —. 3. Vitekov „Nac4au, enostavno barvilo. 1 steklenica K 1*—. _ Ta barvila so se v ^»N.—^* Frai!ittii*n,Mp. SS?: Drogerija yidrlja I \m*. W"Hn- iL 5. nsprUi lln. »«i-I Wl* *mm. JJMa rta Bh. t Sprejmem takoj nčenbo zmožno slovenske^a in nemŠkega jezika. T. Offrin manalaktarna trgovina Novomesto. 2447 Crsouski lokal prostoren, z večjJmi izložbenimi okni liče ali takoj prevxame dunajska tvorniška firma za ustanovi-tev trgovine na drobno. — Najboliša lega za nadrobno prodajo: Glavni trg ali Stritarjeva ulica, — Pismene ponud-be z navedbo cene in eveot. skico pod ,VorWaTtS 5000' na Dunaj, Postamt 83. Drva mehka in trda, (suha); radi pomajn-kanja prostora znizane cene. Dosta* vijo se na zahtevanje tuđi na dom. P&rna žaga SCAONETTI, za skla-:: diščem driavnega kolodvora.:: 3OOO hl naravoega fin beteoa svetloiitečega po K 52 do H 55, dalje pristao slivovkointropinovec po K 116 hl prodaja 3. Kravagna v ptnjn, Štajersko. Od 101A se naloži lahko kapital z nakupom posestva z veliko moderno urejeno gostilno na primerno najbolj prometnem kraju na Kranjskem. — Pojasnila v posredovalni pišam i 2461 Peter MateUč, v Ljubljani, SkoIJa ulica št 10. Telefon 155. \i Ml LH3D9, M Vodmat Prva slovenska lzdelovalnica harmonl|ev po amer. sistemu. Izdelujejo se 2421 harmoniji za Sole, oevska društva, privatne itd. od 120 K naprej. Sprejemajo se popravila harmonije*, klavirjev, uglaševanje, dolgi klavirji se skrajšajo. Po jako primernih cenah. Naročila sprejema tuđi Jos. Bar a ga 9 Stari trg Št 9, Ljubljana. Zahtevajte cenik. Ia letovi tane. Lepo meblovano poletno stanovanje s kuhinjo in porabo lepega senčnatega vrta, blizu Ljubljane, se takoj ceno odda. Zaradi ugodne železniške zveze posebno pripravno za gg, uradnike, trgovce itd. Poizve se pri gosp. 2455 I. lalCTtiantĐ t Lintljani, Biaajaa testa fl. II Na prodaj je: Celotna priprava za 2471 venecijansko žago na jermen (železna konstrukcija, voz, vatarji in cesta) 2471 Itami kn^l st°Ječ» na ^ atmosfer. Tili III IVvllvlf Pripraven za mlekarao ; Čistilu! stroj 'J01* - :t1; Vodna turbina sSSSii^ Kotel za kuhanje S233SŽ Naslov pore upravništvo »Slov. Nar.« Stran 12. SLOVENSKI NAROD. 158 štev. Franc Vlsjan . Ljubljana, Kolodvorski alka 25 M priporoća srojo bogato zalogo 'i»ar vozov.-ajg Zaradi predrn^ačenih • VJ đk f|_______m sepnoda VllO S 6 SOlfflllll v Stranjah, pol ure od Ka tunika, bfea Kamnišfcih planin, z lepim nasadom in vrtom za zelen javo ter izvrstnin ▼odojakom. Naslov pove upraTtnštvo »Slovenskega Naroda« 240! I~ 3- OMArampjiplice —* I HT* Bo«, xdf»avil«&ki hotel z etokti-ičn* i»az*vc>tljavo. "VI I Clif^ST^^ profan, ranU, Uctta« Ul I FBflKaB »Of liKS «IWMI na Moli * tciodcu m tU*«.,h ■ - - -«*U«££L^ Jjftw Eleklnč. aasaia. talac. i|»JMHkisHis*c tu solične kopeh. ■ IUiM u Sevsrao in fe fiineriico se vozijo sedaj te p* doaaći austrijski prog i flvstro-flmeilkaiia Trst — Kew Tork, Baeaos Aires, Bio dc Janerio, Santos itd. z nijtofcjsimi brzoparniki z tres* rijakona, etektričM niSTctljiTo brezžičaia brzojavom, ni I katerii je za rsakega petitika priskrbljeno, da — = dobi iovolj doaače knnc z Tisom, sret kroti, posteljo, kove!i itd. - i WH HBIBII: i Strm tatrib Tuki ubiti, t Jižn tomti ?ukiH u đai. Z V$akovntna pejastila daje rtdcTolje ■raplačso io prodiii rone Hstt ftavaj zastopoik za IK^Mjikt, Stak^sko hi Koroško SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26. )zdravljen bolezni v želodcu v dobi 80 let. Vitez dei5 Hama! star 80 let, je vet kot 30 let trpe! fcolečrne na želodcu, uporabil • brezaspešfio (prari on) raz lična zdravi I na sredstva n. p zdravilo od L...... od l..«,«^, bdo mostardoo seme. Nckega dne se mu je priporoCato vzeti po vsaki hrani meno žlico prahu ogj\z Belloc. Skozi 10 let rabim to sredstvo in od takrat ne čutira nikakoršnih bole^in več. Odpravljam redno oatarao potrebo brez -iritrfft ovir, in od t:stega časa uživam zđmvjc or |e kljub mofl starosti pravi čadež. V resirici zadaBtBfC đa se uživa ogl;e Belloc po vsakem kosilu po 2—3 žlice, da m v nekoliko dneh ozdravijo žeiodčne bolezni da, ćelo zastareie bolesni in take. ki se zoperstav?\ jajo vsakem u drugemu zdzavilu. Oglje Betloc provzroča prijeten obćutek v želodcu, daje tek pospeSoje prebavo in od stranjuje telesno raprtje, oj^ije Belloi. je neprekosijivo sredstvo proti teža vam v želodcu proti migrene ki je poiicdjca slabega prtbavljafija, proti gorečici, proti vzpe, havaDjti, kakor tuđi proti vsem živćmm boleznim želodca in ćreves, ... , -, H i Najpriprostejše sredstvo vživati oglje Be.loc v prasku je Vitez ad Marnai. da se v kupici na čisti ali poslajeni vodi pomeša in naenkrat ali presieđkih spije. Oglje Belloc lahko samo koristi, škoditi pa ne nare, ▼ kakršaikoli množini ga rabimo kAitom m po V9th Icfcamab. Pbsknšali so ogijc Đclloc pocvarejati, ali so te ponaredbe brez učinka in ne ozdravtjo ič. ker so pa^ slab* p^>ravijene. Da se izogne*e vsaki pomoti, pazite, natančno aa to, da je na vsaki steklenia ime -elloc in naslov laboratorija: Maison L- Frere 19, rue Jaoob, Parts. Oni, ki se ne morejo privaditi ogljev prašek pozirati, naj vzamejo raje pastilje Belloc. 2—3 past rije po vsaki jedi in kadar nastopijo žeiodčne botečine, zavzeti zados7 jejo opolnoma, in imajo isti gotov učinek. Pastil>€ vsebujejo čisto oglje Belloc Zadostuje v usu jih ati, tn s slina mi, ki jih raztopi, poftetL 1989 Dobiva se v Ljubljani: Lekarna br. Piccoli, lekarna SvSaik, lekarna U. pL Trnkocxy i. Bonitic lekama Ph. Mr. Jos. Čižmaf. HHBHHHBflHH^HHHHHHHHIHBHHHHIHilH SamozavBst ter trdna volu I označuje zdrarega človeka, medtem ko boloega u trudi ie nm j manjke ■ I ^_^=^^^^^^^== telesno ali dušemo delo.-------------------=------- ■ I Ako čutite, da Vaše zdravje ni popolnoma zadovoljujoče, ako I I imate revmatizem alt bolečine v križu ako tožite o pomanjkanju snanja I I glavobolu m momentu prebave, poskusite elektnciteto in dosegli I I boste preseneti]ive uspeh«. I I T^k. O dektrićnem zdrarilnenm načinu tmo ■ izdali prav zanimivo, &ijajno opremljeno 64 ■ strani obsežno znanstveno knjigo, ki jo do- ■ pošljemo Tsalcemu. ■ gratis ia franko I brez vsa-:e obvezno>fi. (Xa\ f^aiff^T P#a)a)to- ■ na ixdai«). toiialte bas pa Vam zm&tonj I razkaiemo Bai malravitel BSHal ter već ■ tisoč sijajoih izvirnih izpričeval ■ „Uektro VitaUzcr", I xatf-a)«aiiftki zavoel, I MajBUILTlHBiaMiMBMiinL I laHBB^HHBHH^^^IBnHBlB^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ KljaCavniCarstvo Ig. Faschinga vdova Poganski naatp tt 8. R«ich«va hiia. Vallka zal««a štedilnlli ognjlšč. IxTrsta« Ia sa)llalBa> date. Cene zmerne. Popravila ac i i točno ianri*a\NJe>jo. i i RaMi dna amliil It laffliieffik otroških vozičkov Im nara^avo *e> na|ttaw|ie jf^^B^^ BL Paklč ^Bd^A * Lf«M|aaL ^^BJ^^^^H^k Imnui Mnrjikta si -'^•*Hll^ir^ p21|i s ptfzstin. | josip Kojma I j|i krojač prve vrste J=| lll se nthaja sedij v lastni hisi ||| i Franu jazela cesta 1 f konkurra r najreČiimi tvrdLami glede finega kroja in ele- racantce izvršitve. i-i TiOTBiška iaiori2 jiajfiiiejl anal. Ul [j] in traec specijalitet Haga. m m: Zavod za wkmi\i: i I"— i .- Najboijši kosrnetiški predmeti ■ M za olepšanje pol ti in te lesa so: Jat Ja »ilopoSOa, «3 SR US - cream po s ^ fttK Jo " Meatnol = o I^H Uli nitniTodipo "5 ^i^S zobnl praiek po 60h; ai ^^^^B za ohranitev >fl r*$t ^1 ^ J Bft s^^ Usna poaaAa O Ti izdelki „Ada*, ki so oblastveno m varovani, so naprodaj lev j 9M I« ka mi I 11 Ph. Mr. Josip Cižmar I ■ 2 v Ljubljani. I I Kifajte zaifao te 4mmtt itdelke! I i___________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ 1 Odlikovan* Pnra kraalaka i tvornico Uovlrlev Ljubljana HiliarjeTa alka 5 Recherjeva hiša RDDOIF A. Vli i o "5 m w m o € 8 ft* Prtpocoča svoje prve vrste, ■» vsa podnebia solidno narejene plwliH| Uavlpf«) (o ■bv^Vv^OTVVbfvvvs^P luul av^aWa^V*aW^^irWv^Wo9 a^Ba^Bp ^B^F»^rW va^Pia^^a^a^B^HB* aj iHi^a^B w^p^i^^i^i^i^i^a wa^^anr^^ Popfmvt in ugUicvmnja se izvriujejo točno in računijo najceneje. i Hm^v^^B^^jBa W^i^iT^HB9av aViS aa*/^i^aiBTaia^aia^i^B^aBp JVa^a^B 1 13 eJ !b1 i iL^SulSIgJOl lAv5tcceresirna družba zfcLpunaj^jiafticstraase71. T. Tel.22288. | DežGlDi zbor Kranjski in đeželno tinance S55SS Spisal bivši deželni glavar Fr. pL Suklje. ; apjjjpjBjaajai^ Dobi se at ^S „}(arovni knjigarni" v £jubljani. 2S222| Cenai 1 K 80 vin., s pošto 20 vinarjev več. aaBjajBBflBjajpjiiiipjpji^^ ^gP^ kialntiU metroi letneoa m\mm ksnsuma ina^^B: ^Pr IVUUCI UiU« ^k ^^ kkiajboljše kritje i Ruberoid rdeč 3k> f^H xa vse stavbe, tvornice, i za stanovanja tn iole j^E' «■ gospodarska poalopja Itd. ■ n cerkve vile Itd. «|Bc» ^^Bl av Varu jf 6 se po na redb. "^aai jSpsSf ^^HL Brošure, vzorci in proračuni zastonj« */&£&!& ^^^R. Avenarius, Dunaj "12^4^^ ■MPM>aiPBiMaa^iBia»iBgB«Mwa»aBBMaaMa^BiMawBi n ■■ iMiniii^awaB| Zaradi opnstitve raznih vrst perila in Švicarskih vezenin posameznih I prtov in spodojih kril, se prodaja po zelo nizkih cenah. | Opreme za neveste I I Platno, sifon in švicarske vezenine se kupijo zelo I I ugodno, daije rjuhe, brisalke, prti, prtiči, opraye za I I .• .• .• .' .* -* kavo, nogavice in žepni robei. / / / .• C * I Glavna zaloga i kr. t priv. tovaren platna I in vseh platnenih izdelkov Iforbert Langer & Sohce I I znano najboijši izdelki, originalne tovarniške cene. | I Opreme zooeorolenčke. I rllllUIl OCirC borgooa ulica 5. Naznanllo prodale. Podpisano u pravite! js^o konkupzne mase Karla Lenčeta nm Laverci prodajalo bode laT od 22. Julija 1912 dalje "Wi vso v konkurzno maso spadajočo in v Laverci se nahajajofco vinsko zalogo na licu ista iz pite roke. Na prodaj bo: okoli 1800 hl belega In rde-čega vina ter crnine, vecje števllo hramniSi sodov (Lagergebinde) 8 sknpno rsebino Okoli 1300 hl, nekaf sto transportnih sođov, dalje kletarsko orod|ey kakor pumpe, pipe, cevi i. t. d., dalje okoli sto steklenlc sampanlca in vina v tatollkan, okoli 570 Utrov iganfa itd. Obenem prodala se bode tuđi v Žniemberlui se nahajajoča vinski zaloga, obsegajoča okoli 500 hl belega in rdečega vina ter crnine in okoli SO transportnih aodov na licu mesta. Termini prodaje pa se bodo dogovorno z interesenti za posamezttf slučaje določili. Vsa druga pojasnila daje podpisano upraviteljstvo konkurzne mase. V Ljubljani, dne 8. julija 1912. Dr. Ivaa Tavčar 2439 kot upravitelj konkurzne mase Eartm iVaiato na Laverci. 158 Wev. SLOVENSKI NAROD. Stran 13. u Samo R 180 *■* m. mpuu w* Jtm: H Elegantna te precizna izvr&itev, pripravna tuđi sa po« fejktoTaajc 4x6 cm. veliko, kompL t opremo, ptiflkMM SllkS ^Ja^tn lolo, po kateri Tsak začetnik takoj hrez kakega znanja iabteo fotografira in slike irrrti. Po povietjn la samo at LM ^* £top. Sdutdrtcr, taaj XVI;, 'tfitViSL n*«*«« .«k,.rt *. ceno posteljno porjel (f-*-^ 1 kg. aavega, doorega, puljenega 2 K, boljiega 2 40 K, prima ^ \V^ poTbeleffi 2-8fJ K; beleg* 4K; belega puhaateffa 5*10 K; '.^N^vV kg T^lefinep« sncinobelejja, puljenega, 6*4o K. a K; kp puha, «^g/VN\ sive^a 6 K. 7 K, belega, finega 10 K; aainaeiii prttri pak 11 K. ^^g^^ J Nar^ila *4 & te aa*r«i traak«. > Brn,><;h g^^fe^> f AAftMiliftttft lMIttftffO ta IP«*«0««*«*« rdotega, «•- ---------------—-^^^^ iXUIUV!irilC PuSlClJf drega, bclega ali rameoega naAkmga, pernica 190 coi dolffa, 12U cm Široka, t avema glavnicama, 80 cm dlg, 60 cm šir, potajena s ootim« atVint, prav staaoTitnim puhastim perjem 16 K; aapol pah 20* K; pob 14 K; posanezne pernice 10 K, 1* K., 14 K, 1* K, sglairnice 3 K. 3*O, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm sir. 13 K, 14 K 70, 17 K ». 21 K, sflav-nfca, 90 cm dolga, 70 cm Sir 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz moenega, Mastega jrrmdla, 180 Ctn dolga, 116 cm Sir. 12 IC 80,14 K 80 Raspoiilja ae po povzetju, od 12 K napre] franko. Lahko ae franko narnia ta neogajatoce »e vrne denar — I Natancni cenomiki gratis in franko. S Benlsch, Detenlc« st. 7t7, Ćoslio. I Prva gorenjska "" Uirijki obrt v Radovllid I (Izdelki državnih učnih deUvnic). I Moderno pleteno pohištvo, vrtna zašlo-I nila, popotne in kupejske košare, cvetlična I in stojala za deia. obsežni senčni stoli, 1 zaklopni stoli, vlaknaste preproge, ko- 2 palni čeviji. Vsc porabnostno in luksusno I košarištvo. I Ilustrovani cenovnik zasionj. * Tovarna ollnai ban, laka io tirnela ? ■■avaia«a^aiB^HaiBaaiavaia«BVavBVBaBiBiBa«B^^^^^BVBVBVBVB«BvaiaiB«BVB^BiB^ Brata ,M EBERr mMi lakirana, slavina ^Sf ia poitvena pleskarja:.'. 1 Prodajalnicas linhliana Delavnicai j Miklošičeva ulica št. 6. Ljllliljdllu Igriška ulica štev. 6. I nasproti hotela „Union". ------------- E'?ktr?Tia sMa. I Stiiioglafe strojne žične pleteulne I I surove ali rua ognju pocinkane, vseh debfk>sti in iirckosti pcntdj I mr«ie za iM»««k i« irtmoz, -* * mat«f4|«l *• ovraj«wanl«, r.r n -h- ^ j«kl na I bodeća tica z« plotove, »ećkr»t ««*«■«, *e«*••-• o«fl«t«, « •*«!« p*«t»k ■«• I strojna žićatta pletenina z» »arstto proti raj-ern, pasjak«, fazanerije, wol«< ,-^f I fawa-*enaia«, Rafeitzave ston«, monirskt »fk-ei, ticaste i« o«r«Je «z k*v*n a« I teleza, stopniftk« o*rmi: oktntfce mraia, —wi« mi pFOha, profcpljBija. proc« •)« I iai balkone ^ *'* »-.-■■-.- -a' - kat* -■• aipo a#Mpk cmmb p» ptmmm aafM«4l k«ko-»o^t «Hutter & Schrantz d. d.f Dunaj VI., Windmuhlg. 23 trontica sttarskega la ktotaćevtnastefra k«Laga. Vtorčnc knjige, preraćuni in pojasnila vsake vrste »gratis in franko. j ••• Dobiva se v vseh wedjih *elexnin»kih trgovinak. -•- I mm FT. ŠeVČlkSinsbgU puftkar priporoča srojo ▼•UkO Kl#£O ramovrstnih ^ pnšk In samokresov lastama Isd^lka, ^akor tudi aaljilmaih, nlsklk m toakia atMfa aratskatealk pask, za katterp amcim &a (Jooer strel. Posebno pnpo roćam lahktt tro#*Tka m puaka B#ek i KnippoTimi ccrmi sa brez- dimni smodnik. — Pnporočam tudi veliko zalogo vseh lovskih potrebščin I ajaar- po najniljik cenak. ""aaa] I Faar^Tlla ia narotb« se iivrtajel« tate« ta xaa#alftT#. [ 6«««vfillii ffia safctevaitj« x••«•#■ j i« y*twlw pia^aiiaii i _._______________ -------^^_ I Avsust Repič I I talir ? yaM}aal ? Tnwfca, I I it4el«jeiip«|irmvlitfsakovrstiit I sode I W* ■■jallltlli ifili I I Kupuje in prodaja stare vinske sode. I Blaž Jesenko : I L|«bll«Ba, Stari trg 11 1 ■ priporoća H klobuke, slamplke 11 cilindre, čepiće itd. jj I po najnižji ceni. H I llustrovani ceniki zastuoj ib postnine prosto. B I — ^^^^^^^^™#^^aaaB^H^^3Spa^^ 21 i aajcenejie dežDike io soinike domaćega izdelka phporoča tvornica dežnikov in solnčnikov Jos. Vidmar Ljubljana Pred Skoffjo 19 — Prešernova ulica 4. aaBBBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaB Fr. P. Zajec Ljubljana, Stari trg 9. Predno se obrnete dru ga m, og^ejte si mojo bogato zalogo prav h. nafinei^ih Švicarskih ur iz aam zlata in srebra, ure ^EL. za damez diamanti XaaaaV in briljantin za pest- ^^^^đ^ ^^ft niče, u hane. vratne ^^^^^^^^^L verižice, poročne ^^V^aaBBaV in dru^e prstane, J^^ ^^^A krasne nastavke iz >^^^^\ ^B^ kina srebra, na- ŠT* /f%^f^ mizna orodja itd. IJU ^v^/Jaaal lahte^ajt« canik, /^^.^^jB pošljcm ga zastooj! ^mmmsssss^SOŠ^T^ Vsa\ popravila izvršujem v stoj i lastm :: delavnici točno in solidno. : Teodor Kom (p*pr«| ■•■rik Kara) pokrivaice itnl ii klepar. m\\m stninaHi. tir intaiatir 1 rtn ettv Liikiiaii MiaKla [Rta n. i Priporoča se si. obCinstvu za izvrše- vanje vsakršnih kleparskih del ter po* krtvanje z anfleSkim, franeoskim in tuzemskim Skriljem 2 aiHa]"aaalaa ftnUjai (ranK) ptlui Ritsdal z izbočno in ploSčnato opeko, lesno* cementno in streSno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kle-rarska deia v priznano solidni izvrSitvi. Bn a aaa*ta aam hsmm pmk Poprave točno in ceno. Pfmrmtmak aTtaaalCat !■ aiiL acaata la^aaV &tiMMXn&Hz*\ laaa^aaai Š*erti(ni$u&jx&čJU, 1 b ^^Maa^^^^^i-^i^^^^^^Si^n^t^^^ 5C/xcrnii5LCt^^«aaa^-> j \OBiumph tanaaui wWm IJU&MtriiMavinpecivozJUels ^|^S^ ; l^^i Združeni čevljarji I »BUHI'"««1 j»t.-.;--ni_»- ■ "--- —"J I rrri s^-^ssrsu^; ▼ Liublfanl, Wolfova ulica št 14 I prtporotajo svojo bogato zaloco cbnval za poletno sezijo. I Vae vrste moftkih, damskih ia otrofckih čevljev I lastnega in tujega izdelka. I Umati sa pete, vrbice, zmpoake, čistila itd. I vedno v največji izberi. t I lwM\ za prave gonke !d lovske ievlje. .^^ I Ijtdelujejo se po meH v lafitni delav- AS^ga^HPH I nicl, sprejemajo se tudi popravila. ^9BH| I Postrežba točna, cene solidne. — Zunanja ^^^^"Ja^ I naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenike. aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa^ aBaaaaaalBaPiHliaVCiJV'^jwm* *■ " »■»»'•"■■»n |M«ivnBV'^a*MiH»iBaaa^a^awB^aaa^HBBa^aMPBaaaaiBi^BaaB^i^BPHBV^H^H^^^^^^>^BVBMH^^^MH^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Natecaj. Podpisana uprava razplsuje natečai za mesto pod temi-le pogoji: 1) Učitelj mora imeti držaTne izpite iz 4) _iača mesečno 160 kron, glasbe in imeti dovršen koosenratorij, poldrugme- 2) zahteva se zniaie hrvaSkega »li > ^Jfo^ F S kakega drugega slovanskega jezika, r . 3) poučavanje zbornega petia, klavirja 6) prošnje se imajo poslati upravi naj-in violine, d^Je do 15- avgusta t 1. Prepis pogojev z natančnejšimi uveti se priobČi, ko dospejo upravi vse prošnje, Brvatsko pjevatho - glaslieno tfflii Mm u Zađni Mmu io mm not y Amcrlko z modemimi veiiKimi Drzoparni Kl iz . LiBiiljaiie čez Antwemea v ttew-Yorb -2 ie proga I Red Star Line ) deča zvezda Na naših parnikih Fiala\ndt Kroonland Vadarland, ZeeianiL, Lapland in Samland, ki oskrbujcjo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, v.jadna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4in6oseb, za vsakega potnika cminentnrrj^ nomena. ter trai.i vožnja 7 dni Odhod iz Ijubljaie vsak iorek popoldse [ Naši n.irniki vezijo tudi na mesec po večkra I tm% Kana do v Se verao Ameriko in je ta I vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York I Pojasnila daje vladno potrjes zastopnik I Franc Dolenc v Ljubljani. I Kolodvorska ulica odsiei stev. 26, od juinega kolodvora na levo pred znano crostilno „pri StaP6OI TiŠlerfli1 ------------------------------------------------------------------ ■ ■--------------------------------------------f la^affia^a^a^i^ ^^m~ Malnl*!«* ajima. "^Bafl iliinAAn RS -SMMS-J -------kx i Imam mitna i. J. tlaglas P 5 Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. 237 | i Haiveai zalooa nahištva j Ion xa spalM in i#«liaie sok«, mIobo Ih gosposke ssss iHS Mfes. Prtfrtfi, Mittiil, am^irMl um w%m9t Ovi OOi UmmmH mmiroci, otr#IU wMM Itd. jMfl đCJPPOOt aMB^ »alaisildaalOliai Mm *WM iftaftJHBSa 1 B^L^BVB^B^aaBB^B^^Ha^B^^B^Baa^aaBBa^^Bav paaWa^Br aw^BVH^B^^Br^Bav^BaHaw^BrV^av^Bw va^ai^aVa^BT^a^av ^aV^^aav ^r^^Ba^^^^Ba^^^^Ba^^^Va^^^VBr^^^Ba^^V U^2l^3a^ji^ji^jC; _____________Ja^aarTaar^Hi^a^aia^1* Stranih ____ SLOVENSKI NAROD. 158 štcv. ^_________________________________________________________________________________________________ ■-_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ ■ —-----------------------------------------------------------------------------------------------------------■--------------------------------------■------------------------------------------------------------ - ■ ________________________..^.^_______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ 11 Tople n Id2m Invenl l-Hl^S-sa-SiSlI ■ | ■• W J| g ■ §) ****** botmmi, kota* tuli—i, |H«iImij. Heliji I VnnSllffD i hi hir i zzzzzzzzzzszzl. szzi ■ r_________ llllllllLll :; tmtmm, fnm d^kn vnhmm m mmtmtmm « ■ ---------------- * ivMPi H•• R.«i«»kllVHtto. ■ iMi Hrvaikenii ;**• •** » - »***•* - *>«»«—i*» » t,—yn« d»»« ■ «_^_. •» %. . • . - im* tpnn t.iflfctft Sffc.cm m Hroak*«. Po** Zabok ■ n Pesti)! Zabok in postajaltiče :: ^.„j.,,, |uail -1lAir, — Po«^ •» iMenute« I Zagorjaaske žcl. kopalitte Stnbici •*•»■ *■■■■'"■» ■••• f* **■** •*«•■• w - ■ ina«!<■■ ■■ f ii^i Trtik; 12 ai U ■, « i. «i I. I tad Ja oa\ L ■»§* do 30 •fct. »»* ^»m'*»» M po^»,i scnbiek« Top&c« mi I g] [Hj [5] SBSSSBBSBS I Edina uloga Mi itli teiljei. I Avstr.-Ameriška zaloga čevljev Ljilana. ftfinm ulica i I Alfonz ^ Breznik sotlrti izvcdenec i rt včitelj Gla»b*ne Matic«. Beivetfa ia nalstarejia trvovina in izposofeTalnica klavfrfev in liar« ■aonijev. Velikanska zaloga vsoga giasbenega orodja atrua ta muzikalij. ■^&^i a "^ a 7J : Peka rij a, : slasčičarna in kavama i Jat Zalaznik I Stari trg štev. 21. : Filiale: : : Glavni trg it 6, : ' Kolodvorska ulica št. 6. 1 i XXXXXXXX i ■ I = ■ = ~| ■ .'C. Čadež . v Ljubljani ■■ Mestni trg št 14 polcg Urbaačeve maaaf. trgovite prflporo^» ^klobuke- slamnlko H tepice. nm ačko pirili B ■ krnati omtMe itl itl ■ Bla^o imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno. LMIKUSCH I gabljana, Mcstai trg 15 I pnporoča svojo veliko izber I deJHiikov to aotoftnlkov, ■ Popravila se izvrtajejo toCno in solidno. IC. kr. priv. tovarna za cement I I Ti>#taHatlia pramogokopne dr«iba v Trbovljah I piiporoča svoj pri znano izvrsten Portlantf-c«an«nt v vedno enakomerai, vse od I avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne ra I podorne trdote <«Ui »a^lii IHaj|oći dobroti kakor tuđi svoje pri znano izvrstno apno. I Priporočila in izpričevala 2307 I raznih aradov in naj slovi te j ših tvrdk so na raZpolago. I Centralni urad: Dunaj, I., Maximilianstrasse 9. IHsT SE DANES •i«»™*^^S|| 1^^^ ^^ *- mm ^*mm ■" ^^ poletne vzoi-ce ^^W ! US/ 1912 W "• pri razpoiiljalni tvrdki . ^^^b**J^M V. J. Havliček in brat, *J§F*m kopališče Podebrady, Češko. jftj^^BjJBF Ob aklloevantn na nai Ust doMte vxorce gratis I .. ^^^^^S^B^aBaH^B^alB^Ba^B^P ln franko, pri aaroćUn p«t odstotkAT popnsta. I .a^B^B^B^B^Ss^B^B^B^aVBSaB^B^B^B^B^r IBavliAkove tkanine *n cefirji »o najboltftl. I -« i ~^"^^^^^^^^^J|B^F^^^^^^^^^ Da se p. n. članom omogoči opravek poslov med opoldanskim odmorom brcz izgube delavnega Časa, se pura ori podpisani blagajni iiraflne ure počen&i s 15. inlljem 1912 za poletni čas oziroma do prekiica tako, da se bo odslej uradovalo nepretrgoma od 8. zjutraj do 2. popoldne. Za stranke bo blagajna odprta le do lp bolniŠke zglasnice se bo lzdajalo pa do zaključka. Bolniščina se bo izplačevala slej kakor prej ob sobotah, če je ta dan praznik, pa dan preje == od 8. zjutraj do 1. popoldne. ===== Okr. bolniska blagajna v Ljubljani, dne 8. julija 1912. 2442 Načelnik: Fr. Baril 1. r, JMihael Kastner J I Najcenejši ™ nakup za s 1 ■ ipeceii}sko blago. kmhiii]ftko In iiTinsko sol. PetroloJ, ■ ■ tadl v origlmatatlh pločevinastUi kaiigllab. obdavčenl Ia I I neobdaTČeni bencin (za motorje Ia avtomoblle). Oaso- ■ I lin, llgroin (sa rauvetlfavo). Kartlao olje za IHeselove ■ ■ motor)e. Vsah vnt stro)aa ol|a. Parafin. Vse mineralne I I vode Ia vrnl proizvodi Izvlrkov vedno sveil v zalogL I ■ Ljubljana, Kongresni trg lo/H I RijtBMjia io najtetrejJa Tož&la i imenko: paroiki Jeieronentaniga Lloyda" U »u Bremna NewYork I m eesareklmi vrzepatnlM „KAISKB WILHELMM, ^^KROlfPRIMZ Vmiup. fratMat VILHELM d. 0R08IV1. W aaaaniBBBBBiBvBBBBiv^B ■ m^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^a^BBBB^B^na^B^a^^^ ^^^m ^*^^^r ^^f^^^^bv bi Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. jjj Natančen, zanesljtv pook in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega ^} narobrodneea društva kakor tuđi listke za vse proge ameriških ždeznic dobite ^S ▼ LtvMtmni edino le pri aS mm uttmu«, mm m m. i & w a^^^^^aa usfroti okčeznani gostirni »pn starem Tišlerjn44. •dbed Is L|aM|aae |e veak terek, totrtek In sekete. — Vsa ^m pe|eeaili| kl se Hka|e peievaala. tetee In krezplatae. — m Peetreifca poštena, reelaa Ia seUdaa. trn Potnikom, namenjenim v zapadne driave kakor: Col«raio Meksiko, Ktliforaijo ^P Arttaa«, Dtaa, Viaaiiaf, Ncvaaa, OrcfM ia Wtslriartoa nudi nai* 4ruštvo posebno M ugodno in iiredno ceno če* latTMtta, Odhod na tej pro«i u Bremna Q enkrat mesečno. J^ u se dobivajo pa tuđi listki preko ialti«ara in na vse ostal* dele sveta kakor LWI ■fatmj^ Kaa^. laea«sAJrcft. Calaaiaa, Siafaam v lTstraH> Itd 158 itev. _____________________ SLOVENSKI NAROD.____________ Stran 15. Iptsri mrt jUMtoLMMil zatof« laotiii«?, *tt- i sahrikoT. daljMflede? Ia Tse v te strtk* *»*- :r dtjo*e predmete. :: Zajamčen uspeh! ^^p^ aK denar nazaj. ^^ ■*# ZđrraOild Imkms ■ V Jp o tzvrstn«tn nčinku. ^m (\\ Bujne, lepe I \ W prsi I £ J^i dobite ob rabi med. ^H 3r. /1. Rixa kreme za prsi ■ oUstveoo preiskano, ?ar. neflttnBpvo za ^H vwko starost ■■■—ljlw »fiL Rabi H >e zucanjc FoizJuisna pusica K 3f ve- ^H ki puSca, zadostaa za uspeh K 8— ^1 RazpoSfljanje strogo diskretno. 23*59 H lBt.HLtatent«ii^DLhni«t7I J Lasne kite 7 najlineje kakorosti po 5, 7, A 9 li 12 kroo — vse vrsto Jm ***** !• Velika zalomi ^raao-.*. fonskih plosć. /. k Pazite nattanćno s ma naslov. :: snn " MEĐIZINflL ■ parne deitilerlje ■[RMISS SIOtK - Barkovlje ■ i rata pioTC&ireiii jttklmcali. I Sobiva se povsoi! I Sprejem« zaYmroran)a Cknrdaicgm thr- ^| Yy J^ ^P^^ J A. ^^ Zavarale poslop)« hi premiCnifie proU I ljenja pe »ajrazoovretaejSih kombi na- ^T %ai požarnim Skodam pa najnižjth cenah. I čija* po• - ••• Škode cenjuje takoj in najkuUmtneje. I oobeaa druam zavarovalrica. ■aaturt |a«M ■ i4tTMJaa-14- — lapteiaaM —'t^ijaj— te kapitali)« B HS,3tO^oa*ti. Uživa najboljSI sloves, koder posloje. Zta«l )« .fOd^~»vVo«nj« «. N *eltorti *Ut *MJf - WWW«I1« Hk 4rt.Te I TK*0d »lOVtMkO-MTOdaO »pWO. Dovo,juje „ a^T^a«, teđatno I do2ivet|e in smrt z manišajoCimi se ••• •••■••lai «a|ai ■ oodDoro V narodne in občaokoriatne k fonte iutipm i nutiđ KrKei^ i mm uid stn. ti -«■ BaBBa^BaflBa^Ba^Ba^Bjaa]Ba^Ba^BajBaflBaflBa|Ba^BaaBa^Ba^BaHBjBaiBflBaB«B«Ba«B^BB^B^B^B^B^B^B^B^B^B^BVB^ ^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^■^^^■^^^■^^^^^^^^^^^^^^^■^■^^■■■^■^■■■^■■■PaiaBiaaiaaaBaiaMaMaMBa^aiap^a^B ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B^^B^^B^B^B^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B^^BjB^MB^ajMaM^a«^aaaaj^BB^a^a^Ba^ ^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^■^■^■^■^■^■^BaaiaBa^a^a^a^a^a»(aa^aia^a«aaBa^^^Ba«li^BB^^B " Skušnjave Tomaža Krmežljavčka n •• rava«kar Isil« v Av«h avcsklk, U *lM»(«te slrapal 4S9 straai. I I Ote ivcska T«l|at* fervUraa« >■«•«, *•*•*• IIMi p**t* I I M * «•*. Paillla M iibt pa ■•▼»•ti« alt «• u ««aar aa>r«| p«Mf«. I Narodna lc:xiJisGixm.ca9 r*Ju.t>lj£■.**£■.• I f—^ ■■■■■■■■■■■■■■■■ |""™1 Bff; Pozor! Dobro vino! Pozor! j^ Zaradi oddaje restavracije »prodam vso zalogo vina več 100 hektolitrov sromeljčana, dolenjca in drugo vino po nakupnih cenah. jn^ Vino oddam bodisi v Ljubljani in transito. 245° W Jos. Scbrey, restavrater na jnžnem kolodvoru v Linbllani. lsS*V __ ^^ __ ^_a«^ ^«. -**■ ^«. ■*• I | Gospodin je! Pozor!! I Ne kupujte presnega masla ali nadomestila žanje, dokier niste poizkusile slovite splošno znane svetovne znamke I BLAIMSCHEINA iUNIKUM MARGARINE I" .9UNIKUIN- II M I |T II M •• )e resni^no edino in Ijtinii^UM veje , 015tne tolSče z visoko if «»■■■•% w ■■■ prawo nadornestilo za I pasterizirano smetano, ura torej največjo r«- presno maslo, ki daleč prekaša vse doslej hvalisano. dilno vredno ftt in je r crnino zdrav UN I KUM" ni l eten' neK° naJči*ćl lzdelovanje I "iiamriiM« ""Jn"»i"-^« » se raznknje bistveno od vsefa dngili kotranorib mfl, U se nakafcjo t trportni Pri poltnih boleznib nMte jako npeteo Bergerjevo kotranovo žvepleno milo. Kot blažie kotraaovo milo: Bergenevoglicerinovo-kotranovo milo* --------------------ttalie: -------------------- Bergeiievo boraksovo mDo ia đcer nroti ogrcem, ogorenju, peuni, mo* zoljem in drugim neprilikam kote. Cena komada vsake vrste % navodllon o uporabi 70 vlnarjov. Hoto: Bergeiievo teko6e kotranovo milo je iznstst^a očhika pri kofnlfa bolenrth, \m- A ^ *~ J^ skinara na ^tari ia v bradi kator tsđi kot d&Jo&iSsSLJB sredstro za rast las. StekJenica 1 K 50 rin. H^V -rJ^H ZahteTajtep© lekaraata in ladcmih trgorinah JP^^^^^J^H iikijnčM Bep«erieva kotnnora mUa in ^ fcfU ^f pazite oa polei; ttoječo varstreno inamko ^^£,x«^ 6. Meli ft Co. na T»ki efl- 4^^^^*,^^ ketL Odlikovan s častno diplomo ^r<7UZX**--6 **€****£ na Droajo I SSS in i zlato >*^ svetinlo sa svetovni r«zmtavi « P»rixa19OO Tvornica: B. Bell A Comp., Dnnai, *~* Biberatras— 8. V Ljubljani se dobiva t lekarnah: Milana Lenstka đedicl, Ph. Mr. Joftip ^itmr, J. BCavr, fl. PiecoU, TJbald pl. Trnkoczv io v Tseb tfmgili leUrnab na Krtnjskem I Unicevalcc stenic I I Cing - £ing, ^ I H oblastveno varovan, pomori takoj vse H ■ stenice z zalego vred. ■ H Nestrupeno, blagodišeče, razkužujoče H H Dobiva se v steklenicah po 60 vin., ^H ^1 zraven spadajoča brizgalna 20 vin.. ^| ■ v Vi in */, litrskih steklenakah raz- H ^1 meroma ceneje ^| H v glavni zalogi v Ljubljani pri I I Rntonn Kane Mi I H Dmfa sredstn odiočao (HtrraUjle! H ■ PogaritM zalop: Onaj, nm. Gntzfasst Z7. ■ Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer Centrala na Đuaji. — Ustaotljc« U64. — 29 ptinžik. W MP Wl. Pltt Bdl (l fcffi JaORZM finmHI ictaBki kapital ii resem 52,000.000 kroa I Preskrbovanie vseh bankovnih transakcii n ct - Prevzcmanje imlir«lli Vtof na hranilne Najkulantncjšc izvrševanjc lirmilli ■■r«WI na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — I2pla- I i knjižice brez rentne« davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre- Ccvanje kuponov in izžrebanjc vrednostnih papirjev - Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih I I stovaniem -- Dcnar se lahko dviga v-ak dan brez odpovedi — Kupovanje in prodavanje itKaiolala novcev. - Najcmodaja varnih predalov samoshrambe (safes) ia ognjevarno shranjevanje vrednostnih pa- I JSeT strogoToktir^ upravljanje (depoti) vrednoslntti {gftj'^%*™ I I posoji a nanje. Usf-||#tlJI %m ^mmmmm pm^mmmMm lm Mm« • vmH • *mm*mm tti>#li« *mm+mi.hm tMMmteljaii tMkmf krMplate«. l I . •a^HM^Hii^^BHBBBI^Hi^^BBBBH^BBBHB^B^BlB^aaaiaBB^BaaaaaBBBB^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^BBa^aaaa^BHBB^BHaHB^^B^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ strafl *&____________________________________________________SLOVENSKI NAROD.____________________________________________________158 Stev. JG MAYER S2 TJZZz. nmmm mm \ ■■ ^^■^■Bl a&^LriiiiliaiiilBBiM a^BB aTaVaaaTliV&BlBi ^B^ na "e°e'° in "robno. ^VK -? ■ ^^" ■■^■^™"™ M Baiiiiii^M :: nega blaga« :: Ljubljana, Stritarjeva ulica. IPATENTEI Ivseb ćležela izposluje inženlt 20 I US« •■UEMaBBjHLAfLJSP« oblastveno avtor io zapriseženi patentni odvetnik I na Dunmju Vl.f ■artaltitferatraaaa at. 97. I IzboLjSa|te promet ¥ svoji gostilal Po*»f*t0 2150 & izvrstnim oenim slovanskem plzeniskim pivom -sv z iz Češke delniške pivovarne v Čeških Buđejevicah. :; ma in v Najvećja čisto slovanska pivovarna. slovanskem sr Zaloga w Ljubljani: V, H. Rohrmann. -m Lacroraa" I Zalome v Zagrebu, Trstu, Pulju, Zadru itd. v Gradežu. I Zastopstvo le prvovrstnih to-b. varen in pri^uano najboljših fr koles „KINTA" modeli 1912 Karei Camernlk & Ko. Liubliana. Dunaiska cesta 9—12. Spcciaiaa trgovi« s kolest, motorji, atto-^^ moWU in posamezn'roi dcli. ^^ Mehanićna dclavaica prvega razreda za vsa v to str oko spadaj o ča deia in popravila. Garaža za avtom*Mle. Zalaza pnevna- ^^^ ■■ tik©* :a avtomobiie. motorje in kolesa **i39a^BpF Popravila pnefinatiko« potom JSEJgg vulkani ziran>a. Benctn in olje za ^a^ vse vporabe lxposojewalnica ko- *^k>p. te*. Sol a za vožnje z vsemi vo- S^j) rili. Interesentom smo s strokov- — ^ Hitni pojasnili brezp.ačno na razpolago. —^— ć*xtt Ccnjsni lastniki sramofonou! Ker razfićni ljudje krošnjanjo z obrabljenimi plošćami ^ I po deželi, pri tem se pa izdajajo za moje zastopnike in I I tuđi popravijajo pod mojim imenom godbene stroje in | I JgTamofone, dovoljujem si si. obeinstvo v]""!"o opozoritl, I I da jaz ahR*ai Dateeaili tmHib rastopnikov in pro- I ftaiam plottc ediao ¥ svoji trgovini I Ljubljana. Sodna ulica 5. H| Na izrecno željo pošijem plošče tuđi v izbiro, nikakor pa — I ne postim krošnjariti z njimi. Kupee dobi pri tem le ob- I I I rabljene plošče, spioh je pa krošnjarjenje od hiše do hiše I 1 tuđi prepovedano, in prosim, naj se mi vsak slučaj ako I ■ prkie tak zastopnik s plošćami, in se izda za mojega za- I ■ stopnika, naznani, da se bom mogel na ta način obvaro- ■ I vati sitnosti, katere mi delajo kupci takih plošč, ko uvidijo I I da so prevarjeni in so kupili stare obrabljene plošće. I I Pri meni se dobe plošče garantirano nove in po to- 1 I tovamiski ceni. I Obenem slavnemu obćinstvu vljudno naznanjam, da __| izidejo s 1. avgustom t. 1. nove plošče s slovenskimi napevi |H moških in mešanih zborov, novosti, katere dosedaj se nišo ■ ^=^^ bile za gramofon posnete. g^š *^% Bla^ovoUte poslati naslov 1b Vam posije« ttiaaai ^^ ^m teb gnutofemskik pio** masfomi la poitntae prosto. ^^ A. Rosberser, Liubliana fd !! 500 kron!! Vam plačamako moj izkoreninjevalec „mazilo nUk" (Riasalbe) Vaših kurjih očes, brada-vic, Ude kože v trch dneh ne odstrani brez bolečin. Lonček z garancijskim listom 1 K. M*m*mjt Batova L, rosUacb tt t4 Ogrsko* Otroška igrača ■ je opravljanje domaćega perila, ako H rabimo 1208 H | samoriBldioce pralno Mw \ I Zajamčeno neškodljivo! Ni klor! H Po polurnem kuhanju H blešceče belo perilo. I PpfCllM vanijc tkanine in perilo *e v koti u ^^H nrCl3ll ^^j, Jtaitof o^ «olnca na trati ^H Tvornica: Bogomit Voitti, Dunaj l!l.|1.1 Dobiva se povsod. ^M Xtro?o solidna na]starei$a domaća tvrdka. Ju veli, zlatnina 9 srebrnina ter razne ure. ^^■^ Popravila in \rf%^ aova dela po ^jf^ nainltji ceni. jiSij^ EdiĐa zaloga ur ttfKfiiral Tim" ^^^^^^^^^^^flP^BS^ff^E^B^^^V I lili Lnd. Černe, jVTeUr, trgovac % arami ter xapri-seieni sodni c«nilec Ljubljana, Wolfova ulica st.3. I Cemlkl zastoni In postnlna prosti. |® liioei Rio uroti SI |kaslju| ^M hripavosti, kataru in ia*le- H| ^M lenju, krčnemu inoslovtk«- ^H S! mu kailjuy nego slastne H ^Keimlevel ■ prsne karamele ■ ■ s „tremi jelkami", ■ ^klU^^^ rfirn not povenenih ^| ^B*^^ hlllll izpričeval od ■ mamr DUJU L*rrv inza. I ^B amčuje gotov uspeh, lzredno prijetni ^| ^H in slastni bonhoni. ^H ■ Xavit«k 20 la 40 rin., skaUia H ■ 60 v. Fro«a|a )ik ▼ Ljubljani: ■ ^H i bald pl. Trnkocry. lekama. Kiti. Sušnik, >e- ^H ^H kama. Dr. G. PiccoH. lekarna. Deželna le- ^H ^1 kama Mr Ph. And Bohinc, lekarna prikroni ^M ^H Mr. Ph. Jos. Čizmar, lekartia. AnL Kane. dro- ^H ^H genja. B Cvaoćara, drogerija ^Adrija". ^M ^B Daniel Pire, lekartia 1 dri ja. J. Beremann, le- ^H ^H karna. Noto mesto. C. Andrijandic. lekarna. ^H ^H Novo mesto. Jut Hus, lekarna pri Mar. P. Vi- ^H ^H pava. Milan Wacha, lekarna, Metiik*. A Ra- ■ ^H hl«k. lekarna. Radovljica. Ilinko Brillt, le- ^H ^H kama, Litija. Karti Savnik, lekarna pri .Sv ^M ^^m Trojici*, Kranj. Fr. Baccarcich, lek., Postojna. ^^B ^M Jos Moćnik, lekarna, Kamnik. E. Burdycli, ^M ^H lekarna ▼ Šk UkL Mg. Ph. B. Uvicka.lekama. ■ ^B Triić. Ph. Mr E. Koželj. lekarna. Jesen i« ^M ^H V. Arko, trp^>vec, Senožeće Jo«. Rudolf. drog. ^H ^H l.itija. I. Kanduiar, trg Menge*. Joa. Andk.lt ^B ^M kama v Ribnci v*^ ^M 2432 V ? Zenitna ponodba. - S4 let star orožniški stražmojster s 60 K pokojnine, poleg tega privatni uradnik s skupne piačo 210 K na mesec, z nekoliko prihranjenim premoženjem v gotovini, vedno trezen vendar ne abstinent, obrti vajen se želi v svrho ženitve seznaniti s Slovenko, gospodično ali vdovo. Starost 18—28 let, dobra samostojna šivilja, samostojna obrtnica ali da je sigurno, da v kratkem vsled podedovanja ali na drug način zahtevano dosežejo, učiteljica samostojna poštna opraviteljica ali pa katere so sigurne, da lahko v kratkem dosežejo po* kojnino, ali da ima primerno premoženje. Ne srne biti višja od 163 cm, belolične imajc prednost. — Vse gori omenjeno se ne zahteva iz hrepenenja po bogastvu ali želeč živet brez dela, temveč iz želje, postati samostojen in glavno stguren obstanek. — Če mogočć naj se priloži slika, tajnost jamčena pod „Ne xamndlmoil na upravništvo »Slov. Naroda- F. L Popper čevlji j£ za gospode in gospe so nogam M naj bol j priležni, lićni io najboljse M kakovosti. Naprodaj samo pri . " JULIJI STOR, Ljubljana | ^ Prešernova ulica št 5. ^k Goysserski čevlji za turiste, higijenični §j A Čevlji za otroke in Lawn - tennis - čevljL J? ++> Š A. Hauptmanna nasledniki ===== LJUBLJANA. ==— Tvornica kemičnih barv, lakov in firnežev, priporoca: Oljnate b arve Suhe barve Emajine barve | Fasadne barve Marilln trg št. 1. Vse vrste s is firnežev, :: :: čopičev, i: i: lakov, s: Mavec (Gips) Olje za pode in stroje Kartiolinei I Naslov zadostuje: m I A. Zankl sinovi v Ljubljani. I Ceniki zaslonj! Cenikl zastonj! r. p. vune & komp., Ljubljana ii tovara* zarezanih stresnikov :: ponudi vsako poljubno množino p«l—L dvofa^ zartml strešnik zak ri vač s poftcvno obrezo in priveznim nastavkon> „sistem MARZOLA". Br*x ooipi-tin navzforl Streha popolnoma vapna pred nevihtamil mmm vm» ■ mm kntie tm sedoniosn. e ^tS^ir^r. >