Julij 133 (3/2011) I letnik 6 | Cena 5 € | ISSN 1854-3669 3. industrijski forum IRT 2011 v znamenju inovativnosti Visokohitrostno frezanje v orodjarstvu Novi mejnik pri rezkanju MESSER BflPPOIP brusilne In rezalne ploiče www.rappold-winterthur.si Strategije programske opreme za vitko proizvodnjo Uporaba termoplastičnega materila BASF ULTRAMID A3EG7 FC namesto medenine Surovine - temelj civilizacije ^YASKAWA MOTOMAN 9771854366000 industrijska olja in maziva kua al IIHJI - dvižni magneti magneti za vpenjanje orodij magnetne mize za rezkanje QUAD-PRESS magneti za vpenjanje oroc za brizganje plastike dvižni magneti magnetne mize BTS Company d.o.o. Ljubljana, Bratislavska 5 Maribor, Cesta k Tamu 16 T: 01 5841 412 T: 02 4600 300 F: 01 5249 224 F: 02 4600 306 uvodnik 7 utrip doma 15 26 Hidria se je predstavila na dogodku Evropske pobude za zelene avtomobile v Bruslju 27 V Secopu se nadaljuje tehnični del pogajanj 28 Avtomobilski sedež s samodejno po višini nastavljivim vzglavnikom 34 Poročilo s konference o avtomatizaciji v industriji in gospodarstvu AIG'11 37 Odličen odziv razstavljavcev na 44. MOS 38 Litostroj - pohod na nove trge 40 Visokohitrostno frezanje v orodjarstvu 48 Izivi globalnega trga 51 Podelitev priznanj manus 2011 54 Specialisti na področju mazanja 57 Vrsta obdelovalnih ploščic za materiale ISO S 58 Produktivno v tanki pločevini 61 Operativno učinkovito poslovanje je boljše poslovanje utrip tujine 64 64 Hitreje in bolje do lukenj v kompozi-tnih materialih 66 Industrija ulivanja - Pomen in prihodni izzivi 70 Novi mejniki pri rezkanju 74 Večja produktivnost in varnost pri podjetju Hormann Automotive s hitrimi vpenjalnimi sistemi 76 Nove tračne in krožne žage za razrez aluminija iz Behringerja proizvodnja in logistika 78 80 Strategije programske opreme za vitko proizvodnjo 86 Yaskawa dopolnila ponudbo robotov MOTOMAN z robotom tipa delta 88 Dnevi industrijske robotike 2011 90 Zmogljivo in prilagodljivo posamično prijemalo za velike hitrosti in različne uporabe 92 Hirschmann BAT300 FX2, dostopna točka za brezžično lokalno omrežje 93 Visoka napetost za varnost 94 Siemens je razširil sistem za branje kod z novimi funkcijami in različicami nekovine 86 101 TST zdaj tudi v Sloveniji 103 Vetrne turbine iz Lurana S 104 Novosti pri Meusburgerju 105 Arburg na sejmu FIP 105 Prihodnost avtomobilske industrije v karbonskih vlaknih? 106 Nova področja uporabe poliamida in PBT 106 Centralna konzola z mazivom Krytox 107 Proizvodnja petrijevk v 16+16-gnez-dnem orodju napredne tehnologije 96 112 Podjetje S&T Slovenija prvi med ponudniki IT-storitev v Sloveniji 113 HP prejel certifikat SAP za storitev v oblaku 113 na Genis Akademiji o sodobnem vodenju tehnične dokumentacije 114 Programska oprema podjetja Autodesk za načrtovanje izdelkov 116 Leto novih tehnologij 118 Canon s petimi novimi večnamenskimi napravami 119 V znamenju 100. obletnice 120 Življenje v oblaku 15 3. industrijski forum IRT 2011 v znamenju inovativnosti Slovenski inženirji, raziskovalci v industriji, pa tudi študenti tehniških fakultet iz Slovenije in sosednje Hrvaške so se na začetku junija v Portorožu zbrali na 3. industrijskem forumu IRT 2011. Osrednja pozornost letošnjega foruma je bila namenjena inoviranju, oziroma kako zamisli pretopiti v dodano vrednost. V več kot 40 strokovnih prispevkih so predavatelji predstavili stanje v industriji na področju inoviranja in izpostavili svoje pomembnejše izzive. O inoviranju je spregovorila okrogla miza, ki je predstavljala enega od vrhuncev dogodka, inovativnost pa je tudi eden ključnih elementov projekta Inteligentni sistem laboratorijev v zdravstvu - ILAB, ki si je prislužil priznanje TARAS. 2. forum operativne odličnosti odlično uspel Res se je spet zgodil. Forum operativne odličnosti. Kot je bilo obljubljeno, spet na dan mladosti, 25. maja 2011. Že drugič v organizaciji Strokovnega društva za operativno odličnost, ki je počasi, a vztrajno zraslo iz Društva za izmenjavo dobrih praks 6-sigma. Društvo je nastalo (nekoliko simbolično in s pozitivno naravnanostjo) 25. maja 2007 na podlagi odločitve trinajstih navdušencev in zagovornikov metodologije 6-si-gma, da bomo več kot dvajsetletnemu slovenskemu molku o 6-sigmi naredili konec ter ustanovili društvo za promocijo, razvoj in izmenjavo dobrih praks in izkušenj na to temo. Saturnus praznuje 90 let Hella Saturnus Slovenija je konec junija praznovala 90. obletnico Saturnusa, obletnico, s kakršno se lahko pohvali zelo malo slovenskih podjetij. Začetki današnjega podjetja segajo v leto 1921, natančneje v obrtniško delavnico, v kateri je peščica zaposlenih izdelovala izdelke iz pločevine. Danes je Hella Saturnus Slovenija del mednarodnega koncerna Hella Group in eden največjih slovenskih izvoznikov, ki s približno 1 900 zaposlenimi svoje, več kot 60-letne izkušnje v razvoju in proizvodnji svetlobne avtomobilske opreme v Sloveniji uspešno združuje s številnimi priznanimi avtomobilskimi blagovnimi znamkami. Emil Lajovic, oče Saturnusa, je leta 1921 na Komenskega ulici v Ljubljani v skromni obrtniški delavnici začel izdelovati pločevinaste škatle. Kmalu je delavnica postala premajhna, tako da se je prej kot v treh letih z več 10 zaposlenimi preselil v novo tovarno. 55. mednarodni sejem tehnike in tehničnih dosežkov Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) ter Obrtna zbornica Slovenije (OZS) sta organizirali skupinski nastop za slovenska podjetja na 55. mednarodnem sejmu tehnike in tehničnih dosežkov na beograjskem sejmišču. Sejem je potekal med 9. in 13. majem 2011. Najuspešnejšim razstavljavcem, ki so pokazali odlične tehnične in tehnološke dosežke, je vodstvo sejma podelilo nagrade in priznanja »Korak v prihodnost«. IRT Julij 33 VI kazalo oglaševalcev 37 3-WAY, Tomaž Vujasinovic s.p. 1, 83 ABB, d. o. o. 93 A-CAM, inženiring, d. o. o 6 Anni, d. o. o. 95 ASM'2011 71 Basic, d. o. o. 77 Behringer GmbH 1, 3, 124 BTS Company, d. o. o. 23 Cajhen, d. o. o. 119 Camincam, d. o. o. 50 Celjski sejem, d. o. o. 60 CHEMETS, d. o. o. 1 CNC-PRO, d. o. o. 121 DATACOM, d. o. o. 24 Društvo livarjev Slovenije 91 EGES 55 FUCHS MAZIVA LSL, d. o. o. 75 HALDER, d. o. o. 53 HENNLICH, d. o. o. 42 ib-procadd, d. o. o. 67 ib-CADdy, d. o. o. 10 ICM, d. o. o. 57, 59, 61 ITS, d. o. o. 17 Industrijski forum IR 2011 1, 99 KMS, d. o. o. 69 Litostroj Jeklo, d. o. o. 1, 39 LOTRIČ, d. o. o. 1, 73 Mastroj, d. o. o. 1, 47 Messer Slovenija, d. o. o. naslovnica Montanwerke Walter Werkzeug GmbH 1, 87 Motoman Robotec, d. o. o. 2 OLMA, d. d. 1, 63 Rappold Winterthur brusilna tehnika, d. o. o. 101, 103 ROBOS, d. o. o. 1, 123 Sandvik Coromat 35 Sejem ZEPS 2011 65 SolidCAM, d. o. o. 120 STROJNISTVO.com 29 Tecos 27 TEHNA PLUS, d. o. o. 41 TBW, d. o. o. 45 Tipteh, d. o. o. 1, 12 TM, d. o. o. 1, 107 TOP TEH, d. o. o. 56 UL FS - revija VENTIL 1, 31 Zibtr, d. o. o. utrip doma Strokovni sejemski četverček s pozitivno oceno obiskovalcev in razstavljavcev Štiri strokovne bienalne sejme Forma tool, Plagkem, Graf&Pack in Livarstvo, ki so štiri dni potekali v Celju, si je ogledalo skoraj 11 000 obiskovalcev. V *: organizatorju sejmov, družbi Celjskisejem, d. d., po- ' 1 jasnjujejo, da so tako presegli obisk iz leta 2009, ko so bili ti sejmi prejšnjikrat. Rezultat sejemskega obiska potrjuje pozitivne ocene sejemskega dogajanja, ki so jih podali razstavljavci in obiskovalci. Med slednjimi so bili številni tujci, tako iz držav južnega Balkana (Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Srbija) kot tudi iz Evropske unije (Avstrija, Češka, Francija, Italija, Nemčija). V Celjskem sejmu z zadovoljstvom sprejemajo rezultate raziskave, ki so jo izvedli med razstavljavci in obiskovalci sejmov, saj so skoraj vsi razstavljavci svoj nastop na sejmu ocenili za uspešen ali celo zelo uspešen. Trud, ki so ga v svojo predstavitev na sejmu vložili razstavljavci, so cenili tudi obiskovalci sejmišča. proizvodnja in logistika Naprava za 100-odstotno kontrolo pri sestavljanju vzglavnikov Renault j95 V podjetju Johnson Controls - NTU, d. o. o., v Slovenj Gradcu smo se zaradi doseganja višje produktivnosti, zahtev kupca po natančno in pravilno sestavljenem avtomobilskem vzglavniku ter v izogib napačnim dobavam kupcem odločili za investicijo v »poka-yoke« napravo za 100-odstotno kontrolo pri sestavljanju vzglavnikov Renault J95. Andrej Rotovnik Ambrož Podkoritnik Aziz Khalaf nekovine Uporaba termoplastič-nega materiala namesto medenine V vsakem splakovalniku pri straniščni školjki se uporablja polnilni ventil, katerega priključek za pritrditev vodovodne cevi je izdelan iz medenine. Medeninasti izdelki so v trenutnih razmerah na trgu podvrženi nenehnemu spreminjanju cen, predvsem podražitvam. To je bil tudi eden od pomembnejših razlogov za preizkušanje novega termoplastičnega materiala. Andrej Kobal Marko Raspor Aleš Primožič Mojca Šajina ■ napredne tehnologije Surovine - temelj civilizacije Zemlja je polna dragocenih surovin, ujetih v stenah, skritih pod puščavami ali pokritih z oceani že milijone let. Do njih je pogosto zelo težko priti, zaloge nekaterih pa se zaradi čezmernega izkoriščanja nevarno zmanjšujejo. Korenine našega napredka so večinoma v nedrih našega planeta, pogosto tudi več tisoč metrov globoko. Surovine, »življenjska sila naše civilizacije«, so ujete v stene, skrite ■—— pod puščavami ali pokrite z oceani že milijone let - nafta, pitna voda, dragocene kovine, redke ™ rude. Prebivalstvo na Zemlji se vsako leto poveča za približno 80 milijonov ljudi. STAY-fN Storage for your netbook and notebook Unite de stKtage USB pour netboote a noteboote USB ključek 16GB Verbatim Netbook USB Drive 43941 Specifikacije: -velikost 16 GB - minimalna hitrost branja 10MB/sec - minimalna hitrost zapisovanja 3MB/sec - priklop USB 2.0 (kompatibilen z 1.1.) - teža le 2 grama - dimenzije 17,15 x 14,85 x 7,7 mm - garancija 2 leti Redna cena 42,90 € Akcijska cena 32,90 c Akcijska cena velja pri nakupu v spletni trgovini www.anni.si in vnosom kode za popust „joker-usb" Akcija velja do 31.07.2011 JÀ Verbatim. Technologyyou can trust anni www.anni.si Anni d.o.o., Motnica 7a, Trzin telefon 015800 800 e-pošta: info@anni.si Darko Švetak urednik Ljudje nismo stroji. Že od začetka industrijske revolucije je težnja po dvigu učinkovitosti poslovanja, t. i. produktivnosti, v samem vrhu želja s tehniko okuženih posameznikov in skupin. Lastniki kapitala so na spisek dodali še zahteve po dobičkonosnosti poslovanja. A pri vsem tem pehanju za uspehom in rezultati ne gre pozabiti še na nujen sestavni del te enačbe - počitek. Tudi najboljši stroji in roboti, ki delajo 24 ur na dan, 7 dni v tednu in skoraj vse leto, potrebujejo občasen remont in osvežitev. Ljudje, tudi tisti najbolj žilavi, ki več kot polovico časa vsakega dne namenijo delu, še vedno rabijo odmore in počitek. Če ne za drugega, za prehranjevanje in spanec. Že res, da naporen delovni ritem utrdi človeka, vendar ga hkrati tudi izčrpa. Zato poznamo dopuste in počitnice, ki jih velja izkoristiti za sproščanje in nabiranje nove energije ter idej. Počitnice Tovarnarji in obrtniki so že v preteklih stoletjih spoznali, da delovna aktivnost človeka upada skladno s slabšanjem njegovih delovnih pogojev, med katerimi je denimo tudi temperatura. In ker so vrednosti živega srebra v Evropi najvišje ravno v poletnih mesecih, je precej logično, da se takrat dela več odmorov in privošči delavcem počitnice. Že res, da nam sodobna tehnologija v obliki klimatskih naprav znatno poenostavi pogoje v delovnih okoljih in skoraj odpravi potrebo po vezavi počitnic na letni čas, vendar, saj veste, tudi klimatske naprave stanejo in porabljajo energijo, ki ni poceni. Pa je vmes še veliko mehkih dejavnikov - denimo gledanje zaposlenih skozi okno na množico brezskrbnih mimoidočih, ki so na dopustu, povezava s šolskimi počitnicami... dolgo bi lahko našteval. Dejstvo je, da odmor in počitek potrebujemo. Želim vam, da bi ga izkoristili z osebami in za dejavnosti, ki so vam blizu in pri srcu. Verjamem, da se boste tako(j) bolje počutili in pozitivno energijo prenesli tudi na svoje delo. Prijetne počitnice! Glavni in odgovorni urednik: Darko Švetak Urednik področja proizvodnja in logistika: dr. Tomaž Perme Urednik področja nekovin: Matjaž Rot Urednik področja naprednih tehnologij: Denis Šenkinc Tehnični urednik: Miran Varga Strokovni svet revije: dr. Jože Balič, dr. Aleš Belšak, Edvin Batista, dr. Boštjan Berginc, dr. Franci Čuš, dr. Slavko Dolinšek, dr. Igor Drstvenšek, dr. Mihael Junkar, dr. Zlatko Kampuš, dr. Peter Krajnik, Boris Jeseničnik, Boštjan Juriševič, dr. Janez Kopač, dr. Borut Kosec, Jernej Kovač, , Marko Mirnik, dr. Blaž Nardin, Marko Oreškovič, dr. Peter Panjan, dr. Tomaž Pepelnjak, dr. Aleš Petek, dr. Andrej Polajnar, Janez Poje, Henrik Privšek, dr. Jože Rodič, dr. Mirko Soković, Janez Škrlec, dr. Janez Tušek, Anton Zličar Novinar: Esad Jakupovič Prevajalci: Ivica Belšak s.p., Damjan Klobčar Lektoriranje: Lektoriranje, d. o. o., (www.lektoriranje.si) Idejna zasnova: Saša Brunčič, Barbara Kodrun s.p. Računalniški prelom revije: Darko Švetak s. p., Jan Lovše Oblikovanje naslovnice in oglasov: Boštjan Čadej Izdajatelj: PROFIDTP d.o.o., Gradišče VI 4, SI-1291 Škofljica, Slovenija Naslov uredništva: Revija IRT3000 Motnica 7A, SI-1236 Trzin Naročnine, oglaševanje in marketing: Revija IRT3000, Motnica 7A, SI-1236 Trzin, Slovenija Tel: (01) 5800 884, Faks: (01) 5800 803 Mobi: 051 322 442 E-pošta: info@irt3000.si Tisk: Tiskarna EUROGRAF, d. o. o. , Velenje Naklada: 3.000 izvodov Cena: 5,00 € IRT3000 - inovacijerazvojtehnologije ISSN: 1854-3669. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1059. Naročnina na revijo velja do pisnega preklica. Revijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Copyright© IRT3000 Avtorske pravice za revijo IRT3000 so last izdajatelja, podjetja PROFIDTP d.o.o. Uporabniki lahko prenašajo in razmnožujejo vsebino zgolj v informativne namene, in sicer samo ob pridobljenem pisnem soglasju izdajatelja. Intervju: Frederik De Wilde Ideja prihodnosti - z nanotehnologijo do bolj črne črnine [the next idea] voestal-pine Art & Technology Grant je poslanstvo Ars Electronice, ki odkriva in nagrajuje ljudi, ki se v svojem pristnem inova-tivnem pristopu soočajo z globalnimi dejstvi in okoliščinami, obenem pa razvijajo prodorne koncepte. Zadnjo nagrado je za najbolj črno nanotehnološko kreacijo lani prejel 36-letni Belgijec Frederik De Wilde. Novi najtemnejši material, ki ga je ustvaril človek, vpija več kot 99,9 odstotka svetlobe oziroma dosega 0,045-odstotno odbojnost ter je vidno temnejši od koščka steklastega ogljika in 1,4-odstotnega standarda odbojnosti NIST. Jernej Kovač Ali lahko podrobneje razložite projektno idejo z naslovom Hostage? Projekt Hostage je pravzaprav raziskovalni, umetniški in etnološki projekt. Sprva se mi je porodila ideja ustvariti umetniško delo. Ali lahko ustvarim umetniško delo, ki je bolj črno od črnega? Avtor, ki me je spodbudil k tej zamisli, je renesančni slikar Caravaggio, ki je zaslovel z učinkom clair obscure oziroma chiaroscuro. Tehnika temelji na posebni vrsti močne črne barve, ki okrepi dramatičnost oseb, upodobljenih na sliki. Razmišljal sem nekako takole: »Pozabi na naracijo in se osredotoči na način, kako lahko ta učinek preneseš v sodobnost. Pozabi na upodobljene like in ohrani samo to črnino, kako jo še okrepiti.« To je bila moja spodbuda. Vendar namen je šele začetek in pogosto tudi konec... Sodeloval sem že s številnimi univerzami po Evropi in ZDA, tako da ni bilo težko priti v stik s pravimi raziskovalci. Če hočeš ustvarjati na področju nanotehnologije, se moraš podati v meko nanotehnologije, v ustanovo, kjer se je vse skupaj začelo - Rice University v Teksasu, Austin. Zakaj se je vse začelo tam? Natanko pred petindvajsetimi leti je živel mož z imenom Harold Kroto, zdaj Sir Harold Kroto, saj je prejel Nobelovo nagrado za svoje dosežke. Astrofizik je z opazovanjem vesolja prišel do pomembnega odkritja, da obstaja nekaj, čemur pravimo ogljikove molekule. Odpravil se je na raziskovanje na Rice University in tam spoznal kemika Richarda Smalleyja. Pogovarjala sta se o teh stvareh in šla v laboratorij. Kot se zgodi umetnikom in včasih celo proti vsakršni logiki, sta tudi omenjena znanstvenika nekaj odkrila. Ugotovila sta, da lahko ustvarita sintetično ogljikovo molekulo. Gre za velik preboj v znanosti, saj je pomenil začetek milijardne dolarske industrije. Njuno odkritje leta 1985 je spremenilo naš pogled na stvarnost, arhitekturo in računalništvo. Za izjemno pomembno odkritje (fuleren - C60 op. a.) sta leta 1996 prejela Nobelovo nagrado. Imela sta ogromno strokovnega znanja. Večina ljudi misli, da je nanotehnologija t. i. bottom-up proces, vendar je dejansko oboje, tako bottom-up kot tudi top-down. Pri uporabi nanotehnologije za projekt Hostage sem tudi jaz uporabil bottom-up proces. Naj malce pojasnim proces ustvarjanja superčr-nega materiala, ki absorbira vso svetlobo v vidnem in delno tudi nevidnem polju. Začne se s čistimi materiali, saj jih potrebujemo za to delo. Na primer silicijeva rezina, ki se v tehničnem jeziku imenuje substrat. Videti je kot zgoščenka, narejena je iz silicija in jo lahko narežete na rezine. Odlično se reže in ima odlično strukturo. Sledi postavitev v »spotter« (element naprave za nanašanje, namenjen bolj točkovnemu nanosu, op. a.). Vanjo morate ponovno vstaviti čisti material, na primer baker, zlato ali aluminij. S to napravo lahko nanesete plast bakrovih atomov gostote enega nanometra ali kar koli želite. Vrsta plasti, materiala in način odlaganja v plasti postanejo zelo pomembni elementi v poznejši fazi. Depozit morate IRT Julij 33 VI nato obdelati na način kemijskega odlaganja pare. Kemija. Vsi plini, ki so šli skozi kot majhne ogljikove molekule, začnejo reagirati z nanometrsko tankimi plastmi, in kar naenkrat zaradi visokih temperatur in plina, ki odteka skozi, superčrni material začne rasti. Ogljikove nanocevke so pravzaprav izjemno tanke cevke, razvrščene druga ob drugi in rastejo kot drevesa. Vse skupaj je zelo organsko. Niso povsem ravne in imajo biserno strukturo. Če bi si jih ogledali skozi poseben mikroskop, bi videli obliko heksagonov. Struktura je močnejša od virusa. Vezi so torej drugačne, kar pomeni, da je material, če upoštevate njegovo težo in moč, desetkrat močnejši od jekla. Če bi iz tovrstnega materiala ustvarili letalo, ob morebitni odpovedi motorjev ne bi strmoglavilo, temveč bi letelo naprej, supermoč-no. Tak material bo spremenil veliko stvari. Poleg tega je tudi boljši prevodnik. Elektroni se premikajo skoraj povsem prosto in ni nikakršnega upora. To so bile sanje Richarda Smalleyja pred petindvajsetimi leti. Rekel je nekako takole: »Predstavljajte si, da se znebimo bakra, električnih kablov in uspemo razviti ogljikove nanocevke, ki bodo oblikovale novo električno omrežje Evrope. Ne bomo izgubili skoraj nobene energije. Izguba je minimalna, skoraj kot bi primerjali klasične žarnice z žarilno nitko in LED-žarnice, ki porabijo neznatno količino energije. To bo zagotovo spremenilo svet.« Trenutno se znanstveniki ukvarjajo s projektom vrtenja ogljikovih nanocevk kot nekakšnega tkanja in lahko ustvarijo že kar precej dolge nanocevke. Nekoč, morda čez dvajset let, bomo lahko z njimi nadomestili ves baker in električno napeljavo v Evropi. Bistvo je v tem, česar uporabnik ne vidi. Kako se lotevate nanotehno-logije - znanstveno, tehnološko ali umetniško, in predvsem zakaj? Zame je to vsekakor umetniški projekt. Gre za interakcijo in vzajemno učenje, kar pomeni, da se poslužujem znanstvenih vplivov, ki prihajajo do mene, sam pa jim dodajam umetniške ugotovitve in informacije. Vse temelji na interakciji in informacij ah, idejah ter komunikaciji, ki jih generiramo skupaj. Mislim, da je to zelo pomembno. Umetnost je močan katalizator za generiranje idej in eksperimentiranje. Imam vtis, da znanstveniki razvijajo ideje od točke A do B in C, mi pa včasih preskočimo katero fazo. Rečemo si: »Enostavno poskusimo!« To privede do zelo smešnih reči in novih odkritij. Poleg tega kot umetnik veliko razmišljam tudi o občinstvu. Prav tako razmišljam o socialnih tehnologijah in omrežjih. Vsaka tehnologija se poslužuje tudi socialne tehnologije. Ko prikazujete svoje delo, razmišljate o imaginarnem občinstvu. Gre za komunikacijo oziroma nekomunikacijo in gre za socialno interakcijo. Ljudje ob ogledu dela postanejo vpleteni, tako da prihaja do izmenjav, komunikacije, saj začnejo zastavljati vprašanja. Slednja generirajo umetniško delo. % • Mislim, da tega znanstveniki ne počnejo. To jih enostavno ne zanima. Kot umetnik morda bolj razvijate ustvarjalni potencial. Tudi tako lahko rečemo, seveda. Na področju nanotehnologije je razvoj izredno hiter. Kakšen pa je kreativni potencial nanodelcev? Mislim, da se percepcija vrti okoli svetlobe. Svet okoli sebe vidimo zaradi odseva. Brez odseva ni vida. Vsa umetnost, razen morda zvočne, temelji na teh načelih. Ko razmišljam o tem, kaj zame pomeni prava umetnost, gre dejansko za zastavljanje vprašanj. Umetniško delo je skorajda alibi, seveda mora biti dovolj močan, vendar gre pravzaprav za alibi, da bi pri ljudeh sprožili drugačno razmišljanje, občutenje in ponovno izpraševanje običajnega pogleda na svet. Vzemite za primer projekt Hostage. Že sam stavek »To je bolj črna črnina« pri občinstvu sproži razmišljanje, ali sploh obstaja nekaj, kar je bolj črno od črnega. Že to pri ljudeh sproži radovednost. Naj poudarim tudi, da je standard črne barve v Evropi drugačen od črne v ZDA. Če greste k tiskarju, je glavna referenca pompon črna. Kaj je prava črnina? To postane kulturna vrednost, pa tudi fenomenološka - odvisno od pristopa. Poleg tega je to še psihološka stvar - saj vi črno barvo vidite drugače kot drugi, vaša interpretacija je drugačna. Če pogledamo stožce v očesni mrežnici, so najbolj občutljivi zeleni stožci. Črna barva za vsakega posameznika pomeni drugo. Poleg tega se razlikujeta tudi kontekst in okolje, kar vodi v druge zaplete. V svojem procesu ustvarjanja največje slike sem odkril gostoto materiala. Če želiš razstaviti svoje delo, ga moraš nekako zavarovati ter zaščititi pred prahom in drugimi zunanjimi vplivi. Ustvariti moraš nekakšen ovoj, hkrati pa poiskati material, ki bo odseval minimalno količino svetlobe, sicer bo tvoja črnina postala manj črna. Prav slednje je trenutno zame resnično velik problem, zato veliko raziskujem to področje. Poleg tega moram najti način multiplih kodov na steklo. To je skoraj začetek znanstvenega raziskovanja, najti steklo, ki bo stoodstotno transparentno. Vidite, vse omenjene probleme predstavim industriji in znanstvenikom, saj jih moram nekako rešiti, zanimivi pa so tudi zanje. Ne nazadnje je to tudi smisel mojega početja. Kje je ločnica med znanostjo oziroma tehnologijo in umetnostjo pri vašem projektu? Mislim, da gre za ponovno izpraševanje in brisanje meja. Temu smo bili priča v renesansi, obdobju Leonarda Da Vincija, kjer ni bilo jasno začrtanih meja. Mislim, da je v 19. stoletju vse postalo tako kompleksno, da smo dejansko potrebovali specializacijo, strokovnjake in poglobljeno raziskovanje. Danes kot »kača, ki grize svoj rep,« začenjamo razumeti, da se moramo vrniti nazaj. Preveč smo že zašli in zdaj je pomemben le tisti vmesni prostor. Tehnologija nam pri tem zelo pomaga, saj potrebujemo multidi-sciplinarni pristop, potrebujemo strojnike, kemike, biologe in umetnike, ki premikajo meje in uresničujejo napredek. To je enkratno. Znanstveniki so vse bolj dovzetni za multidisciplinarni pristop, umetniki, še posebno medijski, pa po naravi vselej ustvarjajo v multidisciplinarnem kontekstu. Lahko grem še dlje, ustvarjajo v transdisci-plinarnem kontekstu. Znanost nekoliko zaostaja na ravni socialne interakcije in tega, kar tovrstna interakcija generira. Upam, da bo na neki točki tudi moja spodbuda vplivala na to, da se bodo znanstveniki pomaknili od multidisciplinarnega pristopa, ki ravno vznika (zato mu moramo pustiti čas), k transdisciplinarnemu in interdisciplinarnemu pristopu. Ali pri svojem projektu pričakujete posebne zaplete? Seveda, so tehnični zapleti. Trenutno na primer lahko ustvarimo le črne vzorce dimenzije 2 cm x 2 cm. Če bi želel ustvariti delo večjih dimenzij, recimo 4 m x 4 m, še ne vem, kako bi to naredil, saj bi za to potreboval ogromno časa - kot so v srednjem veku potrebovali dvajset let za izdelavo kompleksnih umetnin. Poleg tega se poraja še eno vprašanje. Kako lahko te majhne vzorce zložim skupaj in iz majhnih elementov ustvarim veliko sliko ter jih med seboj povežem? To je pomembno tudi za nanotehnologijo. Če bodo želeli ustvariti električno omrežje, bodo morali industrijsko in dovolj hitro povezati vse posamezne elemente. Zanimiva raziskovalna tema, mar ne? Naslednji je trajnostni vidik, ki znanstvenikov in industrije ne zanima. Svet, družba in ekologija postajajo vse bolj nasilni. Naravo je vedno težje obvladovati, viri so izčrpani, svet je prenaseljen, in to je naša prihodnost. Kako bomo to rešili? Potrebne so drastične rešitve na znanstveni, pa tudi družbeni ravni, tako v inženiringu kot tudi znanstvenem raziskovanju. Tveganja so danes veliko večja in pogostejša, zato moramo biti toliko bolj previdni. Kako bomo to rešili? Mislim, da so taka in podobna vprašanja precej prisotna v mojem delovanju, morda ne v samem umetniškem udejstvovanju, temveč na diskurzivni ravni. Kako se bomo spopadli z nanodelci, kako jih bomo reciklirali? S to težavo se soočam že pri svojem delu, misliti moram tudi na zaščito, če se slika poškoduje in delci začnejo lebdeti. Kako se bom zaščitil? Kakšna so varovala, katera so tveganja, kako reciklirati? Tega znanstveniki ne vedo. Začeli smo proizvajati, vendar se ne znamo spopasti s tem problemom. To je velika težava. Mislim, da so lahko v tem primeru umetnost in umetnik ter celotni umetniški kontekst nekakšen svarilec o stvareh, ki jih še moramo premisliti in dognati. Mfldriarodni sejem m avtomaliko, robollke, mefislnsnlko hfltmafjcui»' rrp^ft FWrfcf Autortra-'irvin Rpbohés. Mophafrorot www.Ifanr.sk Eno podjetje. Brezmejne možnosti HeOÖXTHM Bb3M0KH0CTM Jedno preduzeće. Brezgranične mogućnosti. One company. Boundless possibilities. Kateri so nujni pogoji za uresničitev ideje projekta Hostage? Najprej moraš seveda imeti zamisel o poslanstvu projekta. Nato moraš poiskati prave ljudi, ki ti omogočijo prostorski in časovni okvir ter ponudijo strokovno pomoč pri snovanju dela, da bi lahko razumel, kako deluje z optične, kemične ravni. Potrebuješ prostor z visokotehnološko opremo, potrebuješ pa tudi denar in čas, saj so stroški izjemno veliki. Kako iščete sredstva za projekt? Kot umetnika me financira belgijska vlada, in sicer flamsko govorno območje. Napisal sem predlog, v katerem sem navedel, kaj hočem raziskovati in kakšen je pričakovani rezultat. Gre za klasično projektno financiranje. Omenili ste, da ste sodelovali z Rice University iz Teksasa, zgledovali pa ste se tudi po delu znamenitega Yvesa Kleina. Katere posebne postopke, procese in metode ste uporabili? Yves Klein je bil umetnik, ki je zelo zaslovel v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in prestavlja vodilno osebnost gibanja novi realizem. Obstaja neka podobnost z mojim delom, saj je on ustvarjal z ultramorsko modro barvo. Gre za supermodri pigment. Kako ohraniti modrino? Soočal se je z enakim problemom kot jaz, saj ob kreiranju emulzije iz omenjene modre barve slika izgubi intenziteto. Že leta 1962 in celo prej je sodeloval z znanstveniki in kemiki. Slednji so zanj ustvarili sintetično smolo, imenovano Rhodopas, s katero je poškropil delce in tako fiksiral pigment ter obenem ohranil intenziteto in avtentičnost čiste ideje. Tako lahko občudujete monokromne slike, ki so zelo modro obarvane in prečudovite, tako čiste. Zame so pomenile referenco pri ustvarjanju čiste črnine. Poleg tega tudi jaz sodelujem z znanstveniki in odkrivam možne načine prikaza mojih del na najbolj pristen in čist način. Ta primer kaže na izvrstno sodelovanje in interakcijo med umetnikom in znanstveniki. Neverjetno in izjemno. Nagrada Golden Nica, ki ste jo prejeli za svoje delo, vključuje tudi enoletno umetniško rezidenco v Linzu, kajne? Ne gre za nagrado Golden Nica, temveč za nagrado v okviru programa Next Idea, in za to sem prejel štipendijo. Kakšno raziskovalno podporo so vam nudili v Futurelabu Ars Electronica? Kakšni so bili predvideni inputi in outputi? Kakšni so bili v tem času vaši cilji in čemu ste dali prednost? Človeški viri, posamezniki, ki imajo različna strokovna znanja in veščine, od računalniškega programiranja do 3D-modeliranja. V Futurelabu je veliko strokovnjakov, zato sem to dodobra izkoristil. Imel sem tudi pisarno in prostor za shranjevanje, prav tako sem uporabljal muzejske vire in osebje se je res zelo trudilo biti udeleženo v vseh fazah razvoja projekta. Kaj vam pomeni nagrada Next Idea, ki ste jo prejeli v smislu vašega nadaljnjega kreativnega udejstvo-vanja? Festival Ars Electronica je velika referenca na področju novih medijev. Gre za enega največjih evropskih festivalov, ki prepleta umetnost, medije in tehnologijo, zato je zame zelo pomemben. Če dobiš tako nagrado, postaneš nekakšna referenca in ljudi začneš zanimati. To opažam tudi po obisku moje spletne strani http://www. frederik-de-wilde.com/. Vendar je vaša spletna stran še v pripravi. Ja. Ustvaril sem veliko del, ki bi jih želel takoj predstaviti, vendar dobro in učinkovito. V nekaj mesecih bom posodobil spletno stran in dodal nove vsebi- Kako prihaja do sodelovanj, kako so porazdeljene naloge in pozneje njihovi učinki? Ali mislite na sodelovanja z znanstveniki v Futurelabu ali bolj na splošno? Na splošno. Obstaja rek »Veriga je tako močna kot njen najšibkejši člen«. Umetnik ima seveda veliko težo, pomembni so znanstveniki, pa tudi institucije in zaposleni na Rice University. Profesor, ki je dekan fakultete, je tudi moj zelo dobri prijatelj. On lahko privoli v sodelovanje, vendar če institucija sodelovanje odkloni, potem nastane težava. Ustanova lahko zavrne uporabo opreme in storitev, zaplete se lahko tudi pri urejanju vprašanja intelektualne lastnine. Toliko dejavnikov je. Če me država ne bi financirala, kako bi sploh ustvaril projekt? Porabil bi dve leti ali še več, da bi ponovno našel denar za produkcijo. V tem smislu je država zelo pomembna v prvi fazi, ko omogoči prvi impulz za zagon projekta. Zdaj vidim tudi, kako pomembna je medijska pokritost in posledično njeno generiranje učinkov. Mislim, da se je ves trud obrestoval. Ni šlo za veliko denarja, saj sem se resnično lahko zanesel na prijatelje na Rice University, ki so mi zelo pomagali. V prihodnosti to ne bo več moj scenarij. Veliko bom moral vložiti v svoje projekte in trenutno se zelo ukvarjam s fundraisingom. Kakšno pomoč potrebujejo mladi uspešni strokovnjaki, da bi udejanjili svoje zamisli in koncepte? Mislim, da moraš določati vnaprej in biti zelo kritičen do sebe. Tu se vse začne. Razmisliti moraš, kaj je osebna in kaj zgodovinska inovacija. Če si do sebe kritičen, bo večina stvari, ki jih počneš, predstavljala osebne inovacije. Vzroki so raznovrstni -to počneš kot umetnik, saj je to terapevtsko oziroma ti je na primer blizu neki slog, hočeš to početi, vendar se moraš vprašati, ali to dejansko pomeni napredek tudi v širšem kontekstu, kako se vključuje v zgodovinski okvir, kakšna je tvoja vizija prihodnosti, ali je to nekdo že odkril ali ne. Nato ugotoviš, da ti je morda preostal le en odstotek, in tam začneš. Moj nasvet je, raziskuj, eksperimentiraj, vendar se ti ni treba utopiti v »mašineriji umetniškega dela«. Počni nekaj koristnega in videl boš, da je veliko manj pravih umetnikov (smeh). To je pomembno, saj je danes lahko vsakdo umetnik. Morda to drži, morda ne. Jaz v to ne verjamem, in če si dovolj kritičen do sebe, slej ko prej to ugotoviš. Tudi jaz ustvarjam že štiri ali pet let in vseh svojih del nisem predstavil javnosti. Ljudje so se spraševali, kaj počnem, vendar sem veliko raziskoval in kar precej garal. Tega nisem pokazal javnosti. Kar naenkrat sem dobil zamisel, ki je bila zelo dobra in zahteva poglobljeno študijo. Obravnava sedanjost in prihodnost, zato sem vanjo vložil. Splačalo se je plavati proti toku. Mislim, da moraš biti sposoben plavati proti toku in biti zelo kritičen, sicer boš ostal le hobist. Videl sem že veliko boljšo umetnost, ki so jo ustvarili akademiki v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja, kot pa je umetnost tako imenovanih profesionalnih umetnikov. Kaj vam pomeni beseda prihodnost? Sami ste tudi filozof, kajne? Ja, študiral sem filozofijo. Mislim, da je prihodnost neznanka, saj ne moremo napovedati svoje usode niti zase niti za preostali svet. Vendar lahko opazujemo vzorce. Če se dovolj odpreš in poseduješ vsaj malo znanja, lahko opazuješ gibanje trendov. Opazuješ reko, ki teče s hriba, in vidiš, v katero smer bo zavila. To lahko storiš. Dober primer je podal filozof Tales. Ljudje niso vedeli, kaj počne, stalno je nekaj razmišljal, vendar ga nikoli niso videli delati. Spraševali so se, kako se preživlja. Kar naenkrat je Tales z opazovanjem zvezd in zapisovanjem vzorcev poletja lahko napovedal, da bo naslednje poletje zelo ugodno, tako da bodo oljke bogato obrodile. Vsi so mislili, da bo naslednje poletje grozno in letina slaba. Z denarjem, ki ga je privarčeval, je po ugodni ceni pokupil vse lokalne preše za oljke. Naslednje poletje je bilo izjemno ugodno in zaslužil je veliko denarja. Vaščanom je povedal: »To je tisto, kar sem počel,« in jim dokazal, kako uporablja svoj intelekt. Po- membno spoznanje, ki mu moramo slediti, je, da ne sodimo ljudi. Lahko delno predvidimo prihodnost in stvari predalčkamo. S predalčkanjem pridemo do vzorcev, na podlagi katerih lahko predvidimo vizijo prihodnosti - veliko bolj ekstremno okolje, prenaseljenost, izčrpani viri, višje temperature, in moramo se sprijazniti z dejstvom, da ni nobenega varovala. Tehnologija nam ne bo pomagala, prihodnost moramo razviti kot družbena bitja, kar pomeni, da se moramo naučiti živeti z manj dobrinami, kot smo vajeni. To je zelo pomembno. V prihodnosti bomo imeli masovne preboje, odkritja, ki bodo na novo opredelila vse, kar vemo o fiziki in snovi, o tem, zakaj miza tehta 20 kg in zakaj jaz tehtam 70 kg. Vse to se bo zgodilo v tem stoletju. Zato bo tudi črnina postala zanimiva, saj nas bo začelo zanimati, kaj je temna energija. Morda bomo v tem stoletju odkrili, kaj je temna energija, kaj drži vesolje skupaj. Vse te stvari, naš pogled na svet in kolonizacija vesolja in Lune ter pridobivanje rude bo zagotovo nastopilo v prihodnosti, saj imamo že povsem izčrpane vire. Obstajal bo genetski inženiring, in to v veliko večji meri kot danes. Vse odkar je človeštvo na svetu, se dogajajo spremem- Končno enotni evropski patent »Končno! Upam, da bo to ena izmed stvari, ki se bo uresničila. Mislim, da mora Evropa močno delati na tem, da ne bo le enaka ZDA in Kitajski, ampak bo boljša, z manj birokracije in še bolj učinkovita in konkurenčna. Zadovoljni so tudi na Uradu RS za intelektualno lastnino, ki ga vodi dr. Jurij Žurej: "Naš temeljni interes je zagotoviti sistem, ki bo slovenskim inovativnim podjetjem omogočal rešitve z manj birokracije in za nižjo ceno. Sklep prinaša ustrezno rešitev za obe dilemi, in to na ravni EU. Bistvene ugodnosti lahko pričakujejo predvsem mala in srednja podjetja." ■ be. Tudi ko pomislimo, ali palica lahko plava na vodi, je to spreminjanje sveta. S tem ko zapičiš palico v tla, nastane arhitektura, to pa je začetek kulture. To je naša usoda. V dobrem in slabem. Vendar moramo verjeti vanjo in iz nje izluščiti največ. ■ Jernej Kovač, UL-Fakulteta za strojništvo HONDA v spomin v r Prof. dr.sc. Branimir BARIŠIĆ - In memoriam Branimir Barišić je bil rojen 19. maja 1969 v Banjaluki, kjer je končal osnovno šolo in gimnazijo matematično-računalniške smeri. Leta 1993 se je vpisal na študij strojništva na Tehnični fakulteti Univerze na Reki, na kateri je 3. junija leta 1997 diplomiral na smeri Proizvodno strojništvo. Na Tehnični fakulteti je leta 2002 pridobil naziv magistra znanosti z magistrsko nalogo »Analiza procesa izvlačenja in iztiskanja z uporabo sto-hastičnega in numeričnega modeliranja«. Zagovor za doktorsko disertacijo »Analiza pojava Lüdersovih črt v procesu izdelave izdelkov iz tanke pločevine« je imel leta 2006. Na Tehnični fakulteti se je zaposlil 1. septembra leta 1997 kot asistent na Zavodu za industrijski inženiring in menedžment, po doktoratu je bil leta 2006 izbran in imenovan v znanstveno-učni naslov docenta, potem pa leta 2009 v naslov izrednega profesorja. Učil je tehnologijo oblikovanja kovine in kovinarske tehnike. Vodil je katedro za merilno tehniko in sisteme kakovosti ter laboratorij za tehnične meritve pri Zavodu za industrijski inženiring in menedžment. Od oktobra leta 2010 je bil prodekan za poslovne odnose. V svoji bogati karieri se je specializiral v Italiji, Švici, na Poljskem, v Sloveniji, na Slovaškem, Madžarskem, v Bolgariji, Romuniji, na Češkem in v Angliji. Branimir Barišić je bil tudi glavni urednik znanstvene revije Engineering Review, ki izhaja na Tehnični fakulteti na Reki, bil je član uredništev mednarodnih znanstvenih revij CA Systems in Production Planning, Journal for Technology of Plasticity in IRT3000. Bil je med ustanovitelji in organizatorji konference IN-TECH (International Conference on Innovative Technologies). Kot član znanstvenih ali organizacijskih odborov je sodeloval na več kot 30 mednarodnih znanstvenih srečanjih. Področja njegovega znanstvenega raziskovanja in delovanja so bila tehnologija oblikovanja kovin, modeliranje, simulacija in optimiranje procesov oblikovanja in merilne tehnike. O tem je kot avtor ali soavtor izdal dve knjigi v angleščini ter več kot 150 znanstvenih prispevkov, med njimi 18 v revijah, indeksiranih v knjižnih bazah CC, SCI in/ali SCI-Exp, zaradi česa ga štejemo med najuspešnejše mlade raziskovalce na področju tehniških znanosti v Republiki Hrvaški. Pomembno je tudi, da je izumitelj patentne tehnologije za oblikovanje kovinskih izdelkov. Kot raziskovalec je sodeloval v treh nacionalnih znanstvenoraziskovalnih projektih s finančno podporo hrvaškega ministrstva za znanost, izobraževanje in šport, pa tudi v dveh strokovnih projektih, enega je financiral PC Buzet, d. o. o., drugega Luka Reka, d. d. Branimir Barišić je bil sodelavec projekta TEMPUS »Education quality improvement by E-learning technology« (UM_JEP-19105-2004) in vodja srednjeevropskega programa CEEPUS za izmenjave študentov in profesorjev na univerzitetnih programih »Concurrent Product and Technology Development - teaching, research and implementation of joint programs oriented in production and industrial engineering« (HR-0108). Branimir je bil posebno ponosen na tretjo nagrado v skupnem vrednotenju evropskih programov CEEPUS, ki jo je prejel 18. marca letos na ministrski konferenci v Varšavi. To je danes najboljši rezultat enega od programov CEEPUS, ki so ga vodili hrvaški strokovnjaki. Branimir je bil izreden sodelavec, velik de-loholik in večni optimist. Ni bil eden od tistih, ki se izogibajo problemom. Takrat je celo še trdneje prijel za delo in ni imel miru, dokler ni rešil problema. Bil je človek z izjemno delovno energijo, ki je ni bilo mogoče spregledati. Včasih ga ni bilo enostavno spremljati, kar vedo vsi, ki so z njim tesneje sodelovali. Vsi, ki so ga še bolje poznali, pa so vedeli, da je Branimir človek velikega srca in izredno nežne duše, še posebno ko je govoril o svoji družini. ■ Prijatelj in sodelavec Branimir, počivaj v Prvi mož Umarja za letos ne pričakuje dodatnega zadolževanja Zaradi spremenjenega potenciala za gospodarsko rast po krizi je Slovenija s ciljem ohranitve sistemov socialne varnosti zadolženost povečala za približno dvakrat. Konec prvega četrtletja je tako javni dolg države znašal 45,2 odstotka BDP, direktor Umarja Boštjan Vasle pa dodatnega zadolževanja letos ne pričakuje. Kot je Vasle pojasnil na današnji novinarski konferenci v Ljubljani, je imela Slovenija pred krizo potencial za gospodarsko rast na ravni med 3,5 in štirimi odstotki. Takšna rast je ob relativno nizki mednarodni zadolženosti, ki je znašala približno 23 odstotkov BDP, omogočala vzdrževanje sistemov socialne varnosti. Kriza je potencial za rast znižala na raven med 1,5 in 2,5 odstotka, zato je Slovenija s ciljem ohranitve sistemov socialne varnosti svojo zadolženost povečala za približno dvakrat na 45,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) ob koncu prvega letošnjega četrtletja. "Trenutno depoziti države v bankah znašajo 3,2 milijarde evrov, kar pomeni, da je v javni dolg vštetih tudi nekaj depozitov države," je pojasnil Vasle. Glede na precej velike depozite v bankah direktor Umarja ne pričakuje dodatnega zadolževanja oziroma proračunska gibanja ne kažejo potrebe po tem. Vasle sicer ne izključuje možnosti, da bi finančno ministrstvo ocenilo, da so v danem trenutku razmere na mednarodnih finančnih trgih bolj ugodne kot v začetku leta, in bi država izvedla še eno zadolžitev, ki bi služila potrebam proračunskega primanjkljaja v prihodnjem letu. "To je sicer le možnost, saj ni nobenih signalov, da se bo to zgodilo," je zatrdil Vasle. O javnem dolgu Slovenije je na kratko spregovorila tudi ministrica za gospodarstvo v odstopu Darja Radić, ki je predstavila delo ministrstva v svojem mandatu. Po njenih besedah gledano globalno Slovenija ni tako zadolžena, kot je mnogo držav, problem Slovenije pa je, da javni dolg hitro narašča. Po osebnem mnenju Radićeve je pri tem dilema, za kaj se zadolžiti: "Če bi nam dolg narasel za investicije v produktivne naložbe, v gospodarstvo, v razvoj, bi bilo to zame celo sprejemljivo." Vprašanje pa je, kam je šel ta dolg, še pravi Radićeva, ki je prepričana, da ni šel za omenjene investicije, ampak druge stvari. "To pa je slabo," meni. ■ 3. industrijski forum IRT 2011 v znamenju inovativnosti - Dobri pri pisanju strateških dokumentov, pri imp ementaciji se zatika Slovenski inženirji, raziskovalci v industriji, pa tudi študenti tehniških fakultet iz Slovenije in sosednje Hrvaške so se na začetku junija v Portorožu zbrali na 3. industrijskem forumu IRT 2011. Osrednja pozornost letošnjega foruma je bila namenjena inoviranju, oziroma kako zamisli pretopiti v dodano vrednost. V več kot 40 strokovnih prispevkih so predavatelji predstavili stanje v industriji na področju inoviranja in izpostavili svoje pomembnejše izzive. O inoviranju je spregovorila okrogla miza, ki je predstavljala enega od vrhuncev dogodka, inovativnost pa je tudi eden ključnih elementov projekta Inteligentni sistem laboratorijev v zdravstvu - ILAB, ki si je prislužil priznanje TARAS. Nataša Vodušek Fras dr. Tomaž Perme Foto: Nataša Muller »Programski in organizacijski odbor foruma sta pri oblikovanju programa vodila dva jasna cilja. Prvi je bil oblikovati program iz industrije in za industrijo, ki bo seznanil strokovno javnost z novostmi, inovacijami, rezultati raziskav in razvoja, s sodobnimi tehnologijami in njihovo uporabo ter resničnim stanjem in izkušnjami na vseh osrednjih področjih foruma. Drugi cilj pa je bil s programom podpreti forum kot mesto za učinkovito izmenjavo mnenj in izkušenj ter navezovanje strokovnih in poslovnih stikov,« pojasnjuje predsednik programskega odbora foruma dr. Tomaž Perme, ki je po zaključku dvodnevnega druženja v Portorožu z zadovoljstvom ugotavljal, da sta programski in organizacijski odbor uspešno opravila svoje delo. Med strokovnimi prispevki so imeli udeleženci - v dveh dneh jih je bilo na dogodku 279 - priložnost prisluhniti mag. Primožu Miheliču iz TPV, d. d., ki je predstavil svetovno inovacijo v avtomobilski industriji, s katero so se podjetju odprle številne nove poslovne priložnosti. Avtomobilski sedež s po višini samodejno nastavljivim vzglavnikom so strokovni javnosti prvič predsta- Primož Mihelič: Osebno nisem naklonjen različnim subvencijam. Si pa danes podjetje težko privošči, da jih ne izkoristi, če jih koristijo vsi drugi. vili februarja letos in takoj doživeli odličen odziv avtomobilske industrije, ki je izrazila zanimanje za izum. »Ko smo predstavnikom različnih avtomobilskih koncernov podrobneje predstavljali to rešitev, smo izkoristili priložnost in jim predstavili še druge dele naše proizvodnje ter sklenili čisto konkretne posle, ki jih že izvajamo,« je udeležencem foruma razložil Primož Mi-helič, član uprave in direktor za trženje in razvoj v TPV, d. d. Povedal je tudi, da so se v podjetju odločili za fokusirani razvoj, tako da so se osredotočili samo na avtomobilske sedeže. Pri tem je zelo pomembno imeti zdrave temelje v proizvodnji, je zbranim še namignil Primož Mihelič. Da v Sloveniji zelo veliko govorimo o inovativnosti, dejansko pa o njej premalo vemo, je menil Miloš Ebner, MBA, direktor strateškega inoviranja, Trimo, d. d. Ebner je prepričan, da je bolj kot čudežni recept, ki ga dejansko ni, pomembna jasna odločitev o vzpostavitvi inovacijskega procesa, za katerega pa je treba tudi locirati sredstva in energijo ter pritegniti najvišje vodstvo podjetja. »V gospodarstvu po moji oceni manjka zavedanja, da je treba vlagati v razvoj, kar je posledica predvsem trenutne lastniške strukture. Na ravni države pa še vedno iz razmeroma dobrih strateških dokumentov ne preidemo na konkretno apliciranje.« Miloš Ebner: Inovativnost ni umetnost. Prevečkrat jo dojemamo kot nekaj nematerialnega, preveč se zanašamo na intuicijo. V inovativnost je treba vlagati. O obvladovanju inovacijskih procesov in inovacijski platformi Goldfire je udeležencem foruma spregovoril Dušan Bevc, Invention Machine Corporation, ki že približno dve leti v Jugovzhodni Evropi predstavlja inovacijsko platformo Goldfire. Tudi Bevc opaža, da v Sloveniji zadnje čase zelo veliko govorimo o inovacijah, družbi znanja. Ko pa želiš to aplicirati na konkretno poslovno okolje, vse prepogosto spoznaš, da vlada veliko nerazumevanje in delovanje po načelu »saj se bo nekomu že posvetilo in bomo že kako«. »V resnici to čakanje na prebliske ni več dovolj,« poudarja Dušan Bevc. Še posebno to velja za ključne inovacije, ki se danes dogajajo na presečišču različnih tehnologij. Za to pa posameznik ni več dovolj, vseh relevantnih znanj, ki so potrebna, si tudi velika podjetja ne morejo privoščiti. Skušajo pa z zagotavljanjem ustreznih orodij zaposlenim omogočati, da Dušan Bevc: Inovativnost ni več naključni proces. čim prej pridejo do kreativnih procesov, ki vodijo do inovacij. Okrogla miza o inoviranju: Odstraniti je treba ovire pred ustvarjalnimi ljudmi Eden od vrhuncev prvega dne foruma je bila okrogla miza o inoviranju, oziroma kako zamisli pretopiti v dodano vrednost. Na njej so ugledni gosti iz industrije in podpornega okolja predstavili svoja mnenja o tem, kako pospešiti inoviranje in razvoj v podjetjih ter kako spodbuditi sodelovanje med gospodarstvom in znanstvenoraziskovalnim okoljem kot temeljema za povečanje inovativnosti in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Na okrogli so sodelovali prof. dr. Miha Boltežar, vodja Laboratorija za dinamiko strojev na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, ki je med drugim na vprašanje, kako v raziskovalnih institucijah vedo, kaj Portorož, 11. in 12. junij potrebuje industrija, odgovoril, da tako, da to neposredno preveriš na terenu. Tanja Mohorič, direktorica za inovacijsko kulturo in evropske projekte v družbi Hidria, d. d., meni, da imamo v Sloveniji dobro napisane strateške dokumente, manjkajo pa nam izvedbeni načrti. Inovacijska kultura v podjetjih je odvisna predvsem od vodstva podjetja, ki mora biti glavni motivator inovacijske dejavnosti. Miloš Ebner poudarja, da je treba intelektualno lastnino zaščititi, tako da ne zaviramo razvoja. Mag. Primož Mihelič pa je zbranim med drugim razložil, da kadar koli neko slovensko podjetje dobi posel za komponento v avtomobilski industriji, »smo zmagali na svetovnem prvenstvu, saj je šlo povpraševanje po vsem svetu«. Ključni rezultati ankete Udeleženci, ki so se odzvali in izpolnili anketo, so dogodek povprečno in na vsa vprašanja ocenili več kot zelo dober. Povprečno najvišji oceni so podelili organizaciji dogodka in konferenčnemu gradivu, najbolj edini pa so si bili pri oceni programa dogodka, strokovnih prispevkov in strokovne razstave. V programskem delu so bili najbolj zadovoljni z okroglo mizo, pri priznanju TARAS pa so pogrešali več prijav. Dogodek so prepoznali tudi kot zelo dobro priložnost za mreženje. Drugi TARAS Inteligentnemu sistemu ILAB Prestižna kipca, priznanje za najuspešnejše sodelovanje znanstvenoraziskovalnega okolja in gospodarstva TARAS, sta letos prejela družba LOTRIČ laboratorij za meroslovje, d. o. o., in raziskovalna skupina Instituta Jožef Stefan, Odsek za inteligentne sisteme. Priznanje sta si družba in raziskovalni oddelek prislužila za projekt Inteligentni sistem laboratorijev v zdravstvu - ILAB, v katerem so izdelali prototip inteligentnega informacijskega sistema, ki omogoča inteligenten nadzor okoljskih parametrov laboratorija. Strokovna komisija je v obrazložitev zapisala, da je projekt ILAB spodbuden dosežek sodelovanja gospodarstva in znanstvenoraziskovalnega okolja, ki s celovitostjo in inventivnostjo rešuje konkretne izzive varnosti in kakovosti industrijskih laboratorijev, hkrati pa ima potencial prenosa znanja in izkušenj iz industrije in znanosti v zdravstvo. Kipec TARAS, ki je delo oblikovalke Nine Mihovec, Wilsonic, d. o. o., iz titana pa ga je po najsodobnejšem postopku ulivanja izdelalo podjetje Akrapovič, d. d., sta iz rok predsednika interesnega združenja Razvojna iniciativa Slovenije (RIS) dr. Tomaža Savška prejela direktor podjetja Lotrič Marko Lotrič in dr. Matjaž Gams, vodja raziskovalne skupine in projekta z Instituta Jožef Stefan, Odseka za inteligentne sisteme. Marko Lotrič je ob tem povedal, da je prejem nagrade priznanje za opravljeno delo in predvsem velika spodbuda za naprej. Matjaž Gams pa je izpostavil, da se prav na takih dogodkih ustvarja prihodnost Slovenije. /71 industrijski forum n LjJnovacije, razvoj, tehnologije Dogodek je namenjen predstavitvi dosežkov in novosti iz industrije, inovacij in inovativnih rešitev iz industrije in za industrijo, primerov prenosa znanja in izkušenj iz industrije v industrijo, uporabe novih zamisli, zasnov, metod tehnologij in orodij v industrijskem okolju, resničnega stanja v industriji ter njenih zahtev in potreb, uspešnih aplikativnih projektov raziskovalnih organizacij, inštitutov in univerz, izvedenih v industrijskem okolju, ter primerov prenosa uporabnega znanja izznanstveno-raziskovalnega okolja v industrijo. Portorož, 11. in 12. junij 2012 Dodatne informadje in prijava na dogodek: Industrijski fòrum I RT 2012, Motnica 7 A, 1236 Trzin tel.: 01/5800 8841 faks: 01/5800 803 e-pošta: info@forum-irt.si www.forum-irt.si BASF Slovenija, d. o. o., Michael Nam, direktor Leto 2011 je mednarodno leto kemije in zelo pomembno za našo družbo. Kemija je znanost, ki se ukvarja s perečimi vprašanji sodobnega sveta, kot so zagotavljanje energije, mobilnosti in prehrane. Prav tako se spopada s perečimi problemi v gradbeništvu in stanovanjskimi vprašanji ob vse večjem porastu svetovnega prebivalstva. Ponosni smo, da smo glavni sponzor IRT-jeve-ga foruma, ki ima velik pomen za celotno industrijo, predvsem pa za družbe, ki vlagajo v inovacije. struktivne predloge letošnjih udeležencev ter si prizadeval pripraviti še odmevnejši in strokovno bogatejši 4. industrijski forum IRT 2012. Ta bo v Portorožu drugi teden v juniju, in sicer 11. in 12. junija 2012.H Celotno dogajanje na forumu, katerega glavni pokrovitelj je bilo vodilno svetovno kemijsko podjetje BASF, je dopolnila strokovna razstava. Svojo ponudbo je predstavilo več kot 40 razstavljavcev, med njimi kot pokrovitelji dogodka tudi podjetja ABB, BTS Company, Lotrič in Motoman Robotec. V preddverju glavne dvorane se je predstavil pokrovitelj strokovnih predstavitev o inoviranju Innovation 2020, projekt Evropskega teritorialnega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo, katerega partner je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Rezultati in odziv udeležencev in razstavljavcev tretjega foruma organizatorja navdajajo z optimizmom. Vodja organizacijskega odbora Darko Švetak poudarja, da bo organizacijski odbor skupaj s programskim natančno preučil vse pobude in kon- IZJAVI DOBITNIKOV PRIZNANJA TARAS Marko Lotrič, direktor, LOTRIČ laboratorij za meroslovje, d. o. o. Osvojitev Tarasa je zame osebno zelo veliko priznanje, priznanje vsem našim raziskovalkam in raziskovalcem, ki so sodelovali v projektu. Hkrati je pomembna motivacija za nadaljnje delo. Prepričan sem, da bomo ILAB uspešno predstavili na trgu in da bo v dveh letih, kar je običajni čas, v katerem lahko ocenimo uspešnost projekta, upravičil svoj obstoj. Dr. Matjaž Gams, vodja raziskovalne skupine, Institut Jožef Stefan, Odsek za inteligentne sisteme Priznanje meni osebno in mojim sodelavcem zelo veliko pomeni. V njem vidim tudi priznanje prizadevanjem, da Slovenijo dvignemo na višjo raven. Veseli me tudi, da je kultura sodelovanja med gospodarstvom in znanstvenoraziskovalnimi institucijami zaživela, manj zadovoljen pa sem z izvajanjem naših dobrih idej, saj jih vse premalo pride v dejansko uporabo. Izjave pokroviteljev in razstavljavcev ABB, d. o. o., Karl Jerman, vodja prodaje Pokrovitelj foruma smo od vsega začetka in menimo, da se je dogodek v treh letih dobro razvil, da pridobiva na pomenu. Predstavljeni prispevki so zelo kakovostni, zanimivi, zato smo prepričani, da bo forum v prihodnjih letih še krepil svojo vlogo. LOTRIČ laboratorij za meroslovje, d. o. o., Primož Hafner, vodja laboratorija Industrijski forum IRT je eden boljših dogodkov v okviru tehnologije in industrije v Sloveniji. Kot takega ga prepoznavamo v naši družbi, zato smo od vsega začetka tudi njegov pokrovitelj. V prihodnje bi si želeli, da bi se ga udeležilo še več raznovrstnih udeležencev, še več t. i. težke industrije, tudi večja medijska pozornost bi bila dobrodošla. BTS Company, d. o. o., Branko Ušaj, komercialist tehnolog Osebno menim, da je forum vsako leto boljši. Organizacija je dobra, tudi okrogla miza je bila dobro organizirana in vodena. Mogoče bi morali na forum pritegniti še mala inovativna podjetja, npr. Pipistrel, da predstavijo svoje dosežke. Želel bi si tudi aktivnejšo vlogo partnerskih zbornic foruma. Rezultati nagradnega žrebanja: • LCD LED monitor 20" AOC E2043Fs (Bogdan KONEC, BASF Slovenija, d. o. o.) • Večfunkcijski tiskalnik HP 4500 WiFi, (Vid POVALEJ, CadCam Lab, d. o. o.) • Digitalni fotoaparat Nikon Coolpix L23 črn (Dragan KUSIĆ, TECOS Celje) • Dvodnevni obisk sejma EUROMOLD, Frankfurt 2011, (Karl JERMAN, ABB, d. o. o.) • Tipkovnica in miška brezžična Logitech S520, (Marko ŠINKOVEC, Danfoss Trata, d. o. o.) • Pet celoletnih naročnin na revijo IRT3000 (majica, podloga za miško, trak): - Benoit FRICARD, BASF Slovenija, d. o. o. - Danilo EKAR, Strojnistvo.com - Luka SELAK, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana - Matej MERKAČ, Motoman Robotec, d.o. o. - Stanislav JAKELJ, ACRONI, d. o. o. godku obiskala prava ciljna publika, in sicer inženirji, pa tudi vodilni delavci podjetij, ki so naši potencialni poslovni partnerji. IB-PROCADD, d. o. o., Jure Sternad, vodja prodaje in marketinga Sodelovanje s forumom nam je v ponos, saj z ekipo zelo dobro sodelujemo. Za dolgoročno prihodnost dogodka ne bi bilo dobro, da postane dogodek predavateljev, zato bi si želel večjega pretoka obiskovalcev. Lani in letos je bilo v Sloveniji ustanovljenih izjemno veliko kompetenčnih centrov, razvojnih centrov, ki imajo v svojih projektih upravičena sredstva za izobraževanje. Te ljudi pogrešam na dogodku, kot je Industrijski forum IRT. Motoman Robotec, d. o. o., Aljoša Zupanc, vodja prodaje Forum je dogodek, srečanje nam primernih ali enakih podjetij, zato smo njegov spremljevalec že tretje leto. Naša pričakovanja so bila tudi letos izpolnjena, saj nas je na do- SimTec, dr. Simon Muhič, direktor Industrijski forum je vsako leto zelo dobrodošel dogodek, ki ga razstavljavci in ostali sodelujoči izkoristimo za mreženje ter izmenjavo svežih idej na področju inoviranja in ostalih industrijskih področjih, kjer prepletamo naše ideje in izkušnje, kako doseči v Sloveniji boljše razmere na tem področju. Upam, da se bo forum prijel v industriji, da bodo partnerji iz industrije spoznali prednost takega dogodka in iz tega potegnili nekaj več. Morda pogrešam večjo, bolj razpršeno udeležbo, predvsem iz institucij znanja, pa tudi iz ostale industrije. Na forumu so namreč predvsem podjetja, ki se zavedajo pomena inoviranja, izkušnje, ki nam jih nekateri predstavljajo, pa so lahko zelo pozitivne tudi za podjetja, kjer nimajo takih pristopov. ■ Strokovni sejemski četverček s pozitivno oceno obiskovalcev in razstavljavcev Štiri strokovne bienalne sejme Forma tool, Plagkem, Graf&Pack in Livarstvo, ki so štiri dni potekali v Celju, si je ogledalo skoraj 11 000 obiskovalcev. V organizatorju sejmov, družbi Celjski sejem, d. d., pojasnjujejo, da so tako presegli obisk iz leta 2009, ko so bili ti sejmi prejšnjikrat. Rezultat sejemskega obiska potrjuje pozitivne ocene sejemskega dogajanja, ki so jih podali razstavljavci in obiskovalci. Med slednjimi so bili številni tujci, tako iz držav južnega Balkana (Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Srbija) kot tudi iz Evropske unije (Avstrija, Češka, Francija, Italija, Nemčija). V Celjskem sejmu z zadovoljstvom sprejemajo rezultate raziskave, ki so jo izvedli med razstavljavci in obiskovalci sejmov, saj so skoraj vsi razstavljavci svoj nastop na sejmu ocenili za uspešen ali celo zelo uspešen. To se je izrazilo tudi v njihovih odgovorih o izpolnjenih pričakovanjih sejemske predstavitve, saj jih je tri četrtine na to vprašanje odgovorilo pritrdilno. Skoraj 70 odstotkov razstavljavcev je tudi že napovedalo sodelovanje na prihodnjem sejmu, vsi preostali se samo še niso odločili. Trud, ki so ga v svojo predstavitev na sejmu vložili razstavljavci, so cenili tudi obiskovalci sejmišča. Kot so navajali v raziskavi, jih je večina sejmišče obiskala zaradi ogleda sejemske ponudbe in novosti, pa tudi zato, da bi izvedeli koristne informacije. 86 odstotkov obiskovalcev je navedlo, da je prikazano izpolnilo njihova pričakovanja - več kot 40 odstotkov tistih, ki so sejme obiskali že v preteklosti, je tudi navedlo, da so bili letošnji sejmi boljši od preteklih. Več kot 80 odstotkov jih je odločenih, da bodo sejme ponovno obiskali. Celjsko sejmišče je v štirih sejemskih dneh pokazalo, da se razmere v industrijah, ki so se predstavile na sejmišču, izboljšujejo. Najbolje so svetovno gospodarsko krizo prebrodili orodjarji, medtem ko je trenutno v najslabšem položaju grafična industrija. Ker je rezultat slednje po besedah dr. Gora-zda Goloba z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani najbolj vezan na promocijo in oglaševanje, lahko pričakujemo boljše čase, ko se bodo izboljšale splošne gospodarske razmere in bo industrija znova več vlagala v promocijo. Ministrica Radičeva: Novi proizvodi so naš motor za boljše čase Uradna otvoriteljica letošnjih sejmov je bila ministrica za gospodarstvo mag. Darja Radić, ki si je po otvoritvi ogledala razsta- vljeno ponudbo. Navdušena je bila nad inovativnim vzdušjem na sejmu. »Obisk tega sejma mi vliva upanje, da imamo v Sloveniji zdravo jedro gospodarstva, da imamo ljudi, inovatorje, tiste, ki znajo ustvarjati nove proizvode z veliko dodano vrednostjo. To je naš motor, ki bo peljal Slovenijo v boljše čase,« je po ogledu sejmov v izjavi za medije povedala ministrica. Mladim je priporočila obisk sejmov, saj lahko v Celju vidijo, kaj zmore slovensko gospodarstvo in s kakšnimi izdelki lahko konkuriramo na svetovnem trgu. Kar nekaj razstavljavcev ji je namreč povedalo, da že imajo pripravljene nove izdelke, ki pa jih zaradi konkurence še ne želijo pokazati. Gospodarsko ministrstvo je po besedah Radićeve ves čas krize spodbujalo razvoj novih proizvodov v podjetjih. 270 milijonov evrov so temu namenili leta 2009 in 290 milijonov v 2010 za razvojno-investi-cijske projekte. »Prvi rezultati, nekateri izdelki so že na voljo. Ti proizvodi bodo konkurirali na svetovnem trgu, in to je tisto, kar potrebujemo,« pravi Radićeva. Letos je država že objavila razpis za t. i. razvojne centre, za kar je bilo na razpolago 185 milijonov evrov. Porabili so jih 179 milijonov, ki jih bodo namenili 17 razvojnim centrom. V centrih bodo skupaj razvijali nove proizvode in storitve. Prav povezovanje pri razvoju na tehnoloških področjih pa se jim zdi ključno. Radićeva je zagotovila, da bo spodbujanje raziskovalnih aktivnosti prednostna naloga ministrstva tudi v prihodnje. Na še enem novem razpisu za krepitev razvojnih skupin in oddelkov v podjetjih jih bodo po njenih besedah zanimali le rezultati podjetij. Dobrodošla je novost, da sta se tega področja lotili dve ministrstvi hkrati. Gospodarsko ministrstvo ter ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo sta namreč pripravili pomemben dokument - Raziskovalno in inovacijsko strategijo Slovenije 20112020, kjer obe ministrstvi združujeta ukrepe za krepitev razvojno-inovacijske dejavnosti. Sejemska priznanja tradicionalno dopolnila sejemsko dogajanje Del sejemskega dogajanja so tudi tradicionalna sejemska priznanja, ki so jih podelili v okviru uradne otvoritve sejmov. Strokovne komisije, ki so jih vodili dr. Gašper Gantar za sejem Forma tool, Janez Navodnik za sejem Plagkem in Mirjam Jan Blažič za sejem Livarstvo, so ocenjevale tiste izdelke, ki so jih razstavljavci tudi razstavili na letošnjem četverčku. Najboljše izdelke so izbrale na podlagi tehnično-tehnoloških kriterijev, ki so predstavljali polovico končne ocene. Po-slovno-ekonomski kriteriji so predstavljali 20 odstotkov in okoljsko-energetski kriteriji 30 odstotkov končne ocene. V okviru sejma Forma tool so bila podeljena zlato, srebrno in bronasto priznanje, v okviru sejma Plagkem zlato priznanje in na sejmu Livarstvo srebrno priznanje. Sejem PLAGKEM Zlato priznanje: KMS, D. O. O., Šenčur - STROJ ZA BRIZGANJE PLASTIKE Z ELEKTRIČNO ZASNOVO Električni brizgalni stroj s pettočkov-nim zapiralnim zglobom je energetsko učinkovit in okolju prijazen. Omogoča visoko kakovost in zanesljivost uporabe. Zanj je značilna tudi manjša poraba električne energije in hladilne vode. Zaradi električnih pogonov sta ponovljivost in natančnost večji. Portorož, 11. in 12. junij Sejem FORMA TOOL Zlato priznanje: GORENJE ORODJARNA, D. O. O., Velenje -TRANSFERNO ORODJE ZA PODJETJE PEUGEOT Orodje za izdelavo kompleksnega karoserijske-ga elementa iz pločevine s povišano trdnostjo, ki je znatno pripomogel k zmanjšanju teže karoserije. Omogoča izdelavo izdelka v izredno ozkih tolerančnih območjih in z visoko produktivnostjo. Pri snovanju orodja so bili uporabljeni najsodobnejši pristopi računalniško podprtega inženirstva, pri izdelavi pa so bile uporabljene nove prevleke aktivnih površin orodja. Srebrno priznanje: GORENJE ORODJARNA, D. O. O., Velenje -ETAŽNO ORODJE ZA BRIZGANJE OKVIRJA VRAT GOSPODINJSKEGA APARATA PS 05 Tehnološko dovršeno orodje za izdelavo zunanjih vidnih delov na gospodinjskih aparatih, ki morajo biti izjemno visoke kakovosti. Orodje je rezultat lastnega razvoja in rezultatov mednarodnih RR-projektov, v katerih sodeluje Gorenje Orodjarna. Orodje je etažno, vgrajena ima temperaturna tipala, ki s povratno zanko kontrolirajo kakovost proizvodnje, ter toplokanalni dolivni sistem in učinkovit hladilni sistem. Vse skupaj zagotavlja visoko produktivnost in zanesljivost delovanja. Foto: Nataša Muller Bronasto priznanje: ADAPTI, D. O. O., Brezovica pri Ljubljani - IZDELAVA OBREZILNIH NOŽEV Z RAVNO ALI PROSTORSKO DELITVIJO Kakovostno izdelani obrezilni noži z ravno ali prostorsko delitvijo omogočajo natančen in kakovosten obrez odkovkov, hkrati se podaljša tudi njihova življenjska doba. Zmanjša se obseg ročnega varjenja, brušenja in poliranja v proizvodnji ter s tem količina prahu, hrupa, plinov in vibracij, ki negativno vplivajo na zdravje zaposlenih. V Celju na ogled vrhunska slovenska orodja Prihodnost slovenskih orodjarjev je v razvoju in izdelavi kompleksnih izdelkov. Tako menijo tudi v Gorenje Orodjarni, d. o. o., ki je prejela kar dve sejemski priznanji za izdelavo dveh izjemno zanimivih in tehnološko dovršenih orodij. Izdelali so ju skoraj v rekordnem času, saj imajo naši orodjarji zaradi svetovnih usmeritev na voljo vedno manj časa za izdelavo visokotehnoloških projektov. Redko si lahko obiskovalci ogledajo tako visoko tehnologijo v živo, saj morajo proizvajalci za prikaz na sejmu dobiti dovoljenje svojih naročnikov. Obiskovalci so si na celjskem sejmišču lahko v živo ogledali tri letošnja najboljša orodja, ki so jih naši orodjarji pripeljali na sejem. Gorenje Orodjarna je uspela pokazati kar dve. Za podjetje Peugeot so namreč izdelali transferno orodje za izdelavo kompleksnega karoserijskega elementa iz pločevine s povišano trdnostjo, ki je znatno pripomogel k zmanjšanju teže karoserije. Za to jih je strokovna komisija nagradila z zlatim priznanjem. Srebrno priznanje pa je isto podjetje prejelo za tehnološko dovršeno orodje za izdelavo zunanjih vidnih delov na gospodinjskih aparatih, ki morajo biti izjemno visoke kakovosti. Gre za etažno orodje za brizganje okvirja vrat gospodinjskega aparata PS 05. Bronasto priznanje je prejelo podjetje Adapti za izdelavo obrezil-nih nožev z ravno ali prostorsko delitvijo. »Dve priznanji sta bili za nas veliko presenečenje. Pričakovali smo eno priznanje, glede na to, da smo se zavedali, da smo prijavili dve zelo kakovostni orodji. To je nagrada za moje sodelavce, ki so Sejem LIVARSTVO Srebrno priznanje: JGZ »POHORJE« MIRNA, Šentrupert - IZDELEK »KAPO HIDRAN-TOV«, IZDELAN NA OSNOVI TEHNOLOGIJE TOPLEGA PREOBLIKOVANJA OZ. KOVANJA Javni gospodarski zavod i »Pohorje« Mirna je na letošnjem sejmu razstavljal izdelek »KAPO HIDRANTOV«, ki so ga razvili po tehnologiji toplega preoblikovanja oz. kovanja. Izdelek so včasih izdelovali po tehnologiji kokil-nega litja. Zaradi večjega povpraševanja na trgu in zahtevnejših dobavno-tehničnih pogojev so s tehnologijo toplega oblikovanja dosegli v tehnično-tehnološkem smislu izdelek bistveno višje kakovosti. Z inovativnim izborom nove zlitine in tehnologije je odpravljen problem hladnih varov, površina izdelka je gladkejša in čistejša, z napisi na izdelku ni več nobenih problemov, doseženi sta večja trdnost in trdota, odpravljene so možnosti deformacije. V poslovnem smislu pa ta sprememba v tehnologiji pomeni občutno višjo produktivnost in zmanjšanje izmeta. Tudi v okoljsko-energetskem smislu nova tehnologija prinaša pozitivne učinke. razvijali ta orodja, jih naredili in spravili k življenju. Ne nazadnje je to priznanje našim kupcem, ki so nam zaupali, da smo lahko to orodje sploh razstavili,« je povedal direktor podjetja Gorenje Orodjarna dr. Blaž Nardin. Poudaril je, da se moramo zavedati, da gre pri razstavi takih orodij, kot smo jih videli v Celju, za intelektualno lastnino njihovih kupcev, zato jim morajo razstavljanje odobriti. »Našim konkurentom na sejmu za te nagrade se je zgodilo ravno to, da kupec ni želel razstavljati tistega, kar imajo najboljšega. Tudi pri nas v proizvodnji imamo nekaj zelo zanimivih kompleksnih orodij, ki bi jih na tem sejmu razstavili s še večjim veseljem, a tega naročniki ne dovolijo,« je pojasnil Nardin. Ob tem je treba poudariti, da imajo slovenski orodjarji na voljo vedno manj časa, da razvijejo vrhunska orodja, kar je njihova glavna težava. »Če je bilo včasih na razpolago 8 mesecev, danes pričakujejo prve vzorce že v 2 mesecih. To za nas pomeni spremembo v organizaciji, v proizvodnem sistemu. Celotno organizacijo je treba prilagoditi temu, da se kupcem prilagodimo v zelo kratkem času,« je še dejal Nardin. Plastika odriva železne izdelke Zlato sejemsko priznanje sejma Plagkem je prejelo šenčursko podjetje KMS, d. o. o. Komisijo so prepričali s strojem za brizganje plastike, ki spreminja plastične granule v izdelke široke potrošnje. »Ta nagrada je potrditev, da delamo dobro, in spodbuda za naprej. Naši kupci postajajo vedno zahtevnejši, želijo več od strojev, in tem zahtevam in trendom moramo slediti, če želimo ostati konkurenčni,« je povedal Janko Jelenc iz podjetja KMS. Pravi, da je njihov nagrajeni stroj rezultat kombinacije pričakovanj in zahtev kupcev ter usmeritev v industriji. V KMS opažajo, da se na trgu spet pojavljajo nove priložnosti in da so gospodarsko krizo preživela podjetja, ki so investirala v nove tehnologije. »Plastika vedno bolj odriva klasične aluminijaste in železne izdelke predvsem zaradi svojih dobrih tehničnih lastnosti, kot sta trdnost in požarna varnost, po drugi strani pa je prednost plastike, da je lažja,« je še dejal Jelenc. Strokovni spremljajoči program Dan orodjarstva: Ni evropskega avtomobila brez slovenskega znanja Nove tehnologije in zadnji aktualni razvojni dosežki na področju orodjarstva so bili vse do konca sejma na ogled v Celju. Če je slovensko orodjarstvo še pred dvema letoma zelo prizadela gospodarska kriza, danes panoga kaže drugačno podobo. Razstavljavci beležijo povečano število naročil, panoga pa ponuja razvojne možnosti slovenskemu gospodarstvu na sploh. Danes skoraj ni evropskega avtomobila, v katerem ne bi bilo tehnologije, ki je rezultat slovenskega znanja in orodij, je bilo mogoče slišati v okviru Dneva orodjarstva, ki je bil del strokovnega obsejemskega dogajanja. Na okrogli mizi Dneva orodjarstva so se pogovarjali predvsem o tem, kako lahko orodjarji s svojim znanjem in proizvodi postanejo del globalne dobaviteljske >> verige in kako dolgoročno razvijati konkurenčno sposobnost. »Opažam, da so nekatera podjetja že prepoznala svoje kompetence in svetovne usmeritve v industrijah, ki jih servisirajo in so sestavni del njihovih mrež. Svet se globalizira, v tej zgodbi pa orodjarji so ali niso del mreže,« je povedal dr. Brane Semolič, pobudnik in koordinator mednarodne razvojne mreže LENS Living lab®, ki je tudi predsednik strokovnega odbora Slovenskega orodjarskega grozda in predstojnik Inštituta za management projektov in tehnologij na Fakulteti za logistiko Celje. Semolič pravi, da so se naši orodjarji, ki so se oblikovali na začetku novega tisočletja, ohranili na trgu. Že takrat smo imeli v Sloveniji več orodjarjev kot v razvitih državah. »To so uspešne strukture, ki se uspejo razvijati, in to je naša konkurenčna struktura,« pravi Semolič. Slovensko orodjarstvo ima tradicijo, še vedno je vsak industrijski proizvod narejen iz enega ali več orodij. »Sami najbrž ne bomo razvijali celotnega avtomobila, a v vsakem evropskem avtomobilu je neka tehnologija, ki je rezultat slovenskega znanja,« še pravi Semolič. Ob Dnevu orodjarjev pa niso poudarjali le aktualnih tehnoloških pristopov, ampak tudi to, kako naj orodjarji uspejo v dobavitelj skih mrežah, kjer naj bi bilo ključno povezovanje. Navodnik na Dnevu plastičar-stva: »Brez vrečk bo nastala lakota« Da je plastika neločljivo povezana z našim vsakdanjim življenjem, so med drugim poudarili na Dnevu plastičarstva, ki je prav tako potekal v okviru sejemskega četverčka. Plastika je visokoproduktivna in avtomatizirana panoga, v kateri samo v Sloveniji dela okoli 1600 samostojnih podjetij. Kljub dodani vrednosti, ki jo ustvarjajo plastičar-ji, pa se tudi na tem področju spopadajo z močno konkurenco azijskega sveta. »Tisto, kar začnejo delati Kitajci, moramo mi nehati. To je žalostna resnica. Ko se oni zapičijo v nekaj, nas povozijo s ceno. A vedno se najdejo novi izdelki, nastajajo nove potrebe, kjer smo mi hitrejši in boljši,« je povedal Janez Navodnik, koordinator GIZ Grozd plasttehnika in Tehnološke platforme Napredni materiali in tehnologije (TP NaMaT) ter direktor Tehnološkega centra Poli-Eko. Navodnik vidi prednost v slovenski pestrosti in fleksibilnosti, saj imamo na tako majhnem območju, kot je slovensko, toliko različnih tehnologij, kot jih niti v Evropi ni. »Imamo tehnologije in naša podjetja so večinoma manjša. Glede na to, da je plastika visokoproduktivna in avtomatizirana DRUŠTVO LIVARJEV SLOVENIJE NARAVOSLOVNA TEHNIŠKA FAKULTETA UNIVERZF V LJUBLJANI STROJNA FAKULTETA UNIVERZE V MARIBORU vas vljudno vabijo na MEDNARODNO ■ LIVARSKO POSVETOVANJE PORTOROŽ 2011 s spremljajočo livarsko razstavo, v času od 14. do 16. septembra 2011. Moto letošnjega posvetovanja je »ZNANJE IN KAKOVOST* V plenarnem delu bo poudarek tudi na globalnih temah, kot so sedanji razvoj globalnih trgov za livarske surovine ter okoljski in zdravstveni predpisi kot poseben izziv za evropsko livarsko industrijo. panoga, lahko proizvodnja vključuje le nekaj ljudi, ki pa naredi pet ali šest tisoč ton izdelkov letno. Število ljudi ni merilo produktivnosti,« razlaga Navodnik. Tudi na področju plastike je tako, da naša podjetja večinoma delajo za izvoz. Daleč na prvem mestu je avtomobilska industrija, saj se vsak drugi ukvarja z avtomobilskimi komponentami, zadnje čase pa naj bi nekoliko nazadovali na področju elektronike. Navodnik je med drugim povedal, da je plastika skoraj v vseh predmetih našega življenja in da ni predmeta, kjer je ne uporabili. »Plastika je tudi na področju hrane, embalaže. Če bomo vzeli vse vrste vrečk, bo svet lačen. Vrečke ne uporabimo le v nakupovalnem smislu, v vrečki je vse. Nastala bo lakota, tega se je treba zavedati,« je dejal Navodnik. Pri aktualni polemiki o škodljivosti nano-delcev je očitke o nevarnosti teh delcev pri plastiki povsem ovrgel. »Nanodelci so sami po sebi lahko celo zelo nevarni, če jih denimo mažemo po koži. Če pa so vezani na plastiko, so popolnoma nenevarni, a enako funkcionalni. Nanodelce lahko namreč kemijsko vežemo na plastiko, tako da so stabilni in jih lahko predelujemo,« je še povedal. Dan livarstva: Razmere v livarstvu se izboljšujejo Slovensko livarstvo je predvsem izvozno usmerjena panoga, saj je v tujino namenjene povprečno od 70 do 90 odstotkov proizvodnje. Nekatere naše livarne so najpomembnejše v Evropi ali celo v svetu. Livarji ugotavljajo, da se uspešno prilagajajo zahtevam trga. Kljub temu da je svetovna recesija udarila tudi naše livarne, nismo izgubili skoraj nobene. K temu je pripomoglo iskanje tržnih niš. Kljub temu se spopadajo s težavnim financiranjem projektov. V letih konjunkture so se morali slovenski livarji prilagajati predvsem zahtevnim tehnologijam in sodobnim okoljevarstve-nim standardom, pomembno je bilo tudi tehnološko posodabljanje. »Dve leti po močni gospodarski krizi opažamo, da sta se celotna kovinskopredelovalna panoga in metalurgija pobrali iz krize, kar pomeni, da je rast naročil v primerjavi s preteklimi leti večja za od 20 do 30 odstotkov,« je povedal podpredsednik Društva livarjev Slovenije Janko Čevka. Ti pozitivni trendi so povezani z razvojem avtomobilske industrije v Evropi in svetu, slovenski livarji pa se trenutno srečujejo z velikimi težavami likvidnosti. »Vsa ta industrija ima zdaj 20- ali 30-odstotno rast. Zaradi večje realizacije je potrebovala več denarja, zato se pojavljajo veliki problemi financiranja. Banke so previdne in ne sprejemajo vseh projektov. Če bi bilo financiranje boljše, bi bila naša realizacija še večja,« je opozoril Čevka. Večino proizvodnje slovenski livarji izvozijo. Najpogosteje v države Zahodne Evrope, predvsem na nemško tržišče, v Italijo, Avstrijo. Korak naprej predstavlja kakovost, torej obdelava ulitkov in večja dodana vrednost. Kot pravi Čevka, sta konkurenčna prednost naših livarn znanje in kakovost, saj surovin nimamo, materiale uvažamo, naša energija ni cenejša. Kar imamo, je naše znanje, in prav to je prednost slovenskega okolja. Slovenski orodjarji naj se povezujejo Sejemsko dogajanje so za srečanje izkoristili tako predstavniki slovenske in avstrijske kovinskopredelovalne industrije, kot tudi orodjarji z vsega sveta, saj so sejmišče obiskali delegati skupščine ISTMA (svetovno združenje orodjarstva in strojegradnje). Ob tem so povedali, da se slovenski orodjarji na svetovnem trgu odlično znajdejo in da se dodana vrednost, ki jo naredijo v orodjarstvu, od 50- do 100-krat multiplicira v poznejših gospodarskih procesih. Da je obisk delegatov skupščine ISTMA odlično uspel, je povedal predsednik IS-TMA Europe Janez Poje. Gostil je orodjarje 11 držav, evropskim pa so se pridružili še vodilni orodjarji iz ZDA, Kanade in Južne Afrike. V naslednjih dveh letih ima Slovenija posebno vlogo in priložnost v združenju ISTMA, saj smo prevzeli predsednikovanje evropskega dela združenja. Poje je ob tej priložnosti povedal, da slovenske orodjarne niso konkurenca druga dru- gi. »Srečujemo se pri istih kupcih, vendar je kultura dialoga na dostojni ravni, ne povzročamo si nepotrebnih poslovnih omejitev. V Sloveniji je približno 140 orodjarn in zaposlujejo okoli 5000 ljudi,« je dejal Poje. Slovenske orodjarne so priložnost za traj-nostni razvoj, kljub temu da orodjarstvo v vseh svetovnih ekonomijah predstavlja manjši del nacionalnega gospodarstva. Poje je poudaril, da je to izjemno substančni del gospodarstva. »Za vsak del, ki ga želimo prijeti v roke, mora zanj obstajati orodje in za njim celoten proces. Kolegi iz Južnoafriške republike so ugotovili, da lahko en orodjar 35-krat multiplicira delovno mesto pozneje v industriji. To so izjemne priložnosti. Če nam politična elita pravi, da je porecesijska kriza nujnost, da se obnovi delovni sektor, moramo najprej imeti substančni obseg, torej kapaciteto orodjarjev, ki bodo omogočili orodja, stroje, procese, da bo proizvodnja stekla,« je povedal Poje. Na svetovnem trgu naj bi se slovenski orodjarji dobro znašli. Ker pa so pri nas samo velike in male orodjarne, srednjih ni, bi se morali bolj povezovati. To bi po besedah Pojeta pospešilo prodajne procese na svetovnem trgu. V azijskih orodjarjih ne vidi konkurence in pravi, da bi morali najprej obdelati lokalno konkurenco. »Azija je trenutno zelo angažirana na svojem trgu. Celotno produkcijo, ki jo naredi Kitajska, uporabi interno. Le 10 ali 15 odstotkov izvozi. Je pa res, da s Kitajske prihajajo ponudbe k našim kupcem, ki izenačujejo azijske in evropske ravni. Vendar je to zaenkrat obvladljiva zadeva,« je še dejal Poje. www.ce-sejem.si Hidria se je predstavila na dogodku Evropske pobude za zelene avtomobile v Bruslju Hidria se je kot edina predstavnica Slovenije predstavlja na dogodku Evropske pobude za zelene avtomobile (European Green Cars Initiative), ki poteka pred in v Evropskem parlamentu v Bruslju. Organizatorji, med njimi Evropska tehnološka platforma za cestni promet ERTRAC, želijo evropske poslance, komisarje, visoke evropske uradnike in širšo javnost z današnjim dogodkom opozoriti na nujnost zmanjševanja škodljivih emisij, ki jih povzroča cestni promet. Korporacije in razvojni inštituti, povezani v združenje ERTRAC SIG (ERTRAC Supporting Institutions Group): AVL, Bosch, Centro Ricerche FIAT, CONCAWE, Continental, FEV, Frauenho-fer LBF, Hidria, IFP Energies Nouvelles, Renault, Ricardo, Siemens, Valeo, Volkswagen in Volvo na današnjem dogodku predstavljajo električna vozila in inovativne rešitve za zeleno mobilnost. Ugledne evropske korporacije so v prvem delu programa pred Evropskim parlamentom predstavile električne avtomobile ter inovativne rešitve za električna vozila. Hidria se je na svojem razstavnem prostoru, ki so ga med drugimi obiskali tudi podpredsednica Evropske komisije Ne-elie Kroes ter slovenske evropske poslanke Tanja Fajon, dr. Romana Jordanj Cizelj in mag. Mojca Kleva, predstavila z lamelami za hibridne in električne avtomobile. Lamele za električna in hibridna vozila, ki jih Hidria s posebnimi tehnologijami štancanja in spajanja statorskih in rotorskih paketov proizvaja v Sloveniji, Nemčiji in na Madžarskem, zagotavljajo maksimalne izkoristke elektromotorjev. Dogodek Evropske pobude za zelene avtomobile se je po končanem prvem delu najsodobnejših inovativnih rešitev za vozila prihodnosti na povabilo evropskih poslancev nadaljeval z delovnim kosilom, na ka- terem so udeleženci poudarili velik pomen tesnega sodelovanja industrije z evropskimi institucijami. Primer takšnega sodelovanja sta prav Evropska pobuda za zelene avtomobile, pa tudi sodelovanje v okviru Osmega okvirnega programa. V drugem delu dogodka pa so sodelujoči partnerji iz uglednih evropskih korporacij na delavnici članom in uradnikom Evropskega parlamenta ter Evropske komisije še podrobneje predstavili projekte na področju elektrifikacije avtomobilov, ki so jih podjetja v Evropski uniji uspešno razvila v zadnjih letih. Evropska pobuda za zelene avtomobile, v katero je vključena tudi Hidria, se je začela izvajati novembra 2008 kot del evropskega načrta za oživitev gospodarstva. Evropska komisija je v letošnjem letu v okviru Evropske pobude za zelene avtomobile začela vseevropski projekt predstavitve elek-tromobilnosti, da bi ocenila vedenje potrošnikov in vzorce uporabe, ozavestila uporabnike o vseh vrstah električne tehnologije in preskusila novosti na področju standardizacije za električna vozila. Evropska avtomobilska industrija danes predstavlja eno ključnih evropskih panog ter vodilno v svetu v razvoju čistih in energetsko učinkovitih tehnologij. Ker trenutno promet v Evropski uniji ustvarja približno četrtino emisij CO2, v veliki meri pa je odgovoren tudi za zmanjšano kakovost zunanjega zraka ter povzročanje s tem povezanih zdravstvenih težav, se tako gospodarstvo kot tudi vodilne evropske institucije zavedajo, da bo evropska industrija v prihodnosti morala izbrati nov pristop, ki bo zasnovan na čistih in energetsko učinkovitih vozilih. Evropska poslanka Tanja Fajon je obiskala razstavni prostor Hidrie Predsednik poslovodnega odbora Hidrie mag. Iztok Seljak in podpredsednik poslovodnega odbora Hidrie Milos Sturm sta podpredsednici Evropske komisije Neelie Kroes predstavila Hidriine resitve za zeleno mobilnost Hidria se je na dogodku Evropske pobude za zelene avtomobile predstavila z lamelami za hibridne in elektricne avtomobile Število vozil v svetu se bo po napovedih do leta 2030 povečalo z 800 milijonov na 1,6 milijarde. Zaradi podvojitve svetovnega voznega parka bo potrebno spremeniti tehnologijo, da bo dolgoročno mogoče zagotovili trajnostno mobilnost in pri tem izpolnili cilj zmanjšanja emisij CO2 v prometu. Študije napovedujejo, da bodo kratko- in srednjeročno motorji z notranjim izgorevanjem verjetno ohra- nili prevladujoči položaj v proizvodnji vozil, vendar se bo tržni delež prodaje električnih vozil med novimi vozili povzpel z enega do dveh odstotkov v letu 2020 na 11 do 30 odstotkov v letu 2030. Za hibridna vozila je napovedan delež dveh odstotkov za leto 2020 in 5 do 20 odstotkov do leta 2030. ■ Helena Pregelj Tušar, Hidria d.d. V Secopu se nadaljuje tehnični del pogajanj V črnomaljskem Secopu, kjer naj bi do konca prihodnjega leta odpustili 650 delavcev, so se danes nadaljevala pogajanja glede selitve strojev na Slovaško in odpravnin. Generalni direktor Secopa Matjaž Strmec pa je za STA pojasnil, da je skupaj s tremi kolegi iz Secopovega menedžmenta minuli konec tedna odstopil, razloga zakaj, pa ni želel navesti. industrijski forum Inovacije, razvoj, t tehnologije Portorož, 11. in 12. junij Odprti ostajata še vprašanji začetka in poteka selitve proizvodnih linij na slovaške Zlate Moravice ter odpravnin za neodpuščene delavce, ki bodo po tej v Črnomlju ostali brez dela in strojev, je še povedal Bahor. Po podatkih uprave Secopa so za junij napovedano prvo odpuščanje skupine 221 delavcev premaknili v jesenski čas. Zaenkrat še ni točno določeno, kdaj in koliko, saj je to odvisno tudi od nadaljnjih pogajanj, so zapisali ob koncu prvega dela pogajanj s predstavniki sindikata. Sicer naj bi tam do konca prihodnjega leta odpustili 650 delavcev, od 963 v marcu zaposlenih pa naj bi v omenjenem črnomaljskem podjetju ostalo še 317 delavcev. Lastniki družbe nameravajo hkrati do marca prihodnje leto Secopove montažne linije preseliti na Slovaško. ■ TEHNA PLUS d.o.o.- trgovsko in proizvodno podjetje V prodajnem programu imamo vsa orodja vrhunske kakovosti za kovinskopredelovalno industrijo, med katerimi so najpomembnejši naslednji programi: MITSUBISHI, ki ima v programu več kot 37.000 različnih orodij, kot so: • orodja za struženje • trdokovinski svedri za globoko vrtanje do 40 x D • orodja za vrtanje do trdote 60 HRC • orodja za rezkanje do trdote 55 HRC • rezkarji iz karbidnih trdin do trdote 70 HRC ALFRA - magnetni vrtalniki in kronski svedri RIX - vse vrste žag za strojno industrijo OSBORN - vse vrste ščetkza čiščenje in poliranje ORODJA MIB -vse vrste merilnega orodja vse vrste HSS in HSSE svedrov ter navojnih svedrov Rezkalne glave AHX640W od premera 80 do 315 mm z izmenljivimi ploščicami, ki imajo 14 rezalnih robov. Omogočajo grobo in fino rezkanje do globine rezkanja 6 mm. Rezkanje z wiper ploščicami nadomesti brušenje. MÌTSIJBÌSHI AMITSUBISHI MATERIALS Itlx SAGEN ÖSBQRtt INTERNATIONAL GERMANY TEHNA PLUS, d.0.0. Njiverce, Ob železnici 6 2325 Kidričevo Poslovalnica: Rogozniška 14,2250 Ptuj E-naslov: tehnaplus@siol.net Tel.: 02/780 67 00,780 67 01 Faks: 02/780 67 05 Avtomobilski sedež s samodejno po višini nastavljivim vzglavnikom TPV deluje kot razvojni dobavitelj v avtomobilski industriji. Strategija razvoja 2006-2011 je v ospredje postavila avtomobilske sedeže in njihove elemente. Strateško osredotočenje na ciljni izdelek je podjetju omogočilo načrtno pot do izuma, s katerim lahko tekmuje v prvi svetovni ligi razvojnih dobaviteljev avtomobilske industrije. TPV je s sistematičnim raziskovalnim pristopom ugotovil, da za preprečitev poškodb glave in vratnega dela hrbtenice v avtomobilih ni ustrezno poskrbljeno. Zato je razvil avtomobilski sedež s samodejno po višini nastavljivim vzglavnikom. Mag. Primož Mihelič, mag. Vili Malnarič, dr. Tomaž Savšek Trajnostni razvoj podjetja temelji na jasni viziji, poslanstvu, vrednotah, strateških usmeritvah in osrednji dejavnosti. Trdne temelje nadgrajuje izvajanje strategije, ki je sicer fleksibilno, a hkrati ostane osredotočeno in konsistentno. Primer, ki ga obravnava prispevek, kaže, da izum v osrednji dejavnosti podjetja ni naključje, temveč rezultat mnogih dejavnikov. Na večino ključnih ima podjetje prav gotovo odločilni vpliv. Gre torej za rezultat načrtnega dela. Razvojna strategija TPV TPV deluje kot razvojni dobavitelj v avtomobilski industriji. Strategija razvoja 2006-2011 je v ospredje postavila avtomobilske sedeže in njihove elemente. Identificiranje ciljnega izdelka je omogočilo vizu-alizacijo cilja, lažjo in večjo prepoznavnost TPV med akterji v avtomobilski industriji, osredotočenje, racionalnejšo in učinkovitejšo uporabo virov, ciljno pridobivanje novih poslov, specializacijo ter usmerjeno razvijanje in raziskovanje, ki se vsako leto odraža v večjem številu ciljnih inovacij oziroma izumov. Tradicija kot temelj in izhodišče TPV ima za seboj dolgo avtomobilsko tradicijo. Njegov predhodnik IMV je z dejavnostjo začel že leta 1954. Od leta 1989 v avtomobilski industriji deluje TPV - Tovarna posebnih vozil, ki se je zaradi spremembe dejavnosti leta 1996 preimenoval v TPV - Trženje in proizvodnja opreme vozil. Z leti je TPV pridobil tudi sposobnost lastnega snovanja proizvodnih procesov za različne dele avtomobilov, ki jih je sam proizvajal. Vsem tem izdelkom je bilo skupno predvsem to, da so bili kovinski, narejeni iz jeklene pločevine, cevi ali žic. Proizvodni program je bil razpršen. Strategija razvoja 2006-2011 Ob postavitvi strategije 2006-2011 se proizvodni program v tistem trenutku ni spremenil, identifikacija ciljnega izdelka pa je dala proizvodnemu programu nov skupni imenovalec - avtomobilske sedeže. Razni deli pločevine, cevi in žic niso bili več le kovinski deli, temveč so v trenutku postali deli avtomobilskih sedežev. Vizualizacija osrednje dejavnosti Identifikacija ciljnega izdelka je omogočila vizualizacijo. Slika sedeža z besedilom: Zlato priznanje za avtomobilski sedež s samodejno po višini nastavljivim vzglavnikom 8. junija 2011 je bila na Otočcu podelitev nagrad za inovacije Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine za leto 2010. Na letošnji že četrti razpis za inovacije se je odzvalo 13 prijaviteljev z 20 inovativnimi predlogi. Šestčlanska komisija za ocenjevanje inovacij, ki deluje v okviru Sekcije za kakovost in inovativnost, je prijave pregledala in ocenila po merilih inventivnosti, gospodarskih rezultatov in napovedi, trajnostnega vidika inoviranja ter okoljskega vidika. Med prejemniki zlatega priznanja je tudi TPV-jev avtomobilski sedež s samodejno po višini nastavljivim vzglavnikom. Priznanje in diplome je avtorjem inovacije predal predsednik zbornice Jože Colarič. TPV-jeva inovacija za vzglavnik se je uvrstila tudi v izbor inovacij, ki se bodo jeseni potegovale za naziv na tekmovanju za najboljše inovacije na državni ravni. Prejemniki zlatega priznanja in diplom (od leve proti desni): Rajko Blažič, Jernej Tramte, Vedran Tare, mag. Vili Malnarič in mag. Primož Mihelič ter predsednik Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine Jože Colarič www.gzdbk.si »Razvijamo, Proizvajamo Varno v sedežu« (Slika 1), ki se je začela pojavljati na stenah, v predstavitvah in publikacijah, je postala prepoznavna slika TPV. Vizualizacija osrednjega izdelka je omogočila lažjo identifikacijo zaposlenih z osrednjo dejavnostjo podjetja, saj si je lažje predstavljati, da sodeluješ v procesu izdelave avtomobilskega sedeža kot v procesu preoblikovanja žice. Razvijamo Proizvajamo Varno v sedežu Slika 1: Vizualizacija avtomobilskega sedeža, ciljnega izdelka osrednje dejavnosti TPV Informiranje trga in trženje TPV je o svoji strateški usmeritvi intenzivno obveščal tudi kupce. Sčasoma je povpraševanje, ki prihaja v TPV, vedno bolj ciljno in pisano na kožo TPV. Zadnjih pet let je zato TPV nove posle pridobival predvsem za avtomobilske sedeže. V deležu proizvo- dnega programa se je v TPV še posebno razširil program ogrodij za vzglavnike na sedežih, za katere postaja specialist. Povečanje proizvodnih količin posameznega izdelka vodi tudi k prednostim ekonomije obsega, ki se kaže v boljšem pogajalskem položaju do dobaviteljev, v večji možnosti optimizacije in standardizacije proizvodnih procesov, proizvodne opreme ter ne nazadnje tudi v večji pogajalski moči do kupcev. Osredotočenje RR-dejavnosti Najpomembnejša prednost identifikacije ciljnega izdelka se kaže v osredotočenem raziskovalnem in razvojnem delu. Globalno majhna podjetja, kot je TPV z majhnimi trženjsko-razvojnimi timi, morajo izredno racionalno uporabiti svoje človeške potenciale. Identifikacija ciljnega izdelka tudi majhnemu timu omogoča osredotočen in razmeroma hiter vzpon po krivulji učenja. TPV je tako z zelo majhnim razvojnim timom že leta 2006 razvil celotne avtomobilske sedeže, ki jih je proizvajalec avtomobilov tudi homologiral. Rast na krivulji učenja Razvojno-raziskovalni tim v TPV ves ta čas nadgrajuje znanje o avtomobilskih sedežih in njihovih elementih. Budno spremlja dogajanje na trgu, želje in potrebe proizvajalcev avtomobilov, pa tudi končnih uporabnikov - potnikov. Spremlja zakonodajo in smernice razvoja ter se s svojimi prispevki počasi vključuje vanj. Od začetka se udeležuje vsakoletne mednarodne konference o razvoju avtomobilskih sedežev »Innovative Seating« v Frankfurtu [1]. Ta vsako leto privabi proizvajalce avtomobilov, avtomobilskih sedežev ter razne institucije znanja, ki se ukvarjajo s sedeži, varnostjo, ergonomijo, udobjem in drugimi, z avtomobilskimi sedeži povezanimi temami. Predlani je TPV prvič tudi aktivno sodeloval na konferenci in na njej predstavil več inovacij. Inovacije so zadevale različne dele avtomobilskih sedežev, ki jih TPV tudi uspešno trži in so integrirane v izdelke v njegovem proizvodnem programu. Prva ciljna inovacija je bila realizirana leta 2007, leta 2008 in 2009 so bile izvedene že po tri, leta 2010 pa jih je bilo že 14. Za inovacije v letih 2007-2009 je TPV prejel bronasto in srebrni priznanji Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine za inovacije [2], letos pa zlato priznanje te zbornice za inovacije leta 2010 (glejte novico v okvirju). Kritična masa znanja, prepoznavanje priložnosti in idej Opisane aktivnosti, ki so se kazale in stopnjevale na vseh področjih delovanja v trženju, prodaji, ciljnem pridobivanju poslov na področju avtomobilskih sedežev, nadgrajevanju znanja o samem izdelku, proizvodnem procesu, proizvodni opremi, sodelovanju z dobavitelji, raziskovanju in razvijanju ter pojavljanju na tematskih konferencah, so bile dobra podlaga, da je TPV zaznal intenzivno dogajanje v povečevanju varnosti v območju vratnega dela hrbtenice in glave ter v tem prepoznal priložnost. Leta 2009 je kriterij »Whiplash« -poškodbe vratnega dela hrbtenice in glave pri trkih z manjšimi hitrostmi od zadaj, postal eden od kriterijev pri ocenjevanju Euro NCAP. Ideja o avtomobilskem sedežu s samodejno po višini nastavljivim vzglavnikom se je porodila na konferenci »Innovative Seating« v pogovoru z raziskovalcem iz BMW, ki je imel predstavitev neposredno za predstavitvijo TPV. Subvencioniranost RR-dejavnosti V naslednji fazi je prišel do izraza še eden od dejavnikov, ki je omogočil, da je ideja prerasla v inovacijo. TPV je od države pre- D «33 fiw: PHK D7W OffT OHC D5JJ C4T OiK 6 3 S3 0»T P:» 01H OMT OAtt SIMULACIJE LITJA KOVIN ■ učinkovita kontrola ustreznosti :"" " zasnove tehnološkega procesa litja ■ analiza in odprava napak pri polnjenju in strjevanju (poroznost, zračni vključki, oksidi, turbulence, zaostale napetosti...) ■ obvladovanje širokega spektra procesov litja {visoko- in nizkotlačno, gravitacijsko, litje v pesek...) il ti S I / ■ zmanjšanje ali iznicitev tveganj ze v fazi razvoja izdelka TECOS - ZANESLJIV PARTNER PRI RAZVOJU tf H tecos- razvojni center IZDELKOV, ORODIJ IN TEHNOLOGIJ! 1 orodjarstvaSlovenije Kidričeva ulica 25,3000 Celje | www.tecos.si,cae@tecos.si, 03 426 46 00 Razdalja nad/pod vrhom povprečne moške glave (cm) 18 16 14 12 10 8 6 4 2 Razdalja od temena glave (cm) Slika 2: Ustrezen položaj vzglavnika je ključen za njegovo varnostno funkcijo. jel subvencijo za RR-projekt, v okviru katerega je osnovno idejo razvil do delujočega prototipa in patentiranega izuma. Podpora države RR-dejavnosti v podjetjih je bila pomembna, saj sicer podjetje verjetno ne bi moglo nameniti dovolj sredstev za izvedbo vseh potrebnih RR-aktivnosti [3]. Rezultat načrtnega dela Strateško raziskovalno-razvojno osredotočenje na ciljni izdelek je podjetju omogočilo načrtno in sistematično pot do izuma, s katerim lahko tekmuje v prvi svetovni ligi razvojnih dobaviteljev avtomobilske industrije. Od ideje do izuma Za preprečitev poškodb glave in vratnega dela hrbtenice, najpogostejših poškodb v avtomobilskih nesrečah s trki od zadaj in pri majhnih hitrostih, je nujno, da vzglavnik zagotavlja takojšnjo in kakovostno oporo glavi (Slika 2). Zato proizvajalci avtomobilov in njihovi razvojni dobavitelji sedežev intenzivno razvijajo varne vzglavnike. Različni napredni sistemi, kot so »vzglavniki Re-active« in »vzglavniki Pro-active«, poskrbijo, da se pri trku vzglavnik približa glavi in tako poskrbi za njeno varnost. Vzglavniki učinkovito delujejo le, če so nastavljeni na pravo višino uporabnika. Žal uporabniki tega ne vedo oziroma ne upoštevajo. Raziskave so pokazale, da celo 85 odstotkov voznikov ne nastavi pravilno ali sploh ne nastavi višine vzglavnika, ko se prvič usede v avtomobil. Še tako napreden vzglavnik ne more opraviti svoje varnostne naloge in zaščititi uporabnika, če ni nastavljen na pravo višino. TPV se je zato odločil, da bo preučil to pomanjkljivost in poskusil odpraviti ali pa vsaj pomembno zmanjšati število primerov, ko vzglavnik za uporabnika ni nastavljen na ustrezno višino. • Vzglavnik naj bo vsaj tako ekološki, varen in zanesljiv kot enak vzglavnik, ki po višini ni samodejno nastavljiv. • Sedež zaradi funkcije samodejne nastavljivosti vzglavnika ne sme biti bistveno težji. • Sedež zaradi funkcije samodejne nastavljivosti vzglavnika ne sme biti bistveno dražji. Razvoj Razvojniki so upoštevajoč zvezek zahtev razvili več konceptualnih rešitev, ki so bile preučene na skupinskih viharjenjih možganov (angl. brainstorming). Razvojni tim je tako večkrat izmenjal informacije in skupaj naredil ožji izbor najboljših tehničnih rešitev, ki jih je seveda nadgradil z najboljšimi rešitvami ostalih različic. Tehnična rešitev oziroma inovacija oziroma izum, ki je bil razvit do stopnje delujočega prototipa in tudi patentiran (Slika 3), je tako vrh ledene gore. Raziskave Raziskave v TPV so se poleg pričakovanih tem raziskav trga, obstoječih rešitev in smernic razvoja sedežev in vzglavnikov ter preučevanja smernic razvoja in zakonodaje na področju prometa in avtomobilske industrije dotaknile še navad voznikov in sopotnikov, pa tudi antropometričnih lastnosti svetovne populacije ljudi. Izsledki teh raziskav so potrdili tezo, da si vozniki avtomobilov večinoma res ne nastavijo višine vzglavnika, da pa si tako rekoč vsi nastavijo vzdolžni položaj sedeža. To je potrdilo tezo, da se zadani izziv lahko reši z avtomobilskim sedežem s samodejno po višini nastavljivim vzglavnikom, kjer je višina vzglavnika v funkciji vzdolžnega položaja sedeža. Opredelitev zahtev Ideja rešitve je bila znana. Pred razvojem različnih tehničnih rešitev je bil jasno opredeljen tudi v avtomobilski industriji dobro znani zvezek zahtev, ki je ključen za to, da je iskanje tehničnih rešitev ves čas usmerjeno in ciljno. Razvojniki imajo ves čas razvoja pred očmi jasen cilj, zato lažje sprejemajo sprotne odločitve, ki jih pri razvoju novega izdelka ni malo. V zvezku zahtev so bile naslednje zahteve: • Vzglavnik naj bo samodejno nastavljiv po višini. • Vzglavnik naj se nastavi v ustrezen vertikalni položaj glede na horizontalni položaj sedeža. • Premikanje vzglavnika po višini naj se doseže z mehanskimi povezavami z vzdolžnim pomikanjem sedeža. • Vzglavnik naj v ustreznem položaju pokrije vsaj 95 odstotkov svetovne populacije in naj ne bo nastavljen prenizko. • Vzglavnik naj izpolnjuje zakonske in varnostne predpise (ECE, Euro NCAP, druge norme in standarde ...). Slika 3: Shematski prikaz avtomobilskega sedeža s samodejno po višini nastavljivim vzglavnikom Izum Avtomobilski sedež s samodejno po višini nastavljivim vzglavnikom (Slika 4) odgovarja na problem poškodb glave in vratnega dela hrbtenice, ki nastanejo v avtomobilskih nesrečah s trki od zadaj in pri majhnih hitrostih zaradi neustrezno nastavljene višine vzglavnika. Strošek za proizvodnjo rešitve je razumen. Inovacija je primerna za avtomobile nižjega in srednjega razreda ter za električne avtomobile. Pokriva svetovno populacijo voznikov in izpolnjuje vse zahteve iz zvezka zahtev. Izum je TPV strokovni javnosti prvič predstavil na konferenci »Innovative Seating 2011« [4]. Sklep TPV pri razvojno-raziskovalni dejavnosti na področju avtomobilskih sedežev sodeluje z različnimi partnerji, med katerimi so tudi druge raziskovalne skupine in institucije znanja, ki v nekaterih segmentih pomembno doprinesejo k uspešnosti razvojno-razisko- Slika 4: Prikaz vzdolžnega položaja avtomobilskega sedeža in pripadajoče samodejno nastavljive višine vzglavnika pri voznikih različnih velikosti valnega dela. Med šestimi soavtorji izuma »avtomobilski sedež s samodejno po višini nastavljivim vzglavnikom« je tudi sodelavec iz raziskovalne skupine partnerskega podjetja. Ključno za dolgoročno uspešnost podjetja je, da ima jasno opredeljeno strategijo razvoja, da je nosilec tega razvoja, da zagotavlja rdečo nit raziskav, da jedro raziskovalnih skupin, ki delajo na projektih, tvorijo lastni raziskovalci, ki izhajajo iz podjetja in so aktivno vpeti v njegovo delovanje. To zagotavlja, da se razvoj-no-raziskovalna dejavnost razvija skladno z ostalimi poslovnimi funkcijami podjetja, da je pomemben del rezultatov tega razvojno--raziskovalnega dela za podjetje uporabno, da ga je mogoče tržiti ter integrirati v proizvodnjo ali pa podjetju na področju delovanja vsaj poveča prepoznavnost in ugled. Do želenega razvoja podjetja lahko pride le, če vrzel med rezultati razvojno-raziskovalnega dela in zmožnostmi podjetja za realizacijo oziroma trženje le-tega ni prevelika. ■ Viri: [1] http://seating-conference.com/ in http://seating-conference.com/Event. aspx?id=414494 [2] GZDBK - Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine, http://www. gzdbk.si/si/sekcije/ski/projekti/ [3] Projekt »Semi Aktivni VzglAvnik - Se-miAVA« v okviru javnega razpisa »Neposredne spodbude za skupne razvoj-no-investicijske projekte - RIP 09«. Operacijo delno financira Evropska unija, Evropski sklad za regionalni razvoj. [4] Mihelič, P.: Car seat with a vertically self-adjustable headrest. Europe's leading industry forum on transport seating, 6th International Conference Innovative Seating 2011, 7.-9. februar, Frankfurt, 2011. Mag. Primož Mihelič, mag. Vili Malnarič, dr. Tomaž Savšek, TPV trženje in proizvodnja opreme vozil, d. d., Novo mesto 2. forum operativne odličnosti odlično uspel Res se je spet zgodil. Forum operativne odličnosti. Kot je bilo obljubljeno, spet na dan mladosti, 25. maja 2011. Že drugič v organizaciji Strokovnega društva za operativno odličnost, ki je počasi, a vztrajno zraslo iz Društva za izmenjavo dobrih praks 6-sigma. Društvo je nastalo (nekoliko simbolično in s pozitivno naravnanostjo) 25. maja 2007 na podlagi odločitve trinajstih navdušencev in zagovornikov metodologije 6-sigma, da bomo več kot dvajsetletnemu slovenskemu molku o 6-sigmi naredili konec ter ustanovili društvo za promocijo, razvoj in izmenjavo dobrih praks in izkušenj na to temo. Indira Flis V orodju 6-sigma, ki smo ga pred tem sami preizkusili in izkusili vse njegove čeri, pasti in sladkosti ob zmagah zaključenih projektov 6-sigma, smo člani videli veliko prednosti, priložnosti in odgovorov na nestabilne in tržno zelo izzivalne čase, ki so bili že takrat in so se naslednja leta še stopnjevali ter postajali vedno bolj očitni, vedno bolj pa tudi zahtevali ustrezne odgovore na obstoječe okoliščine, ki so doletele prav vsa podjetja po svetu. Pred približno letom in pol, decembra 2009, smo člani društva sklenili, da je ime društva zastavljeno preozko, saj takrat ni vsebovalo vseh segmentov, ki smo jih obravnavali in širili v društvu. Že ob ustanovitvi smo v statutu zapisali, da 6-sigma ni edina metodologija našega delovanja. Od samega začetka smo zagovarjali, uporabljali in širili tudi pristop vitke proizvodnje (angl. lean production), ki temelji na v svetu zelo dobro poznani Toyotini filozofiji (angl. Toyota Philosophy). Povzela in uvedla so jo mnoga zelo uspešna in znana podjetja v svetu. Prav tako smo bili ves čas prepričani, da se te metodologije lahko uspešno povezujejo in dopolnjujejo. Zato smo društvo preimenovali v Strokovno društvo za operativno odličnost in s preimenovanjem želeli poudariti potrebo po celovitem pristopu, ki vodi iz povprečja do odličnosti. Prav to pot so nekatera slovenska podjetja res tudi ubrala. Njih smo želeli slišati na 2. forumu operativne odličnosti. Tako smo imeli čast gostiti priznane in izkušene goste Odlično obiskan 2. forum operativne odličnosti iz industrije, ki so predstavili svoje praktične izkušnje in poglede. V prvem delu je bilo zanimivo slišati, kaj o tem pravi vrhnji menedžment. V uvodnem nagovoru nam je svoje poglede na odličnost predstavil Janez Poje, predsednik uprave Kovinoplastike Lož. Poleg tega da je še predsednik mednarodnega združenja orodjarstva in stojegradnje IS-TMA Europe (The International Special Tooling & Machining Association), je tudi izšolani in v praksi preverjeni Black Belt, kar pa je v Sloveniji prava redkost. Tudi glasbenik je. Iz njegovega zelo »široko-nazornega« predavanja o menedžerskih izzivih v teh časih naj izluščimo eno od močnih tez, ki nam jih je predstavil: »En-tuziazem je pomembnejši od inteligence,« prava skrivnost uspeha je navdušenje. Navdušenje, pravi, je začetek vseh napredkov. Navdušeni ljudje so borci, ki prinašajo dosežke ... Brez navdušenja imamo samo izgovore. Christof Droste, generalni direktor podjetja Hella Saturnus Slovenija, je v podjetju HELLA KGaA HUECK & CO, Lippstadt, Nemčija, zaposlen 24 let. Od avgusta 2003, ko je prevzel funkcijo tehničnega direktorja podjetja Hella Saturnus Slovenija, živi in dela v Sloveniji. Leta 2008 je postal generalni direktor podjetja Hella Saturnus Slovenija. Od njega smo imeli priložnost slišati, kakšen je pogled vrhnjega vodstva na potrebo po vpeljavi funkcije operativne odličnosti v podjetju. Svoje predavanje z naslovom Top management vs. operativna odličnost je provokativno preimenoval v Operativna odličnost vs. top menedžment in nam odgovoril na vprašanje, zakaj naj podjetje vlaga svoje vire v razvoj odlič- Christof Droste, generalni direktor podjetja Hella Saturnus Slovenija nosti. 65 odstotkov aktivnosti v podjetjih ne prinaša dodane vrednosti. On se s svojo ekipo uspešno spopada s temi t. i. »non value added« aktivnostmi. Gostja iz akademskih sfer je bila članica društva doc. Nataša Vujica Herzog. Od leta 1996 je zaposlena na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru. Habilitirana je za predmetno področje Organizacija in upravljanje proizvodnje ter izvaja predavanja in vaje pri predmetih Organizacija proizvodnje, Priprava proizvodnje, Proizvodni menedžment, Ergonomija v proizvodnji in drugih. V predavanju Pregled kazalnikov za vrednotenje vitkosti v slovenskih podjetjih nam je predstavila rezultate raziskave o vitki proizvodnji, ki jo je izvedla v slovenskih podjetjih. Zanimivo je, da je bilo v anketi pripravljeno sodelovati le 18,6 odstotka podjetij od vseh, ki jim je bil vprašalnik posredovan. Zanimivo, da sta se med obravnavanimi kriteriji najbolje obnesli »vključevanje zaposlenih« (sodelovanje zaposlenih in timsko delo) in »vitko oblikovanje« (orodja in tehnike ter FMEA), najslabše pa »odpravljanje izgub« (mene-džment zalog ter zasedenost kapacitet in pogoji dela) in »koncept vrednosti in kupci« (zadovoljstvo kupca, zaznavanje zahtev ter uveljavljanje garancije). Slovenija ima torej še veliko potenciala. V drugem delu so sledili primeri iz prakse. Svoj prvi projekt 6-sigma z naslovom Zmanjšanje izmeta na končno izdelanem žarometu Insignia AFL nam je predstavil Damjan Mihalič, ki prihaja iz podjetja Hella Saturnus Slovenija. Velikokrat se zdi, da je 6-sigma primerna samo za kompleksne naloge. Damjanov projekt pa je pokazal, da se lahko lotimo sistematično izboljševati tudi lažje, enostavnejše probleme na montažni liniji. Po končanem projektu se pogosto sliši, saj to bi lahko rešili brez 6-sigme. Seveda, vsak problem se lahko reši na več načinov. Najpomembneje je, da je rešen, ne pa katero orodje smo uporabili. Peter Peternel iz podjetja Hidria AET je predstavil, kako so vpeljali principe vitkosti v svoje procese. To je bil še en primer uporabe enostavnih orodij, ki prinesejo velike izboljšave v procese. Največji del napora pri vpeljavi in uporabi novih pristopov pa je treba usmeriti v ljudi, ki delajo v teh procesih. Spremeniti je treba dosedanjo miselnost, kar ni vedno lahko. Veliko tekstilnih podjetij v Sloveniji je že propadlo, vendar imamo med njimi vsaj eno svetlo zvezdo. To je podjetje MTT Tekstil iz Maribora. Tehnični direktor Rajko Šrimpf nam je predstavil svoj projekt 6-si-gma. Z njim je privarčeval več kot 100.000 evrov in ovrgel več desetletij staro prepričanje, da vlažnost vpliva na produktivnost tkalskih strojev. Takih nepreverjenih prepričanj je v podjetjih vse preveč, zato nastajajo dodatne izgube. V podjetju Domel so tekli in pretekli prvi krog v tekmi 6-sigma. Andrej Šuštar nam je zelo prijetno prikazal izkušnje pri uvajanju metodologije 6-sigma. Začeli so zelo ambiciozno in širokopotezno ter »ustvarili« 15 Green Beltov, ki so delali na 14 projektih. Ni šlo vedno gladko in niso še vsi projekti zaključeni, nekaj jih je in nekaj jih še bo. Vodstvo Domela se po tej izkušnji strinja, da nadaljujejo začeto delo. Sicer pa o izkušnji pravijo takole: »Se ustavi ... gre vse narobe ... ni videti poti naprej? Vse je v redu - na pravi poti ste!« Za konec nas je Matej Hohnjec, strokovnjak na področju 6-sigma, popeljal v vode sistematičnega inoviranja. Da smo dobili kompetenten odgovor na vprašanje, kaj to je in čemu služi, je Hohnjec poskrbel s svojim predavanjem o trendih. Hkrati nas je še presenetil in s seboj pripeljal zelo zanimivega gosta. Samo Božič s svojim predavanjem Integracija tehnologij - svoboda idej je bil presenečenje, lahko rečemo češnjica na torti, z zelo izzivalnim in daljnovidnim predavanjem. Če hočemo videti daleč v prihodnost, je treba pogledati dovolj daleč v preteklost. (W. Churchill) Tudi zadnji forum je pokazal, kako sproščena so naša srečanja. Le odmori so bili prekratki za vse pogovore in vsa navezovanja stikov, ki smo jih želeli zgraditi ali utrditi. Naslednje leto bomo poskrbeli tudi za to. Pridružite se nam prihodnje leto 25. maja. ■ Indira Flis, predsednica Strokovnega društva za operativno odličnost Samo Božič med izzivalnim in daljnovidnim predavanjem Poročilo s konference o avtomatizaciji v industriji in gospodarstvu AIG '11 Glavni namen letošnje konference Avtomatizacija v industriji in gospodarstvu AIG ,11, ki je potekala 31. marca in 1. aprila 2011 v kongresnem centru hotela Habakuk v Mariboru, je bil pokazati možnost povečanja dodane vrednosti s pomočjo avtomatizacije procesov. Organizator konference je bilo Društvo avtomatikov Slovenije v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, ljubljansko fakulteto za elektrotehniko in Institutom Jožef Stefan. Dr. Boris Tovornik V dveh konferenčnih dneh se je zvrstilo sedem vabljenih predavanj vrhunskih domačih in tujih strokovnjakov, pet posebej izbranih tem, predstavljenih pod naslovom Industrijski forum, in 36 predstavitev člankov, ki predstavljajo primere dobre prakse iz slovenskih podjetij. Vzporedno s konferenco je potekala študentska sekcija, kjer so študenti z obeh slovenskih univerz, ki izobražujeta študente avtomatike in robotike, predstavili svoje raziskovalne rezultate. Tradicionalno je bila v predprostoru konferenčne dvorane razstava dosežkov in ponudbe pomembnih slovenskih podjetij, ki so bili hkrati sponzorji konference. Brez sodelovanja sponzorskih podjetij tudi konference, ki je izrazito industrijsko naravnana, namreč ne bi bilo. Tokratno konferenco, ki je bila že sedma po vrsti, je obiskalo okoli 170 udeležencev (poslušalcev, predavateljev, razstavljavcev in študentov). Študente je predvsem zanima- Utrinek z razstave lo, kaj počnejo njihovi bodoči delodajalci in kje se bodo lahko po študiju zaposlili. Med Utrinek z uvodnega nagovora udeleženci konference so bili tudi direktorji in inženirji znanih slovenskih podjetij, pa tudi raziskovalci in profesorji obeh slovenskih fakultet za elektrotehniko ter Instituta Jožef Stefan. Uvodni nagovor je pripadel predsedniku konference Borisu Tovorniku, ki je poudaril osnovni namen konference - to je skrb za strokovno rast avtomatikov in avtomatike kot stroke. Gre za edini strokovni dogodek v Sloveniji, kjer se zberejo izvajalci, raziskovalci in uporabniki avtomatike in robotike ter je namenjen ljudem, ki se v vsakdanji praksi srečujejo s problemi avtomatizacije in robotizacije. Udeležencem konference so pozdravne besede namenili tudi rektor Univerze v Mariboru Ivan Rozman, novoizvoljeni dekan Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Borut Žalik in poslanec v državnem zboru Matevž Frangež. Uvodni predavatelj Jože P. Damijan je poudaril posledice krize za slovensko gospodarstvo, ki je imelo leta 2009 kar dvakrat večji padec BDP od povprečja v evroob-močju in okreva precej počasneje od držav v tem območju. In to kljub temu, da je izvoz slovenskega gospodarstva dvotretjinsko odvisen od držav, ki so leta 2010 že dosegale visoke stopnje gospodarske rasti. Matej Oset iz Pivovarne Laško je poudaril prispevek avtomatizacije h konkurenčnosti. Kot mnogi drugi tudi on meni, da dobro načrtovan in nadzorovan proizvodni proces pomeni veliko konkurenčno prednost, saj se poslovanje lahko obvladuje z manjšimi stroški. Na predavanjih je bilo predstavljeno veliko dobrih in inovativnih idej in rešitev, ki pa težko najdejo pot do realizacije, saj je za to potreben kapital, ki ima posluh za inovacije. Iz dosedanjih izkušenj v zadnjih 12 letih, odkar konferenco organiziramo, ugotavljamo, da je med 150 in 170 obiskovalcev število, ki ga Slovenija zmore za tako zasnovano kon- ferenco, kot je AIG. Vsekakor je to število lahko veliko večje, vendar je mnogim, ki se želijo udeležiti tega dogodka, iz službenih razlogov to onemogočeno. Z organizacijo dogodka, ki bi imel drugo ciljno publiko in širše zasnovane cilje in teme konference, bi vsekakor pritegnili več ljudi, vendar bi to pomenilo odmik od izhodišča, zaradi katerega organiziramo konferenco AIG. ■ Dr. Boris Tovornik, predsednik konference AIG '11 Hidriini inovatorji znova posegli po najvišjih odličjih v severno-primorski regiji Na Mostu na Soči so bila v sredo, 15. Junija 2011, v okviru programa 16. srečanja gospodarstvenikov Primorske s predstavniki Vlade RS podeljena priznanja najboljšim inovatorjem severnoprimorske regije za leto 2010. Šest od dvanajstih podeljenih priznanj, ki jih podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije - območna zbornica za severno Primorsko, so prejeli inovatorji iz Hidrie. Iztok Skočir, Igor Dolenc in Aleš Bizjak iz Hidria Inštituta za avtomobilsko industrijo so prejeli zlato priznanje za razvoj grelnika nafte z integriranim senzorjem temperature in nivoja vode. Zlato priznanje so prejeli tudi inovatorji Hidria Inštituta klima dr. Simon Strgar, dr. Erik Pavlovič, Igor Kutleša in Matej Milavec za razvoj strabag HDLS - elementa za visokotlačno prezračevanje stavb. Poleg zlatih so Hidriini inovatorji osvojili tri srebrna priznanja. Prvo je bilo podeljeno Marku Hladniku iz Hidrie Rotomatika, avtorju inovativnega pridrževalnega in izmetalnega podpornega sistema za izdelavo paketov lamel z "interlocking" tehnologijo. Srebrno priznanje za hladilni sistem e-stroja z uravnoteženim odvzemom toplote sta prejela tudi Vlado Schweiger in Jure Laharnar, prav tako iz Hidrie Rotomatika. Tretje srebrno priznanje pa je šlo v roke Davorinu Rejcu iz Hidrie AET za napravo za krivljenje uporov grelnikov zraka. Bronasto priznanje severnoprimorske Gospodarske zbornice za inovacijo leta 2010 so prejeli Tomaž Dremelj, Blaž Šuligoj in Jože Čadonič iz Hidrie IMP klima za kompaktno klimatsko napravo Roomair. ■ RAZSTAVLJAJTE, OBIŠČITE, SODELUJTE! s USAI D Mednarodni sejem kovin - International Metal Fair 8.ZEPS Intermetal Zenica 4.-9.10.2011. stroji in linije za proizvodnjo in obdelavo kovin, orodja za obdelavo kovin, surovine in repromaterial za kovinsko-predelovalno industrijo, oprema in material za varjenje, oprema in sredstva za zaščito kovin, protikorozijska sredstva, procesna oprema - hardver in softver, nove tehnologije v kovinsko-predelovalni industriji, specializirana trgovina s kovinami, dodelavni posli in kooperacije - ponudba in povpraševanje r *=: □ www.zeps.com AfCi'L' V.'irc « LUMINU Saturnus praznuje 90 let Hella Saturnus Slovenija je konec junija praznovala 90. obletnico Saturnusa, obletnico, s kakršno se lahko pohvali zelo malo slovenskih podjetij. Začetki današnjega podjetja segajo v leto 1921, natančneje v obrtniško delavnico, v kateri je peščica zaposlenih izdelovala izdelke iz pločevine. Danes je Hella Saturnus Slovenija del mednarodnega koncerna Hella Group in eden največjih slovenskih izvoznikov, ki s približno 1 900 zaposlenimi svoje, več kot 60-letne izkušnje v razvoju in proizvodnji svetlobne avtomobilske opreme v Sloveniji uspešno združuje s številnimi priznanimi avtomobilskimi blagovnimi znamkami. Emil Lajovic, oče Saturnusa, je leta 1921 na Komenskega ulici v Ljubljani v skromni obrtniški delavnici začel izdelovati pločevinaste škatle. Kmalu je delavnica postala premajhna, tako da se je prej kot v treh letih z več 10 zaposlenimi preselil v novo tovarno. V vseh teh 90 letih je Saturnus doživel številne vzpone in padce, bil je v tuji in nato spet domači lasti. Med vojno in po njej je preživljal težko obdobje, vendar mu je vedno uspelo ohraniti zdravo jedro. Sčasoma se je iz tega jedra izluščila Avtooprema, v kateri so že pred več kot 60 leti začeli proizvajati svetlobna telesa. Saturnus se je v šestdesetih in sedemdesetih povezal s tujimi avtomobilskimi partnerji ter začel razvijati in izdelovati izdelke za velike evropske avtomobilske naročnike, kot so Renault, Simca, Citroen, Peugeot in Volkswagen. Po osamosvojitvi in izgubi velikega dela trga na območju nekdanje skupne države se je del Saturnusa, natančneje Av-tooprema, povezal s takratnim partnerjem, koncernom Hella, ki je sprva postal večinski, leta 2004 pa tudi edini lastnik Helle Saturnus Slovenija. Osnovna dejavnost družbe Hella Saturnus Slovenija z danes približno 1 900 zaposlenimi, med njimi je 100 strokovnjakov strojništva ter več strokovnjakov na področju fizike in elektronike, je razvoj in proizvodnja svetlobne opreme za motorna vozila. Gre za enega največjih slovenskih izvoznikov, saj izvozijo kar 91 odstotkov izdelkov po vsem svetu, največ v druge evropske države. V Helli Saturnus Slovenija tako razvijajo in izdelujejo celo vrsto visokokakovostne svetlobne opreme za avtomobile, kot so žarometi, dodatni žarometi za meglo, dnevne luči ter eno- in večfunkcijske svetilke. »Naše vodilo je, da smo najboljši v panogi. Hello Saturnus Slovenija odlikujejo inovativni izdelki, delovni postopki in storitve, s katerimi ohranjamo izredno kon- Christof Droste, generalni direktor Helle Saturnus Slovenija Prvi žarovet iz leta 1951 kurenčen položaj znotraj skupine Hella,« je povedal generalni direktor Helle Saturnus Slovenija Christof Droste. Na ravni koncerna je Hella Saturnus Slovenija v svetovnem merilu prevzela vlogo kompetenčnega centra za razvoj in proizvodnjo dodatnih žarometov. Osrednji mejniki Saturnusa: 1921 - ustanovitev Saturnusa 1948 - začetek proizvodnje svetlobnih teles 1960-1970 - Saturnus izvozi prve izdelke za velike evropske avtomobilske naročnike (Renault, Simca, Citroen, Peugeot, VW) 1976 - selitev proizvodnje in poslovnih prostorov na novo lokacijo v nove poslovne prostore 1978 - prvi Rally Saturnus 1992 - Saturnus se razdeli na več posameznih enot 1997 - Hella postane večinski lastnik današnje Helle Saturnus 2004 - Hella postane 100-odstotni lastnik današnje Helle Saturnus Odličen odziv razstavljavcev na 44. MOS - Na sejmu vseh sejmov inovacijski voditelji, kreatorji gospodarske rasti Celjsko sejmišče bo v septembru tradicionalno živelo v znamenju največjega sejma v tem delu Evrope - 44. MOS (Mednarodni obrtni sejem). Odziv razstavljavcev in partnerjev je tudi letos zelo dober. Znova so na MOS odlično zastopane panoge, ki zasedajo razstavne površine v sejemskih dvoranah s stroji in opremo za kovino in varjenje ter elektro in varilno tehniko. Ponovno bo na ogled celovita ponudba ogrevalne tehnike, hladilnih in solarnih sistemov z najnovejšimi tehnološkimi dosežki teh panog. Sejem bo znova ponudil najbolj celovito ponudbo stavbnega pohištva, strešnih kritin in druge ponudbe za zaključna dela v gradbeništvu. Po pojasnilih organizatorja sejma, družbe Celjski sejem d.d., bodo posebej aktualne razstavne površine na tradicionalno najbolj zanimivih področjih zaključnih del v gradbeništvu, energetske učinkovitosti in izkoriščanja obnovljivih virov. Obiskovalci pa bodo lahko poiskali tudi najboljšo ponudbo na drugih vsebinskih področjih, ki jih že tradicionalno ponuja MOS. A sejem letos ne bo ponudil le najbolj celovite ponudbe izdelkov in storitev malih in srednje velikih podjetij v regiji, pač pa tudi dosežke najbolj perspektivnih, inovacijskih podjetij, vodilnih v svojih tržnih nišah in kreatorjev inovacijskih prebojev, ki so pogoj za gospodarsko rast. 44. MOS odlična priložnost za nove posle na domačem pragu brez visokih stroškov za potovanja v tujino Letošnji MOS pa ne bo omogočal le neposrednega stika z najbolj podjetnimi in inovativnimi slovenskimi podjetji, temveč bo znova nudil tudi odlično priložnost za vzpostavitev poslovnih stikov z novimi trgi oz. državami, ki sejem izkoristijo za svojo predstavitev. Celjski sejem namreč aktivno deluje na področju internacionalizacije sejemske dejavnosti in so npr. tako v letu 2010 na MOS prvič pripeljali podjetja iz Egipta, Indonezije in Katarja, drugič se je organizirano predstavilo indijsko gospodarstvo. Zanimanje za skupinsko predstavitev pa so letos izrazila še nekatera nova gospodarstva iz EU sosed in bolj oddaljenih držav, medtem ko skupinske predstavitve predvsem države južnega Balkana postajo tradicionalne spremljevalke Sejma vseh sejmov. 44 M©S Sejem vseh sejmov DOBRE VIBRACIJE PRIHODNOST EVROPA} SLOVENIJA, CELJE 7.-14. SEPTEMBER 2011 www.ce-sejem.si Na 44. MOS se sicer poleg mednarodnega poslovnega srečanja malih in srednje velikih podjetij regije obeta še srečanje stanovskih gospodarskih organizacij na najvišji ravni. V Celjskem sejmu si tako obetajo, da se bo delež tujih obiskovalcev še povečal. V letu 2010 je npr. delež tujcev presegel desetino vseh obiskovalcev sejma. Največ tujcev je na MOS prišlo iz Hrvaške (62,5 %), Srbije (18,8 %) ter Italije, Romunije in BiH (vseh po 6,3 %). Organizator pa je zabeležil tudi obiskovalce iz Katarja, Indije, Rusije in ostalih držav sosedstva. Aktivnosti Celjskega sejma pa so letos še posebej usmerjene na trge držav bivše Jugoslavije, od koder si zato obetajo še večji obisk poslovne javnosti. Na MOS po odgovore, kako rasti tudi v težkih gospodarskih razmerah Pomemben del sejemskega dogajanja bo znova spremljajoči program, ki bo skušal odgovoriti na najbolj aktualna vprašanja, s katerimi se vsakodnevno soočajo podjetniki. Med drugim bo mogoče neposredno od predstavnikov lokalne oblasti izvedeli kakšno podporno okolje za razvoj podjetništva so pripravili in predvsem kaj načrtujejo, obetajo pa se tudi številne možnosti za brezplačno finančno, energetsko in še kakšno svetovanje, ki lahko olajša poslovanje predvsem majhnih in srednje velikih podjetij, ki imajo omejene finančne in kadrovske resurse. ■ 3way, Štalčeva ul. 5, 1215 Medvode, Slovenija Tel.: 01 3616 539 Faks: 01 3617 014 El. naslov: info@3way.si www.3way.si CAD/CAM/PLM STORITVE: VV ^ Na zastopani programski opremi nudimo šolanje in tehničo pomoč. Izvajamo tudi mode- _ . liranje, konstruiranje orod ij in naprav, programiranje za CNC stroje ter vzvratni inženiring. www.3way.si ZASTOPSTVO: -thinkdesign - hyperCAD - hyperMILL - K-Mold - D-Camcut - PointMaster - Partsolution Litostroj - pohod na nove trge V času trajanja gospodarske recesije je možno razpoložljiva sredstva in energijo podjetja izkoristiti za samoanalize in načine iskanja trenutnega preživetja. Vendar je treba poleg sprejemanja sedanjosti in reševanja problemov njene stvarnosti, energijo in sredstva vlagati predvsem v iskanje možnosti za dolgoročnejši obstoj podjetja. Že pred zaznavanjem prvih gospodarskih okrevanj je začela skupina Litostroj načrtovati tržne akcije in raziskave potencialnih trgov, na katere se bo osredotočala v svojem nadaljnjem tržnem delovanju. Dobro zasnovan proizvodni in tržni portfolio, ki izhaja iz širitve osnovnega lastništva Litostroj Jekla, omogoča sinergične skupne sejemske nastope in druge tržne akcije. Ponudba skupine Litostroj in njene vrednote so dobro povzete v naslednjem nagovoru: »Skupina Litostroj igra pomembno vlogo v težki industriji - na področju energetike, avtomobilske industrije in sektorju obdelovalnih strojev. Zaposlene v Skupini Litostroj odlikuje njihova strast in odličnost v ustvarjanju od ideje do kompleksnih proizvodov, ki ljudem služijo desetletja. Ponosni smo na našo bogato zgodovino in zavezani prihodnosti .« (mag. Miroslav Gnamuš, dipl. ing., direktor Litostroj Jekla, d. o. o.) V preteklem polletju se je skupina uspešno predstavila na kar nekaj sejmih. Sejem Formatool 2011, Celje Na domačem sejmu, ki je dobro znan med vsemi orodjarji, proizvajalci strojev in opreme za obdelavo in predelavo kovin, se je skupina Litostroj predstavljala predvsem s programo- ma stružnic Litostroj Potisje in programom stiskalnic Litostroj Ravne. Predstavili so tudi program kvalitetnih odlitkov. Na sejmu je bil po pričakovanjih najbolj zanimiv program stružnic, kjer so se dolgoletni uporabniki stružnic Potisje z veseljem in nostalgijo ustavljali ob razstavljeni klasični stružnici PA 30x2000 mm. Da jih v Potisju še danes izdelujejo v povsem enaki in uporabniku prijaznejši obliki, je bilo za mnoge presenetljiva novica. SEE Auto Compo Net 2011, Kragujevac Na sejmu v Kragujevcu se je predstavljalo predvsem podjetje Litostroj Ravne, ki se je udeležilo skupinskega nastopa z združenjem Automotive Cluster of Slovenia (ACS) in JAPTI. Sejem je ponudil tudi priložnost, da se podjetje Litostroj Ravne sreča s svojimi preteklimi naročniki. Lito- stroj Ravne je namreč maja uspešno končal projekt predelave in vgradnje stiskalnice SE2-630. Veliko stiskalnic Ravne pa je bilo v nekdanji državi vključenih v izdelavo vozil Zastava. Na sejmu so predstavniki Fiata Srbija predstavili strateške plane za vključitev lokalnih dobaviteljev v dobavno verigo. Sejem European Automotive Components Expo 2011, Stuttgart Tudi sejem EAC v Stuttgartu sta organizirala ACS in JAPTI. Kot član ACS se je Litostroj Ravne predstavil s programom stiskalnic. Nokia se umika z Japonske Finski telekomunikacijski velikan Nokia je naznanil, da zapušča japonski trg. No-kkini mobilni aparati so namreč v deželi vzhajajočega sonca izgubili bitko z vse bolj popularnimi pametnimi telefoni. Finsko podjetje je na japonski trg vložilo 20 milijonov jenov (172.100 evrov), na njem pa je zadnji čas prodajalo le luksuzne mobilnike pod blagovno znamko Vertu, ki je v njihovi lasti. Na Japonskem je imelo štiri trgovine, zadnjo pa bo zaprlo konec tega meseca. Sicer pa Nokiini telefoni na Japonskem niso bili nikoli zares priljubljeni. Osrednji igralec na japonskem trgu mobilnih telefonov je namreč ameriški Apple. M Sejem Metalloobrabotka 2011, Moskva. Je največji sejem v Rusiji in eden največjih sejmov za obdelavo in predelavo jekla in kovinskih materialov. Skupina Litostroj se je predstavljala kot celota, s poudarkom na programih stružnic Litostroj Potisje in stiskalnic Litostroj Ravne. Litostroj Potisje je v ta namen na sejmu pokazalo CNC-stružnico PD1300CM x 2000 mm. Gre za CNC-stružnico s kr-miljem, namenjeno obdelovanju kosov premera 1300 in dolžine 2000 milimetrov, z možnostjo ročne ali računalniško krmiljene obdelave. Tako stružnice kot stiskalnice so se za ruski trg izkazale kot zanimiv proizvod. Na ruskem trgu je sicer vseskozi prisotno podjetje Litostroj Jeklo, ki dobavlja obdelane odlitke kot mehanske dele turbin za proizvodnjo električne energije v hidro, plinskih in nuklearnih elektrarnah. Z udeležbo na sejmu Metal-loobrabotka 2011 si obetajo direktno prodajo stružnic in preoblikovalne opreme na ruski trg. Konec leta bo z vgradnjo dveh velikih stiskalnic, 2500-tonske tandemske stiskalnice in 1000-tonske transfer stiskalnice z odvijalno linijo, svojo prisotnost na ruskem trgu potrdil tudi Litostroj Ravne. www.litostrojgroup. com Banke so povečale kreditiranje gospodinjstev Kot pravijo, se vsota bančnega sistema v juniju ni bistveno povečala, nadaljevala pa se je stagnacija kreditiranja nebančnega sektorja. Kreditiranje "razmeroma močno zadolženega" sektorja nefinančnih podjetij je nazadovalo, banke pa so nadpovprečno povečale kreditiranje gospodinjstev. Na strani virov se je nadaljeval proces prestrukturiranja s povečanjem vlog gospodinjstev, ker je bilo deloma sezonskega značaja. Banke so tudi nadaljevale proces razdolževanja v tujini. Stroški rezervacij so se sicer povečali, vendar je bančni sistem v prvih petih mesecih letos posloval z dobičkom v višini 63,1 milijona evrov, so še sporočili z Banke Slovenije.■ TEHTNICE UTEŽI SILA PIPETE, VOLUMEN DUH ms® IMilMWÜU OPREMA POD TLAKOM-0PP 1 PREDPAKIRANI IZDELKI 1 INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA 1 SERVIS www.lotric.si LABORATORIJ ! ZA MEÌRÒ SLÖVJE i**' p^vfvoctrvo^" LOTRICdoo Selca 163,4227 Selca Tel: 04/517 07 00, fax: 04/517 07 07, E-mail: info@lotric.si Visokohitrostno frezanje v orodjarstvu Cilj vsake orodjarne je izdelati orodje, ki bo izdelovalo kakovosten in natančen izdelek. Če za izdelavo orodij uporabljamo postopek visokohitrostne obdelave (VHO), potem potrebujemo tudi primerno rezilno orodje. S pravilno izbiro tehnologije izdelave in s pravilno izbiro rezilnega orodja dosežemo zelo kakovostno obdelavo ter zelo ugodno razmerje med kakovostjo obdelave in ceno orodja. Postopek VHO zadnje čase zavzema vidno mesto v orodjarstvu. Za visokohitrostno obdelavo so značilne velike hitrosti rezanja, ki so od 5- do 10-krat večje kot pri klasičnemu frezanju. Glavno vreteno lahko doseže obodno hitrost tudi 50 000 vrtljajev na minuto. Tudi podajal-ne hitrosti so od 2- do 3-krat večje kot pri klasičnih metodah odrezovanja (med obremenitvijo tudi 80 m/min). Pospeški lahko dosežejo vrednosti, ki so od 2- do 3-krat večje od težnostnega pospeška. Globina reza je majhna, zato je majhen tudi presek odrezka. Branko Ušaj Zaščita orodij za visokohitrostno obdelavo S prehodom s klasične na visokohitrostno obdelavo se bistveno spremenijo mehanizmi obrabe. Medtem ko pri klasičnih postopkih obdelave prevladuje abrazivna obraba, je pri VHO-obdelavi zaradi visoke temperature na rezilnem robu najpomembnejša kemijska obraba. Trde prevleke omogočijo razširitev varne cone delovanja orodja, kar lahko s pridom izkoristimo ravno pri zaščiti orodij za VHO-obdelavo. Trde prevleke znižajo temperaturo rezilnega roba, ker zmanjšajo trenje in prenos toplote na površino orodja (zaradi manjšega koeficienta toplotne prevodnosti). Večina toplote gre zato v odrezek. Ker imajo trde prevleke veliko trdoto pri visokih temperaturah, ker so toplotno in oksidacijsko stabilne ter ker zmanjšajo sprijemanje materiala obdelovanca na površino orodja, je obraba prekritih orodij za VHO precej manjša. Vse naštete zahteve najbolj izpolnjuje trda prevleka (Ti, Al)N s koncentracijo aluminija več kot 60 at. %. Na površini take prevleke se med rezanjem tvori tanka pasivacijska plast aluminijevega oksida, ki ščiti prevleko pred nadaljnjo oksidacijo. Oksidacijsko obstojnost prevleke (Ti, Al)N lahko še izbolj- šamo z dodatkom elementov (itrij, krom), obrabno obstojnost pa z dodatkom hafnija, cirkonija, bora, volframa. Silicij dodajamo za povečanje trdote in kemijske obstojnosti. Pri visokohitrostnem vrtanju je pomembno tudi odvajanje odrezka in zmanjšanje sile rezanja. Problem lahko rešimo tako, da čim bolj zmanjšamo hrapavost prevleke. Zaščita orodij za suho obdelavo Obrabo orodij bistveno zmanjšamo s hla-dilno-mazalnimi tekočinami, ki zmanjšajo trenje na stiku med orodjem in obdelovan-cem, odstranjujejo (odplakujejo) odrezke, hladijo orodje in ga ščitijo pred korozijo. Uporaba maziv in hladilnih tekočin pri odrezovanju in drugih postopkih obdelave materialov se zmanjšuje tudi zaradi ekonomskih, ekoloških in zdravstvenih razlogov. Ekonomski razlogi so povezani predvsem s stroški razgradnje porabljenih maziv in hladil, ki naraščajo progresivno in postajajo vedno pomembnejši dejavnik. Hladilno-mazalne tekočine so eden od virov onesnaževanja okolja. Znano je tudi, da reakcijski produkti v obliki aerosolov, ki nastanejo še posebno med procesom visokohi- trostne obdelave, povzročajo zdravstvene težave delavcem v proizvodnji (kožne alergije, poškodbe pljuč, rakasta obolenja). V nekaterih primerih so za suho obdelavo tehnološki razlogi. Tak primer je frezanje s prekinitvami rezanja, kjer zaradi uporabe hladilne tekočine pride do učinka toplotnega udara in zato do mikrorazpok. Pri suhi obdelavi tega problema ni. Drug primer je proizvodnja pre-hrambnih in farmacevtskih izdelkov (npr. pri ekstruziji tub za shranjevanje zdravil), kjer ni dovoljena kontaminacija izdelka s tekočinami za mazanje. Vse to so torej razlogi, da postaja zadnja leta suha obdelava, tj. obdelava brez uporabe hladilno-mazalnih tekočin, vse bolj aktualna. Suha obdelava prinaša vrsto problemov, ki jih lahko uspešno rešimo s trdimi PVD-prevlekami. Pri taki obdelavi imamo izjemno velike toplotne in mehanske obremenitve, ki vodijo do povečane obrabe in manjše obstojnosti orodja. Zaradi visoke temperature se pri suhem struženju trdih materialov površinska plast razkali, podobno kot pri elektroerozijski obdelavi ali grobem brušenju. Suha obdelava zahteva spremenjeno geometrijo orodja. Da bi preneslo visoke temperature, mora biti orodje izdelano iz refraktornih materialov, obenem WXL f ] WXS CRN FX-WX _J 40 HRc Trdota obdelovanca 70 HRc 1.300 1.000 800 FX - WX

> IRT Julij 33 VI Solid Edge Ali lahko s trenutno ekipo konstruiram hitreje kot konkurenca? Seveda lahko, Solid Edge s Sinhrorto tehnologijo mi omogoča tudi 100 X hitrejše delo. Prepričajte se tudi vi, pokličite za prezentacijo! TS d.o.o. Ruska 1,1000 Ljubljana SIEMENS PLM Software www.its-plm.si irfo@ìts-plm.si tei: 01(2347-620 Udeleženci okrogle mize z naslovom Kako mobilno bo vaše poslovanje leta 2015?, so razpravljali o bližnji prihodnosti poslovanja v svojih podjetjih. Vsi so se strinjali, da se bo poslovanje preneslo na mobilne naprave, da nas bodo informacije sledile prek naprav in bo sprejemanje odločitev v realnem času na podlagi dobro in hitro predelanih podatkov veliko lažje in bolj usmerjene v želene posledice kot danes. Vsa informatizacija in tudi mobilizacija ključnih procesov bo prinašala tudi premik delovnih nalog zaposlenih iz manj zahtevnih in bolj rutinskih na veliko bolj zahtevna opravila. Mobilizacija poslovanja pa bo v prihodnje še bolj zabrisala meje med zasebnim in po- slovnim življenjem, so si bili še enotni udeleženci okrogle mize. V nadaljevanju so SAP strokovnjaki pokazali številne prednosti mobilnih rešitev, s katerimi podjetja pohitrijo in izboljšajo poslovanje danes. Več kot 300 udeležencev je bilo deležnih vpogleda v mobilne rešitve prihodnosti, ki so posledica spremenjenih poslovnih modelov, ki jih prinašata računalništvo v oblaku in računalništvo v pomnilniku. «Izzive in kompleksnost, ki jih je s seboj prinesla eksplozija podatkov, je treba obvladati. V SAP-ju smo razvili tehnologijo računalništva v pomnilniku SAP HANA, ki nam omogoča, da milijone milijard poslovnih podatkov, razpršenih po različnih poslovnih sistemih, namesto v nekaj dneh obdelamo v nekaj urah. Poslovanje ne postaja zgolj mobilno, temveč bliskovito hitro,» je povedal tehnološki direktor razvoja poslovanja v družbi SAP Mariano Kristensen. Številni SAP partnerji iz slovenskega okolja so na dogodku predstavili svoje implementacije rešitev SAP na najrazličnejših poslovnih področjih. Z nasveti za uspešen tek, tako v zasebnem, kot poslovnem okolju, je udeležencem postregel še ultramara-tonec Benjamin Piškur. ■ www.sap.si Pri izdelavi motocikla Ducati Diavel sodelovala tudi Hidria Italijanski Ducati je v letošnjem letu predstavil nov model motocikla, poimenovan Ducati Diavel. Slednji je v prvih mesecih prodaje postal prava prodajna uspešnica, izjemne vozne lastnosti in zavidljive tehnične karakteristike pa mu priznavajo številni vidni poznavalci motociklizma, med njimi legendarni italijanski motociklist Valentino Rossi. S svojimi rešitvami je pri izdelavi motornega kolesa sodelovala tudi Hidria. Ducati Diavel se namreč lahko pohvali z izredno vpadljivim rezervoarjem, ki ga krasi v Hidrii izdelan cevni okvir. Prav ta daje Diavelu značilen izgled, ki pritiče njegovemu imenu (diavel = hudič). Okvir je izdelan iz posebnih jekel s povišano mejo plastičnosti, kar je omogočilo uporabo cevi s tanjšimi stenami, obenem pa je teža okvirja zaradi tega manjša od desetih kilogramov. Hidriin izdelek je oblikovan prostorsko, z ukrivljenimi cevmi, kar pripomore k izboljšani torzijski trdnosti in boljši trdnosti nasploh. Tudi to je eden od dejavnikov, ki motociklu dajejo izjemne vozne lastnosti. Diavel preseneča predvsem s svojo težo. Kljub svoji velikosti in robustnosti tudi po zaslugi lahkega Hidriinega okvirja tehta zgolj 210 kilogramov. Motocikel poganja motor s prostornino 1198 kubičnih centimetrov in 162 konjskimi močmi, »hrbtenica« Diavela pa je prav jeklen cevni okvir. Najpomembnejša Diavelova lastnost je izjemna okretnost, obenem pa motocikel pri vožnji stabilen in varen. O tem priča tudi sama prodaja izdelka. Hidria je v letošnjem letu namreč načrtovala izdelavo med 5000 in 6000 cevnih okvirjev, a se bo količina zaradi izrednega povpraševanja letos gibala okoli 11.000 proizvedenih okvirjev. Načrtovani obseg proizvodnje v prihodnjih letih se bo gibal okoli 6000 kosov letno. Izjemne vozne lastnosti motornega kolesa je med drugimi že potrdil tudi legendarni italijanski motociklist Valentino Rossi. Ta je bil med drugim navdušen nad Diavelovo poskočnostjo in okretnostjo. Prav zaradi poskočnosti boste Diavela na cesti pogosto videli le v njegov zadek oz registrsko tablico. Nosilec zanjo je, mimogrede, prav tako izdelan v Hidrii. ■ www. hidria. com Hidria vse pomembnejši igralec tudi na turškem avtomobilskem . v • v v tržišču V turškem Carigradu je 26. in 27. maja potekal vsakoletni kongres Turkey Auto Summit, ki velja za najpomembnejši letni dogodek turških avtomobilskih proizvajalcev. Poleg najpomembnejših predstavnikov turške avtomobilske industrije so organizatorji na letošnji kongres povabili tudi predsednika poslovodnega odbora Hidrie mag. Iztoka Seljaka. Ta je turški strokovni javnosti predstavil izvirni model Hidriinega inova-tivnega centra, s katerim se je Hidria iz začetne manjše prisotnosti v avtomobilski branži v kratkem obdobju od leta 2004 razvila v enega evropsko in globalno vodilnih razvojnih dobaviteljev rešitev za pogonski sklop in za volanske sisteme. Prav dejstvo, da Hidria postaja čedalje bolj mednarodno prepoznavna in priznana kot nosilka prebojnih inovativnih rešitev za zagotavljanje učinkovite zelene mobilnosti, je prepričalo turške avtomobilske proizvajalce in organizatorje kongresa, ki so mag. Iztoka Seljaka poleg visokih predstavnikov turške avtomobilske industrije in vodilnih predstavnikov Volva, Renaulta in Nissana povabili na dogodek kot enega izmed osrednjih govorcev. Posebna pozornost je bila na kongresu namenjena najnovejšemu Hidriinemu dosežku - novi svečki z integriranim mikrosenzerjem tlaka, ki jo je Hidria pospremila z devetimi patentnimi prijavami. Omenjena svečka predstavlja izjemen preskok, s katerim Hidria napoveduje radikalno znižanje porabe goriva in emisij na dizelskih motorjih prihodnosti. Pozornost turških strokovnjakov s področja avtomobilske industrije so poleg tega pritegnile tudi Hidriine inovativne rešitve s področja hibridizacije in elektrifikacije vozil. Hidria s svojimi rešitvami za hladen zagon dizelskih motorjev v Turčiji tradicionalno sodeluje s Ford Otosanom, obenem pa pripravlja tudi vstop v Oyak-Renault. Slednji z letno proizvodnjo več kot 360.000 vozil in pomembno proizvodnjo dizelskih motorjev, tako za lastne potrebe v Turčiji kot za potrebe drugih tovarn znotraj skupine Renault, predstavlja izjemno pomembnega porabnika dizelskih sistemov. www.hidria.com WINTERTHUR TECHNOLOGY GROUP Rappold Winterthur brusilna tehnika d.o.o. •,'.......... "'"«n..... I.. J..J J ! I i WINTERTHUR a Brusilne plošče za brušenje ozobij a Brusilne plošče za zunanje in notranje okroglo brušenje a Brusilne plošče za brezkonično brušenje a Brusilne plošče za ploščinsko brušenje in brušenje v polno a Brusilne plošče za brušenje navojev in polžev a Diamantne in CBN brusilne plošče a1;;..... J5" RAPPOLD a Rezalne plošče do premera 2000 mm a Brusilne plošče za brušenje ozobij a Brusilne plošče za zunanje in notranje okroglo brušenje a Brusilne plošče za brezkonično brušenje a Brusilne plošče za ploščinsko brušenje in brušenje v polno a Brusilne plošče za čiščenje odlitkov a Ročni Flex-program RAPOFLEX SLIPNAXOS AVroče stiskane brusilne plošče za brušenje slabov in gredic a Brusilne plošče za brušenje valjev a Brusilne plošče za brezkonično brušenje a Diamantne brusilne plošče za brušenje trdokovinskih delov a Brusilne plošče za industrijo krogličnih in valjčnih ležajev a Brusilne plošče za brušenje odmičnih gredi WENDT a CBN in diamantna orodja za izdelavo zelo trdih materialov a Keramično vezan CBN za visokohitrosne brusilne plošče za avtomobilsko industrijo a CBN galvansko vezane brusilne plošče za visokozmogljivo brušenje a Diamantno orodja za brušenje stekla a Natančno brusilno orodje za brušenje jekel in zelo trdih materialov a Diamantne poravnalne role in poravnalno orodje Rappold Winterthur brusilna tehnika d.o.o. www.winterthurtechnology.com Ulica Mirka Vadnova 19 4000 Kranj/Slovenija Telefon +386 (0)4/23 40 679 Telefax +386 (0)4/23 40 678 E-Mail: office@rappold-winterthur.si Internet: www.rappold-winterthur.si I WENDT SUp£ffclXM RAPP LD Inovacije iz Sandvik Coromanta izboljšujejo proizvodnjo pri strankah v letalski in vesoljski industriji Hitreje in bolje do lukenj v kompozitnih materialih Z vse pomembnejšo vlogo plastike, ojačene z ogljikovimi vlakni (CFRP), in različnih sendvič materialov s kovinskimi zlitinami v letalski in vesoljski industriji se povečujejo tudi zahteve glede obdelave. Operacije, kot je vrtanje lukenj, so neločljivo povezane s pojavom delaminacije in trganja, tako da povzročajo hude preglavice proizvodnim inženirjem v letalski in vesoljski industriji po vsem svetu. Zdaj je Sandvik Coromant, specialist za rezalna orodja in orodne sisteme, končno pripravil pravo rešitev za zanesljivo, učinkovito in visokokakovostno vrtanje lukenj v kompozitne materiale - svedre iz karbid-ne trdine z diamantno prevleko CoroDrill' 854 in CoroDrill 856. Komp oziti so izdelani iz dolgih vlaken, nasekanih vlaken, delcev ali tkanine, ki so vliti v vezivu ter tako povečujejo togost in trdnost sestavljenega materiala. Nekateri kompoziti so izvedeni kot laminat, drugi kot sendvič plošče ali zložene plasti aluminijevih ali drugih zlitin. Ti inovativni materiali prinašajo številne prednosti, med drugim lažje in močnejše komponente ter manj težav s korozijo, zato so idealni za številne aplikacije v letalski in vesoljski industriji. Razlogi za vse večjo uporabo kompozitov so jasni. Materiali CFRP imajo v primerjavi z aluminijem značilno več kot 14-krat večjo natezno trdnost, 19-krat manjšo temperaturno razteznost, petkrat večjo togost, tehtajo pa pol manj. Vedno večja priljubljenost teh materialov je privedla do tega, da je danes več kot četrtina novega Airbusa A380 izdelanega iz naprednih kompozitnih materialov, pri novem Boeingu 787 Dre-amliner pa se je ta delež povečal celo do 50 odstotkov. Celo v sodobnih vojaških letalih, kot je F-22, je vsaj tretjina vseh sestavov izdelanih iz kompozitov, ta delež pa naj bi se v prihodnje podvojil. Nosilne komponente, kot so sistem za pritrjevanje kril, nosilci kril, vzdolžni nosilci in oplata, so iz različnih veziv in ogljikovih vlaken, druge zahtevne konstrukcije, kot so osrednja pritrditev letal (na trup), pa so izdelane iz raznih vrst kompozitnih materialov, ki so običajno zloženi s ploščami iz kovinskih zlitin. Z uspehom kompozitov v letalski in vesoljski industriji se pojavljajo tudi nove zahteve glede strojne obdelave. Za doseganje toleranc in kakovosti pri vrtanju lukenj v CFRP so npr. potrebne edinstvene geometrije, medtem ko je treba pri zlaganju CFRP z materiali, kot je aluminij, upoštevati še različno obnašanje obeh materialov pri strojni obdelavi. CoroDrill 854 in 856 sta bila razvita za posebne zahteve pri obdelavi najnovejših kompozitov CFRP in skladov plošč iz aluminijeve zlitine, ponujata pa dolgo in dosledno življenjsko dobo orodja za obdelavo znotraj ozkih toleranc. Geometrijska oblika svedra CoroDrill 854 je zasnovana za večjo kakovost na vstopu in izstopu izvrtine pri materialih z velikim deležem vlaken. Tudi njegova produktivnost je izjemna. Značilni rezalni parametri za vrtanje lukenj premera 6,35 mm v zloženi kompozit CFRP/ aluminij s svedrom CoroDrill 854 so tako lahko: rezalna hitrost 45 m/min, globina vrtanja 70 mm, podajanje 0,03 mm/vrt. in hitrost penetracije 51 mm/min. Sandvik Coromant priporoča za najboljše rezultate suho obdelavo ali obdelavo z minimalno količino maziva. Izbira pravega svedra je nujni pogoj za uspešno vrtanje lukenj v kompozite z optimalno kakovostjo izvrtine, zanesljivostjo procesa in ekonomiko vrtanja. Sveder CoroDrill 854 s svojo konico je namenjen predvsem aplikacijam, kjer prihaja do težav s trganjem ali cefranjem, CoroDrill Svedra CoroDrill 854 in CoroDrill 856 856 pa bo s svojo geometrijo z dvema kotoma, ki omogoča mehak vstop in izstop iz materiala obdelovanca, odpravil dela-minacijo pri vrtanju v materiale z veliko vsebnostjo smole. Potisna sila je kritični dejavnik za pojav delaminacije in trganja pri vrtanju v kompozitne materiale. Geometriji svedrov CoroDrill 854 in 856 sta zasnovani za zmanjšanje potiska in pravilno rezanje ogljikovih vlaken za izpolnjevanje strogih zahtev po kakovosti izvrtine. V letalski in vesoljski zahtevi so značilne zahteve glede kakovosti izvrtine površinska hrapavost Ra, manjša od 4,8 mm, delaminacija manj kot 1 mm po premeru in odsotnost trganja. Pri svedru CoroDrill majhni koti konic in veliki cepilni koti pomagajo pri izboljševanju kakovosti izvrtine in pri zmanjše- SolidCAM tehnološke rešitve d.o.o. Bajtova ul. 3,1000 Ljubljana, tel.: +386 1 42 24 904, e-pošta: info@solidcam.si Celovite programske rešitve: - rezkanje - struženje - žična erozija - načrtovanje elektrod - šolanje in tehnična pomoč - izdelava postprocesorjev -CAD/CAM storitve vanju aksialnih sil pri obdelavi materialov z visoko vsebnostjo smole, kar je še posebno pomembno pri tankostenskih površinah. Oba izdelka CoroDrill pomagata pri odpravljanju igle in izboljševanju kakovosti površine. Obsežni preizkusi so dokazali produktivnost in dolgo življenjsko dobo novih izdelkov CoroDrill. CoroDrill 854 se je tako odlično izkazal na primer pri vrtanju lukenj premera 12,7 mm v CFRP iz epok-si smole v skladu z aluminijem (12 mm + 12 mm). Sveder je pri rezalni hitrosti 118 m/min in podajalni hitrosti 0,05 mm/vrt. izdelal skupno 650 lukenj v 24 mm debeli sklad, kar je enakovredno 15,6 metra vrtanja. Vse izvrtine so imele površinsko hrapavost Ra, manjšo od 1,6 mm za aluminij in manjšo od 3,2 mm za CFRP, bile so v tolerančnem razredu IT8. Delaminacija ob vstopu orodja v CFRP je bila zanemarl- Portorož, 11. in 12. junij jiva, višina igle na izstopu iz aluminija pa je bila precej manjša od največje dovoljene 0,2 mm. CoroDrill 856 je v drugem primerjalnem preizkusu premagal konkurenčni sveder tako po hitrosti penetracije kot po kakovosti izvrtin. Pri vrtanju izvrtin premera 6,35 mm v CFRP iz bismaleimidne (viso-kotemperaturne) smole je bil cilj izboljšati hitrost penetracije konkurenčnega svedra 300 mm/min ob ohranitvi tolerance izvrtine H11. CoroDrill 856 je s povečanjem rezalne hitrosti na 150 m/min (s 100 m/ min) in rahlim zmanjšanjem podajalne hitrosti z 0,06 mm/vrt. na 0,05 mm/vrt. dosegel hitrost penetracije 373 mm/min ter 25-odstotno izboljšanje kakovosti na vstopu in na izstopu. Svedra CoroDrill 854 in 856 sta uporabnikom na voljo s premeri od 4 mm do 12,7 mm (in dolžino do 5 x D) ter v standardni kvaliteti N20C. Gre za karbidno trdino z diamantno prevleko, ki zaradi majhnega koeficienta trenja zagotavlja dolgo življenjsko dobo pri obdelavi abrazivnih materialov. Na voljo so tudi izvedbe po meri s posebnimi premeri, dolžinami, geometrijami in kvalitetami (iz karbidne trdine in s prevlekami PCD). www.sandvik.com Certified Gold Product Vodilni med integriranimi CAM sistemi Ugodna ponudba programskih paketov: + iŠ. /fncichininq by SolidCAM «/ Inteligenten način rezkanja SolidCAM SolidWorks Vabimo vas, da nas obiščete na sejmu FORMA TOOL od 12.-15. aprila, Celjsko sejmišče Hala L prostor 5. ^wWvfr.solidcam jj_ Enostavna uporaba - Optimalne poti orodja - Hitrejša obdelava - Optimalna izraba rezilnih orodij 11. mednarodni posvet livarjev Industrija ulivanja - Pomen in prihodni izzivi V Opatiji je bil med 28. in 29. aprilom 2011 enajsti mednarodni posvet livarjev. Konferenca je potekala v konferenčni dvorani Mimoza, ki pripada kompleksu Grand Hotela »4 opatijska cvijeta«. Organizatorji tega prestižnega posveta livarjev so bili Metalurška fakulteta Sisak, Rio Tinto Iron & Titanium GmbH (Eschborn, Nemčija), Metalska industrija Varaždin, d. d., Elkem AS (Oslo, Norveška) in Pro Ferrum GmbH (Reka). Organizacijo so podprli tudi Ministrstvo za znanost, šolstvo in športa Republike Hrvaške, Akademija tehničnih znanosti Republike Hrvaške, Hrvaška gospodarska zbornica, Mesto Sisak, Sisaška-moslavaška županija, Mittel Europäische Giesserei Initiative in Univerza v Zagrebu. Na posvetu livarjev je sodelovalo približno 250 udeležencev iz 14 držav. Predstavljeno je bilo 47 znanstveno-strokovnih referatov, od tega 24 ustno in 23 v posterjih. Marko Kršulja Na 11. mednarodnem posvetu livarjev so bili predstavljeni najnovejši dosežki v tehnologiji livarstva in proizvodnji odlitkov. Organizirana je bila tudi okrogla miza o sodelovanju hrvaških livarn pri proizvodnji vetrnih elektrarn. Na posvetu je bil predstavljen tudi novi študij Metalurške fakultete Sisak - univerzitetni strokovni izredni študij Livarstvo, utemeljen na dolgoletnih izkušnjah metalurške fakultete ter zasnovan za potrebe dela v šestdesetih (26 industrijskih in 34 obrtniških) livarnah, ki delujejo na Hrvaškem in proizvajajo različne konstrukcijske odlitke, pa tudi odlitke za avtomobilsko industrijo, strojegradnjo, ladjedelništvo itn. Cilj tega posveta je bil predstaviti najnovejše dosežke v proizvodnji odlitkov ter organizirati mednarodni forum za izmenjavo znanj in izkušenj, povezanih s tehnologijo vlivanja. Tematsko so bila pokrita znanstvena, tehnološka in izkustvena področja raziskovanja, razvoja in realizacije tehnologije vlivanja. Posebna pozornost je bila namenjena konkurenčnosti livarn, zaščiti okolja ter lastnostim in uporabi odlitkov. Konferenco je s pozdravnim nagovorom odprl predsednik organizacijskega odbo- ra prof. dr. Faruk Unkić. Izvrstno izbrana uvodna gostujoča predavanja so se začela z referatom o prvem pojavu odlitkov, ki so nastajali kot rezultat poskusa, da se ustvari surovina za obstojno barvo. Predavanje je vodil prof. dr. Aleksandar Durman. Profesorji z Metalurške fakultete Sisak so vodili niz predavanj. Nekateri naslovi so: Uporabe sodobnih konceptov in materialov v proizvodnji odlitkov, Ultrazvočna kontrola izmenjevalca toplote, Karakterizacija aditi-vov v livarski industriji. Številna dela z Metalurške fakultete Sisak pomenijo skupno sodelovanje z drugimi inštituti, zato lahko zatrdimo, da ta fakulteta pozitivno podpira sodelovanje in pretok informacij med znanstveniki na višji mednarodni ravni, kar je razvidno iz prisotnosti številnih držav na konferenci. Tako so bile predstavljene zelo kakovostne raziskave, kot sta raziskava ognjeodpornosti avstenitnega nerjavnega jekla Nitronic 60 v sodelovanju z Univerzo v Zenici ter raziskava vpliva mikrostrukture na difuzijo vodika in impedacija IF-jekla v sodelovanju s fakulteto v Košicah. Zasledili smo tudi predavanje o proizvodnji in karakterizaciji izotermično izboljšanega nodularnega liva v sodelovanju Univerze v Ljubljani in Univerze v Zenici. Fakulteta za strojništvo iz Maribora se je posveta udeležila z izjemnimi študijami, ki so prikazale novosti pri meritvah temperature odlitka. Poleg tega so izpe- lj ali zanimivo raziskavo skupaj s Zlatarno Celje, ki je spremljala vlogo zlata kot dragocenega materiala v preteklosti in danes. Iranska univerza Isfahan University of Technology je predstavila nekaj raziskav na legurah S206, magnezij AZ91 ter vpliv gostote penastega modela in lastnosti peska na polnitev kalupa v postopku ulivanja v polne kalupe. Fakulteta za strojno inže-nirstvo iz Brna se je konference udeležila s svojo študijo »Tlačno ulivanje in lokalno pritiskanje na strukturne in mehanične lastnosti bloka motorja iz AlSi9Cu3«. Podjetje AFFIVAL S.A.S., Solesmes, France, je prispevalo pregled napredovanja postopka proizvodnje nodularnega liva po polnjeni žici. Podjetji RIO TINTO Iron & Titanium in SORELMETAL Technical Service, Breitenau, Germany, sta predavali o splošnih pravilih proizvodnje nodularnega liva, namenjenega nizkim temperaturam (EN-GJS 350.22 LT ali ER-GJS 400.18 LT). Posebne pozornosti je bila deležna kakovostna študija »Nu-merična simulacija utrditve in razvoja mikrostrukture polkontinuirano ulitega bloka aluminijske zlitine EN AW-5083«, v sklopu katere je bilo prikazano delovanje simulacijskega programa ProCast. Študijo so skupaj objavili znanstveniki podjetja TC Livarstvo, Univerze v Ljubljani in Metalurške fakultete Sisak. Med premori so imeli udeleženci posveta priložnost spoznati niz razstavljavcev s tehnološkega področja livarstva in metalurgije ter se informirati o njihovih najnovejših izdelkih. Organizatorji posveta so se zelo smiselno vključili tudi v komercialne predstavitve, ki so bile sinergično nadaljevanje predavanj. Drugi dan posveta je bila organizirana okrogla miza o sodelovanju hrvaških livarn v proizvodnji vetrnih elektrarn. Cilj je aktivno sodelovanje in ustvarjanje projektov izgradnje vetrnih elektrarn na Hrvaškem ter analiza materialov, uporabljenih v teh procesih. Po vseh predstavitvah referatov in tematski seji je bila svečana večerja Wild West Party, kjer so udeleženci lahko občutili tudi kulinarične očarljivosti primorskega sveta, v katerem so bili tiste dni. Tudi zaradi izvrstne organizacije in kakovosti posveta se je že pokazalo veliko zanimanje za ponovno srečanje na 12. posvetu livarjev v Opatiji, aprila 2012. Mag. Marko Kršulja, Tehnična fakulteta Reka. 55. mednarodni sejem tehnike in tehničnih dosežkov Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) ter Obrtna zbornica Slovenije (OZS) sta organizirali skupinski nastop za slovenska podjetja na 55. mednarodnem sejmu tehnike in tehničnih dosežkov na beograjskem sejmišču. Sejem je potekal med 9. in 13. majem 2011. Mednarodni sejem tehnike in tehničnih dosežkov je bil prvič organiziran leta 1937, 20 let zatem pa je pridobil mednarodno potrditev s sprejemom v Mednarodno združenje sejmov UFI. Letos se je na sejmu predstavilo okoli 700 razstavljavcev iz 28 različnih držav, ki so zastopali sodobne tehnološke in tehnične dosežke z različnih področij, kot so avtomatika, robotika, brezžična komunikacija, elektroenergetika, elektronika, razsvetljava, strojništvo in klimatske naprave. Obiskovalci so lahko videli 170 tehnoloških novosti. Najuspešnejšim razstavljavcem, ki so pokazali odlične tehnične in tehnološke dosežke, je vodstvo sejma podelilo nagrade in priznanja »Korak v prihodnost«. V strokovni komisiji, ki je ocenjevala tehnološke dosežke, so bili štirje profesorji s Fakultete za strojništvo Univerze v Beogradu ter profesor Fakultete za elektrotehniko Univerze v Beogradu (dr. Miroslav Pilipović, dr. Pavao Bojanić, dr. Dragan Milutinović, dr. Radovan Radosavljević in predsednik komisije dr. Branislav Živković). V množici izdelkov je bilo najuspešnejše podjetje IB-PROCADD, d. o. o., saj so prejeli nagrado in priznanje za prvo mesto »Korak v prihodnost«. Nagrado so prejeli za prenosni 3D--skener ZScanner 800, katerega proizvajalec je podjetje Z Corporation. Na njihovem razstavnem prostoru si je bilo mogoče poleg 3D-skenerja ZScanner 800 ogledati tudi druge najnaprednejše tehnologije, kot so 3D--tiskalnik ZPrinter 150, 3D-skener Artec MH, različno 3D-programsko opremo ter predstavitev nove različice programske opreme SEE Electrical/ CADdy++. Obiskovalci sejma so si na razstavnem Direktor podjetja IB-PROCADD, d. o. o., Edvard Sternad ter vodja prodaje in marketinga Jure Sternad z nagrado in priznanjem »Korak v prihodnost« prostoru lahko v živo ogledali predstavitev in postopek 3D-skeniranja in 3D-tiskanja. Poleg razstavljene 3D-strojne in različne programske opreme so si obiskovalci lahko ogledali različne razstavljene 3D-modele, izdelane z različnimi 3D-tiskalniki, ki lahko delujejo na osnovi prahu, polimerov ali voska. Predstavitev 3D-skeniranja strokovni komisiji za podeljevanje nagrad in priznanj »Korak v prihodnost« Razstavljeni 3D-modeli Podjetje IB-PROCADD, d. o. o., pa ni samo prejelo nagrade, ampak jo je tudi podelilo, saj je podjetje med vsemi udeleženci njihovega razstavnega prostora izžrebalo nagrajenko Tamaro Mašić, ki je prejela videoka-mero Flip Ultra HD. www.ib-procadd.si Družba Litostroj je specializirana za izetelavo delov turbin, črpalk in drugih strojev najzahtevnejših oblik in materialov, nam?fojenrh vodilnim izdelovalcem energetske in strojne opreme na globalnemu trgu. ~ gr www.litostrojgroup.com PREIZKUŠENE STISKALNICE, PRILAGOJENE ZAHTEVAM KUPCA INOVATIVNE IN ZANESLJIVE REŠITVE / \ PROJEKTIRANJE, PROIZVODNJA, MONTAŽA, ZAGON IN VZDRŽEVANJE REŠITEV ZA BREZSKRBNE NALOŽBE TRADICIJA, M OC IN KAKOVOST INDUSTRIJSKE STISKALNICE CONSTANT BEAT IN YOUR PRODUCTION www.litostrojravne.com ■ I r SODOBNE NADGRADNJE IN PREVERJENA TOGOST KONVENCIONALNE IN CNC STRUŽNICE PREMER OBDELOVANCA OD 600 DO 2000 mm DOLŽINA OBDELOVANCA OD 1000 DO 10.000 mm MOŽNOST NAKUPA PO SISTEMU STARO ZA NOVO LITOSTROJ POTISJE ORIGINALNI REZERVNI DELI IN SERVISNE STORITVE ZA RABUENE STROJE www.litostrojgroup.com LITOSTROJ Modelni načrl CNC programiranj LITOSTROJ POTISJE dogodki in dosežki SINUMERIK MDynamics - tehnološko usmerjene rešitve za obdelavo z rezkanjem Novi mejnik pri rezkanju Siemens je s sistemom Sinumerik MDynamics predstavil zbir svojega znanja o rezkanju ter združil zmogljivo CNC-opremo, pametne CNC-funkcije in edinstveno procesno verigo CaD/CAM/CNC. Najboljši tehnični know-how je namenjen vsem branžam, ki zahtevajo popolno kakovost površin, natančnost, kakovost in hitrost. Zraven so tudi novi tehnični paketi strojne in programske opreme za CNC-krmilja kompaktnega in zgornjega razreda za tri- in petosne rezkalne stroje. Visokohitrostno oz. HSC- (High Speed Cutting) rezkanje postaja v svetu obdelave kovin z odrezavanjem vse pomembnejše. HSC-sistemi ne prinašajo le povečanja produktivnosti in s tem izboljšanje konkurenčne sposobnosti proizvodnega podjetja, temveč dajejo tudi odlično kakovost površin. Možna področja uporabe tehnologij HSC-rezkanja so zato povsod, kjer obstajajo visoke zahteve po zmogljivosti obdelave z odrezavanjem in kakovosti površin, torej še posebno v orodjarstvu. Najsi gre za avtomobilsko industrijo, izdelke široke porabe ali medicinske izdelke - zahtevna orodja morajo biti vsakič izdelana še bolj filigransko oz. z večjo natančnostjo in v še krajšem času. Primer so orodja za pihanje plastenk, ki nimajo le zahtevnih tridimenzionalnih kontur: dizajn plastenk, natančno določena količina polnjenja ter visoke zahteve strojev za pihanje in polnjenje zahtevajo najvišjo natančnost in kakovost površin. Visokohitrostno rezkanje pa je primerno tudi za obdelavo tankostenskih aluminijastih delov, ki se uporabljajo npr. v letalski in vesoljski industriji. Pri visokohitrostnem rezkanju je razen lastnosti stroja izjemno pomembna tudi krmilna tehnika. Več teh- brez sistema Advanced Surface Nehomogena površina r Ponovljivi rezultati na sosednjih rezkalnih poteh z optimizirano funkcijo "lookahead" s sistemom Advanced Surface Večja natančnost in hitrost z optimizirano funkcijo "lookahead" homogena površina Sinumerik MDynamics prinaša z optimalnim krmiljenjem gibanja Advanced Surface optimalne površine orodij pri največji hitrosti obdelave. noloških kompetenc je vloženih v razvoj rešitev avtomatizacije in pogonov, boljši so rezultati. Siemens je v tehnološkem paketu Sinumerik MDynamics združil vse svoje znanje o rezkanju z zmogljivo CNC-stroj-no opremo, pametnimi CNC-funkcijami in edinstveno procesno verigo CAD/CAM/ CNC. Sinumerik MDynamics v kombinaciji z različicami 710, 720 in 730 Sinumerika 840D sl je tehnološki paket za tri- in pe- Zahteve po kakovosti površin in hitrosti obdelave so v orodjarstvu še posebno stroge. tosne obdelovalne stroje. SINUMERIK MDynamics za nova CNC-krmilja kompaktnega razmerja ponuja različico programske opreme, ki je bila razvita posebej za rezkanje. Inteligentno gibanje Jedro tehnoloških paketov je novo pametno krmiljenje gibanja, ki so ga pri Siemensu poimenovali Advanced Surface in se odlikuje z nekaterimi izjemnimi značilnostmi: • optimiziran »lookahead«, ki prinaša še večjo natančnost in hitrost, s tem pa omogoča izdelavo še boljših površin, • optimiziran on-line kompresor v krmil-ju, ki med drugim jamči za natančnost kontur in za optimizirano vedenje »mešanih« CNC-programov s stavki G1 in G2/G3, • novo inteligentno omejevanje sunkov, ki skrbi za mehko pospeševanje oz. zaviranje osi, s tem pa zmanjšuje obrabo mehanskih sestavov stroja za daljšo življenjsko dobo, • predkrmiljenje momenta je prilagojeno za novo krmiljenje gibanja in se odziva glede na pospeške, s tem pa vzdržuje oz. izboljšuje kakovost obdelave tudi v kritičnih situacijah, Advanced surface prilagaja hitrostni profil na sosednjih rezkalnih poteh in tako skrbi za bistveno boljše površine. • CNC-krmilje samodejno usklajuje hitrostne profile na sosednjih rezkal-nih poteh, tudi pri rezkanju kontur in prostih površin v smeri naprej/nazaj. Funkcije novega krmilnika gibanja so zdaj uresničljive tudi pri visokohitrostnem rez- kanju. Še posebno samodejno usklajevanje hitrostnih profilov na sosednjih rezkalnih poteh prinaša večjo kakovost površin komponent, ki bodo postale gladke kot ogledalo. Kompletna obdelava v enem delovnem koraku z največjo natančnostjo, najvišja kakovost površin in največja hitrost obdelave - z novim krmiljenjem gibanja se odpira nova razsežnost HSC-rezkanja kompleksnih delov in površin proste oblike. Več inovativnih funkcij za izboljšanje produktivnosti MDynamics ponuja razen novega optimiziranega krmiljenja gibanja tudi druge inovativne funkcije, na primer upravljanje orodij in programov za pripravo stroja. Zraven spadajo nove funkcije programiranja in programiranje delovnih korakov ShopMill (ShopMill work-step), ki z novimi funkcijami še dodatno poenostavlja programiranje obdelovancev. Integrirani so tudi inovativni tehnološki cikli, samodejni merilni cikli, 3D-simulacije za pomoč pri programiranju in pripravi ponudb, pa tudi učinkovite funkcije visokohitrostne obdelave. Omenimo le novi visokohitrostni nastavitveni cikel 832 za rezkanje po trohoidi ali potopno rezkanje, ki omogoča hitro, enostavno in učinkovito obdelavo delov ter obračalni cikel 800. S ciklom 832 je strategijo obdelave možno prilagoditi še hitreje, novi obračalni cikel 800 pa omogoča enostavno in hitro manipulacijo s kompleksnimi obdelovanci v enem samem vpetju, in sicer tako v ročnem kot samodejnem načinu za kompletno obdelavo. Končno so operaterju med obdelavo na voljo tudi vizualizacije velikih orodjarskih programov in prikazi preostale poti. Paket zaokrožijo enostavno rokovanje s podatki in programi z dodatnim bralnikom kartic CF, interpola- AUTODESK INVENTOR ORODJE ZA IZDELAVO DIGITALNIH PROTOTIPOV 4 Autodesk Inventor™ omogoča izi celotnega digitalnega prototipa izdelka. Tako lahko že med načrtovanjem preverite vedenje izdelka pod realnimi obratovalnimi pogoji in se tako izognete dragim napakam, ki se drugače pokažejo šele, koje izdelek že narejen. Podrobnosti na www.basic. A ■ Dogovorite se za predstavitev in si v živo oglejte, * kako vam lahko programska oprema Autodesk pomaga pri hitrejšem in bolj učinkovitem načrtovanju, analiziranju ter vizualizaciji novih izdelkov. e C/l CD Strategije programske opreme za vitko proizvodnjo V obdobju približevanja gospodarski krizi v letih 2008 in 2009 je večina proizvodnih podjetij opustila vitkost. Pobude vitkosti so sicer prevladovale, vendar pa podjetja niso upoštevala osnovnih načel. Prevzela so držo, da lahko prodajo, kolikor pač naredijo, zato so se osredotočila predvsem na povečanje proizvodnje do skrajnih mej zmogljivosti. Na krizo so podjetja odgovorila z agresivnim zmanjševanjem zalog na vseh stopnjah proizvodnje in števila zaposlenih. Najhujše so podjetja preživela, raziskavo Aberdeena pa je zanimalo, kaj se je od takrat spremenilo ter kako lahko podjetja pametno povečajo proizvodnjo in zaloge, pri tem pa poskušajo ponovno usvojiti osnovna načela vitkosti in tudi nove tehnologije. V Aberdeenovi raziskavi [1] o operativni vitkosti (angl. lean operations) je sodelovalo 355 podjetij iz različnih panog, od visokotehnoloških (17 odstotkov) podjetij do avtomobilske (15 odstotkov), letalske in obrambne industrije (13 odstotkov), proizvajalcev industrijske opreme (13 odstotkov), kemične industrije (9 odstotkov), živilske industrije in proizvodnje pijač (8 odstotkov), proizvodnje medicinske opreme, proizvodnje potrošnih (7 odstotkov) in trajnih dobrin (7 odstotkov) ter druge proizvodnje (6 odstotkov). V Aberdeenovi raziskavi vitke proizvodnje iz leta 2009 [2] je bilo zmanjšanje operativnih stroškov na vrhu motivov za uvedbo vitkosti, saj je kar 79 odstotkov anketiranih podjetij to uvrstilo na seznam ciljev vitkosti. Kakovost izdelkov se sploh ni uvrstila med prvih šest s seznama pobud za uvedbo vitkosti. Dve leti pozneje imajo po rezultatih Aberdeenove raziskave proizvodna podjetja bolj uravnotežen nabor motivov. Kakovost je na prvem mestu, finančni cilji pa na drugem. Glavni motivi za pobudo operativne vitkosti (odstotek odgovorov od 335 anketiranih podjetij): • zagotavljanje kakovosti končnih izdelkov (38 odstotkov), • ukrep za povečanje ekonomskih učinkov (33 odstotkov), • doseganje ciljev uvajanja novih izdelkov (28 odstotkov), • zmanjšanje števila zaposlenih v proizvodnji (26 odstotkov), • podpora pobudi za vzdržno organizacijo (24 odstotkov). Rezultati kažejo pomembno porast osredotočenosti na zmanjševanje zaposlenih in podporo vzdržnega poslovanja. Pred leti je bil poudarek zaposlovanja na staranju zaposlenih in ohranjanju ključnega znanja z bolj avtomatiziranimi delovnimi postopki. S sedanjim zmanjševanjem števila zaposlenih pa gre predvsem za znanje o tem, kako narediti več z manj ljudmi. Pri tem sta pomembna vzvoda povečanje prilagodljivosti in usposabljanje zaposlenih, pri čemer se ohranijo vse zahteve glede varnosti. Glede izzivov trajnostnega poslovanja so bila podjetja prej bolj osredotočena na izdelke in trženje kot na primer na izdelavo avtomobilov z manjšo porabo goriva in na oglaševanje blagovnih znamk kot zelenih. Podjetja se danes bolj posvečajo zmanjševanju porabe energije, izpusta toplogrednih plinov in porabe vode v proizvodnji ter s tem podpirajo cilje vzdržnega in trajno-stnega poslovanja. Odločitve v proizvodnih podjetjih še vedno vodijo cilji razvoja novih izdelkov. Čas, količina in kakovost vplivajo na uspeh novega izdelka. S skrajševanjem ciklusov razvoja izdelka je pod večjim pritiskom tudi organizacija proizvodnje. Povezava med razvojem izdelka in operativnostjo izdelave bo še nadalje glavni dejavnik strateškega razločevanja med podjetji in bo odločilno vplivala na vrednost nekega podjetja. Merila za razlikovanje uspešnosti podjetij Za razlikovanje najboljših, povprečnih in podjetij, ki zaostajajo, so v raziskavi uporabili štiri merila: dobava v roku in v zahtevani količini, skupna učinkovitost opreme (OEE), uspešna uvedba novih izdelkov in izvršitev načrtovane proizvodnje. V skupino najboljših so uvrstili zgornjih dvajset odstotkov anketiranih podjetij po rezultatih glede na ta merila. Skupina najboljših podjetij dosega povprečno 98-odstotno točnost dobave, 89-odstotni OEE, 86-odstotno uvedbo novih izdelkov in 5-odstotno preseganje proizvodnega plana. Povprečna podjetja (naslednjih 50 odstotkov podjetij glede na dosežene rezultate) dosegajo povprečno 91-odstotno točnost dobav, 80-odstotni OEE, 75-odstotno uvedbo novih izdelkov in enoodstotno preseganje proizvodnega plana. Podjetja, ki zaostajajo (zadnjih 30 odstotkov podjetij glede na dosežene rezultate), pa dosegajo povprečno 85-odstotno točnost dobav, 59-odstotni OEE, 62-odsto-tno uvedbo novih izdelkov in 4-odstotno neizpolnjevanje proizvodnega plana. Značilnosti najboljših Najboljša podjetja se pri vprašanjih o zagotavljanju kakovosti izdelkov, ekonomskih ukrepih, uvajanju novih izdelkov, zmanjševanju števila zaposlenih in vzdržnem poslovanju osredotočajo predvsem na vitkost in druge pobude za operativno odličnost ter na povečanje učinkovitosti proizvodnje. Glavne sposobnosti za doseganje tega so: standardizirano merjenje ključnih kazalnikov poslovanja (angl. key performance indicators), dejavno posodabljanje proizvodnih procesov z usmeritvami najboljših praks, urejen proces zbiranja idej od zaposlenih, kupcev in dobaviteljev, prikaz podatkov v realnem času o operativnem stanju proizvodnje v povezavi z naročili, prikaz podatkov v realnem času o operativnem stanju proizvodnje v povezavi s poslovanjem dobaviteljev in sistem kazalnikov za uskladitev celotnega poslovanja. To jim omogočajo ustrezna programska orodja oziroma rešitve za načrtovanje virov podjetja ERP (angl. enterprise resource planning), upravljanje z življenjskim ciklusom izdelka PLM (angl. product lifecycle management), upravljanje s preskrbovalno verigo SCM (angl. supply chain management) ter druga programska orodja za podporo načrtovanja in izvajanja vitkosti. Na vrhu seznama strateških usmeritev najboljših podjetij sta izboljšanje učinkovitosti Sposobnosti anketiranih podjetij v odstotkih po skupini Vodilni imajo pregled nad stanjem poslovanja proizvodnje v realnem času Prikaz podatkov v realnem času o operativnem stanju proizvodnje v povezavi s poslovanjem dobaviteljev Prikaz podatkov v realnem času o operativnem stanju proizvodnje v povezavi z naročili Samodejni zajem podatkov iz proizvodnje Pokroviteljstvo vodstva nad pobudami za izboljševanje operativnega delovanja proizvodnje Skupine različnih strokovnjakov in oddelkov za neprestano izboljševanje poteka proizvodnje Avtomatiziran potek dela za upravljanje z odstopanji in neskladji ter odpoklic dogodkov v celotnem podjetju Dejavno posodabljanje proizvodnih procesov z usmeritvami najboljših praks Standardizirano merjenje ključnih kazalnikov poslovanja Urejen proces zbiranja idej od zaposlenih, kupcev in dobaviteljev 40 50 % Slika 2: Rezultati anketiranih podjetij o različnih poslovnih sposobnostih Slika 1: Rezultati ankete o strateških usmeritvah podjetij (n = 355) Premogovnik Velenje z MePIS E&E do nagrade energetsko učinkovito podjetje leta 2011 Na konferenci Dnevi energetikov 2011 v Portorožu so že petnajstič podelili nagrado za energetsko učinkovito podjetje leta. Letos jo je v kategoriji velikih podjetij prejel Premogovnik Velenje, ki za upravljanje z energetiko uporablja Metronikov informacijski sistem za podporo energetskemu menedžmentu MePIS E&E, namenjen zbiranju, analizi in prikazu ključnih informacij za učinkovito upravljanje z energijo in okoljem. S sistemom MePIS E&E v Premogovniku Velenje izvajajo energetsko knjigovodstvo o porabi vseh energentov in ciljno načrtujejo porabo energije. Leta 2010 so izvedli ukrepe za racionalno rabo razsvetljave in stisnjenega zraka. S spremljanjem trenutne porabe energije s sistemom MePIS E&E vplivajo na uravnavanje temperatur, porabo toplote za ogrevanje in pripravo sanitarne vode ter na optimalno delovanje ogrevalnih postaj. Z rednim obveščanjem na podlagi aktualnih meritev in informacij iz sistema MePIS E&E zaposlene ozaveščajo o načinih varčne rabe energije. Zato ne preseneča, da je uporaba sistema MePIS E&E v Premogovniku Velenje privedla do bistvenih prihrankov energije in s tem povezane prestižne nagrade energetsko učinkovito podjetje leta 2011. www.metronik.si operativnega poslovanja proizvodnje ter večje osredotočenje na pobude vitkosti in operativne odličnosti (Slika 1). Zasnove obeh strategij niso nove in kažejo na vračanje k osnovnim pristopom, s katerimi želijo podjetja pri ponovni gospodarski rasti preprečiti napake iz preteklosti. Ugodna gospodarska gibanja v desetletju pred letom 2008 so namreč mnoga podjetja usmerila k maksimiranju proizvodnje in jih odvrnila od načel vitkosti, kot so proizvodnja glede na potrebe oziroma zahteve, odprava potrat ter dosleden nadzor nad preveliko rastjo zalog in proizvodnih virov. S tem so postala podjetja občutljivejša za spremembe povpraševanja na trgu. Podjetja so se na nagli upad povpraševanja v krizi odzvala z zmanjšanjem zalog, izločitvijo potrat in zmanjšanjem števila zaposlenih. Mnoga podjetja celo iz avtomobilske industrije so se vrnila k učinkovitosti in donosnosti proizvodnje. Pri ponovni gospodarski rasti in rasti zalog je vprašanje, kako okrepiti zastale pobude vitkosti ter katere strategije in tehnologije so za to najboljše. Pomoč pri opredelitvi strategije je pregled poslovnih sposobnosti anketiranih podjetij (Slika 2), in s katerimi tehnologijami oziroma programskimi orodji te sposobnosti podpirajo (Slika 3). Portorož, 11. in 12. junij Uporaba programske opreme v odstotkih po skupini anketiranih podjetij MOM, združen s proizvodnim poslovnim poročanjem MI MOM, združen z ERP Upravljanje z življenjskim ciklusom izdelka PLM Upravljanje s preskrbovalno verigo SCM Operativni menedžment proizvodnje MOM Načrtovanje virov podjetja ERP □ najboljša □ povprečna □ zaostala 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 % Slika 3: Delež podjetij, ki uporablja neko programsko opremo Operativni menedžment proizvodnje (MOM - angl. manufacturing operations management) razširja proizvodni informacijski sistem (MES - angl. manufacturing execution system) na upravljanje operativnega poslovanja dobavne verige. Operativni menedžment proizvodnje MOM upravlja z operativnim poslovanjem v proizvodnji, vzdrževanju, kakovosti ter ravnanju z zalogami in proizvodnimi viri s ciljem izboljšanja materialnega toka, izrabe virov in nenehnega izboljševanja učinkovitosti. Proizvodno poslovno poročanje (MI - angl. manufacturing intelligence) je oznaka za programsko opremo za zbiranje proizvodnih podatkov iz različnih virov v podjetju, pripravo podatkov za poročanje, analizo in pregled stanja ter posredovanje podatkov med poslovno ravnjo in proizvodnim sistemom. Ker so podatki iz različnih virov, lahko dobijo novo strukturo ali vsebinsko zvezo, ki so v pomoč uporabniku pri iskanju podatkov ne glede na poznavanje njihovega vira. Osnovni namen poslovnega poročanja je preslikava velike količine proizvodnih podatkov v spoznanja in priprava podatkov o poslovanju na podlagi teh spoznanj. Sklep Najboljša podjetja imajo nekaj skupnih značilnosti. Pri najboljših podjetjih je za polovico večja verjetnost kot pri zaostalih podjetjih, da uporabljajo avtomatizirani zajem podatkov iz proizvodnje. Pri najboljših podjetjih je za 50 odstotkov večja verjetnost od povprečnih industrijskih podjetij, da imajo sprotni prikaz operativnega stanja v proizvodnji v povezavi z naročili. Pri najboljših podjetjih je za 50 odstotkov večja verjetnost od povprečnih industrijskih podjetij, da imajo vodilni sprotne podatke in pregled nad operativnim stanjem v proizvodnji. Izpostavimo lahko tri ključne aktivnosti oziroma ukrepe za približevanje podjetja najboljšim. Podjetja se morajo osredotočiti na izboljšanje učinkovitosti operativnega poslovanja v proizvodnji in okrepiti vitkost ali druga načela operativne odločnosti. To vključuje razširitev vitkosti na celotno verigo vrednosti in tudi na nove izdelke. Avtomatsko zbrane podatke iz proizvodnje morajo posredovati v realnem času vodilnim, pa tudi drugim zaposlenim na ravni vodenja proizvodnje kot podlago za sprejemanje odločitev. Prenosne naprave je treba vključiti v naravno širitev vitke proizvodnje kot orodje, ki poveča zmožnost operativnega spremljanja proizvodnih procesov. ■ Viri [1] Metthew Littlefield, Mehul Shah: Le-anOperations: software Strategies for Manufacturing's New Normal. Aberdeen report, junij 2010. [2] Nari Viswanathan in Matthew Littlefi-eld: Lean Manufacturing, Five Tips for Reducing Waste in the Supply Chain. Aberdeen report, april 2009. Operativno poslovno poročanje Mnoga podjetja si prizadevajo izkoristiti možnosti, ki jih ponuja uporaba sprotnih podatkov iz proizvodnje. Na mnogih drugih področjih poslovanja, kot so prodaja, trženje in finance, običajna orodja poslovnega poročanja (angl. business inteligence) zelo dobro oskrbujejo izvršne menedžerje s sprotnim prikazom bistvenih kazalnikov in analizo poslovanja. Enako pa ne velja za proizvodnjo. Delovno okolje, podatkovne strukture in natančnost informacij v proizvodnji so na različni ravni glede na druga poslovna področja v podjetju. Aberdeenova raziskava podaja pregled, kako najboljša proizvodna podjetja izkoriščajo sprotne podatke iz proizvodnje z združitvijo poslovnega in proizvodnega IT-okolja ter novimi tehnologijami in sistemsko arhitekturo. Rezultati raziskave kažejo, da imajo najboljša podjetja nekaj skupnih značilnosti: • Najboljša podjetja približno dvakrat bolje oskrbujejo vodilne s kazalniki v realnem času o poslovanju proizvodnje na svetovni ravni, kot pa podjetja, ki zaostajajo. • Najboljša podjetja so več kot 50-odstotno bolj sposobna pridobiti podatke in jih združiti v ključne kazalnike poslovanja glede na geografsko območje, linijo izdelkov, proizvodni program in drugo. Poleg drugih ukrepov za približevanje najboljšim morajo podjetja: • uvesti izvršilno-vodilno vizijo prilagodljivega in integriranega operativnega poslovanja v proizvodnji kot resnično konkurenčno prednost organizacije, podprte z glavnimi poslovnimi programskimi rešitvami (angl. line of business) in vodilnimi informacijskimi tehnologijami; • izdelati povezano in jasno strategijo menedžmenta poslovnih procesov v proizvodnji, ki združujejo podatke iz proizvodnje v realnem času s prikazom in analizo podatkov z drugih področij poslovanja podjetja ter s skupnimi informacijskimi tehnologijami podjetja. ■ Metthew Littlefield, Mehul Shah: Business Process Management in Manufacturing: Paving the Way for Effective Collaboration; Aberdeen report, november 2010 Menedžment poslovnih procesov v proizvodnji Proizvajalci so danes pod nenehnim pritiskom veliko različnih deležnikov. Na operativno poslovanje vplivajo tako regulatorji in delničarji oziroma lastniki kot tudi kupci in dobavitelji. Zmožnost neke organizacije, da se hitro odzove in prilagodi vsem tem pritiskom, je lahko velika konkurenčna prednost na trgu. Žal je večina starejših programskih orodij in podpornih informacijskih tehnologij sama po sebi neprilagodljivih in okorelih. Potreba po bolj prilagodljivih operativnih sistemih ni nova, vendar so ponudniki podpornih tehnologij šele dobro začeli izpolnjevati te zahteve. Raziskava, ki je vključevala 275 anketiranih podjetij, je spraševala, kako najboljša podjetja uporabljajo menedžment poslovnih procesov (angl. business process management) v operativnem poslovanju proizvodnje za izboljšanje učinkovitosti in konkurenčne prednosti. Rezultati ankete kažejo, da imajo najboljša podjetja nekaj skupnih značilnosti: • Pri najboljših proizvodnih podjetjih je skoraj dvakrat večja verjetnost, da so zmožna razviti in ponovno uporabiti poslovne procese na svetovni ravni, kot je to pri podjetjih, ki zaostajajo. • Pri najboljših proizvodnih podjetjih je več kot trikratna verjetnost, da so zmožna upravljati s celotnih življenjskim ciklusom poslovnih procesov, kot je to pri podjetjih, ki zaostajajo. Poleg drugih ukrepov za približevanje najboljšim morajo podjetja: • uvesti izvršilno vodilno vizijo prilagodljivih in integriranih izdelovalnih procesov kot resnično konkurenčno prednost; • izdelati povezano in jasno strategijo menedžmenta poslovnih procesov v proizvodnji, ki povezujejo ljudi in aplikacije (običajno so to med seboj neskladne skupine), ter orodja z vzvodom, kot so upravljanje z matičnimi podatki, storitveno usmerjena arhitektura, upravljanja z dogodki in opozarjanje v realnem času. ■ Metthew Littlefield, Mehul Shah: Operational Intelligence: Aligning Plantand Corporate IT; Aberdeen report, marec 2011 Metronik uspešno avtomatiziral novi Krkin obrat V več kot 90 milijonov evrov vrednem novem obratu z večjim številom čistih prostorov za proizvodnjo in pakiranje bo Krka letno izdelala do 2,5 milijarde kapsul, tablet in obloženih tablet. Metronikov sistem avtomatizacije, ki obsega vodenje in računalniški nadzor prezračevanja, gretja in hlajenja ter regulacijo vlage in volumskega toka zraka v čistih prostorih, zagotavlja potrebne pogoje za nemoteno proizvodnjo. Skrbi tudi za vodenje in nadzor distribucije energetskih medijev ter vodenje hladilne postaje s štirimi hladilnimi agregati in toplotno črpalko. Sistem izpolnjuje mednarodne uredbe in zahteve dobre inženirske prakse za farmacevtsko industrijo. Več kot 2000 signalov in 500 regulatorjev krmili in nadzoruje 12 distribuiranih krmilnikov PAC-R1 proizvajalca OPTO22 ter programska oprema SCADA ProficyiFIX in iHistorian proizvajalca General Electric. Metronikova inženirska ekipa je projekt OTO v Krki izvedla v petih mesecih. ■ www.metronik.si Power and productivity for a better world™ Najhitrejši na svetu IRB 460 Paletirni robot tk www.abb.com/robotics ABB d.o.o. Koprska ulica 92,1000 Ljubljana Tel.: 01 2445 453, Faks: 01 2445 490 E-naslov: info@si.abb.com www.abb.si Kontrola kakovosti s strojnim vidom Naprava za 100-odstotno kontrolo pri sestavljanju vzglavnikov Renault J95 Proizvodnja avtomobilskih vzglavnikov danes zahteva najvišjo možno kakovost procesa izvajanja, proizvodnjo brez zastojev, oskrbo kupca po načelu »just-in-time« ter zahtevo po končni kontroli izdelkov. V podjetju Johnson Controls - NTU, d. o. o., v Slovenj Gradcu smo se zaradi doseganja višje produktivnosti, zahtev kupca po natančno in pravilno sestavljenem avtomobilskem vzglavniku ter v izogib napačnim dobavam kupcem odločili za investicijo v »poka-yoke« napravo za 100-odstotno kontrolo pri sestavljanju vzglavnikov Renault J95. Andrej Rotovnik Ambrož Podkoritnik Aziz Khalaf Z napravo za 100-odstotno kontrolo pri sestavljanju vzglavnikov smo zagotovili, da končnemu kupcu dobavimo točno tak tip vzglavnika, kot je namenjen za neko vozilo. Vzglavniki (Slika 1) se med seboj razlikujejo po obliki naslonjala za glavo, vrsti in barvi tkanine, po vrsti in barvi šiva, vrsti in barvi kovinske palice ter po utoru na palici. Proces preverjanja se izvaja polavtomatsko, kar pomeni, da delavec v posebno gnezdo vstavi vzglavnik, zapre vratca naprave, sistem pa avtomatsko izvede kontrolo in javi morebitno napako. Slika 2: Naprava za 100-odstotno kontrolo pri sestavljanju vzglavnikov Renault J95 V napravi je bistven sistem zajema slik s kamero, saj izredno dobro ločuje tipe blaga, ki jih celo s človeškim očesom težko ločimo. Celotno zgradbo naprave prikazuje Slika 2. Vgrajeni sistem zaznaval Sistem zaznaval (senzorika) za prepoznavanje palic sestavljajo fotoelektrični senzorji z optičnimi vlakni z izredno ozkim žarkom, ki omogočajo natančno ugotavljanje utorov na palici. Slika 3 prikazuje vgrajena zazna- Slika 1: Vzglavnik za kontrolo Opis naprave Napravo sestavljajo mehanska konstrukcija z gnezdom za vzglavnike, industrijski krmilnik Omron serije CJ1M, pnevmatika za pridržanje vzglavnika, sistem zaznaval za prepoznavanje palic vzglavnikov ter sistem strojnega vida Omron Xpectia. Slika 3: Fotoelektrična zaznavala z optičnimi vlakni za ugotavljanje utorov na palicah vala z optičnimi vlakni za ugotavljanje uto-rov na palici. Programljivi krmilnik Omron CJ1M Industrijski krmilnik se uporablja za priključitev vseh potrebnih perifernih naprav, kot so sistem zaznaval, stikala, pnevmatski cilindri in ostalo. V njem teče uporabniški program, ki je sprogramiran v lestvičnem diagramu s funkcijskimi bloki. Odlikujeta ga izredno velika hitrost in možnost komunikacije s perifernimi napravami - v tem primeru s sistemom za strojni vid Xpectia. Strojni vid Omron FZ3 - Xpectia V aplikaciji je uporabljen barvni sistem strojnega vida OMRON FZ3 - Xpectia (Slika 4). Gre za visokozmogljiv kompaktni krmilnik strojnega vida (angl. vision controler) z uporabniškim vmesnikom in pripadajočimi algoritmi. Na voljo je v 2-kanalni ali 4-kanalni izvedbi. Nanj lahko priključimo več različnih digitalnih kamer, ki so na voljo v izvedbah 0.3 Mpx, 2 Mpx in 5 Mpx. Programiranje in vizua-lizacija sta izvedeni z na dotik občutljivim LCD-zaslonom. Velik nabor algoritmov omogoča prilagodljivost, saj lahko z njimi določimo način in vrsto preverjanja v več točkah. V primeru drugačnih zahtev preverjanja se program preprosto dopolni ali spremeni. Sistem omogoča paralelno in serijsko komunikacijo ter ethernet. Na digitalnih vhodih lah- Slika 4: Sistem za strojni vid OMRON FZ3 -Xpectia ko določamo različne načine delovanja, izvajamo skoke na različne dele programa ali enostavno menjavamo programe, ki smo jih konfigurirali in s tem določimo drugačno preverjanje. Pri preverjanju palice in vzglavnikov gre za dvokanalni tip, kjer je na en kanal priključena digitalna kamera z 2 Mpx za zajem slike. Za osvetlitev je uporabljeno obročno svetilo. Algoritem za preverjanje tipa palice in vzglavnika Vsak vzglavnik mora biti zatisnjen na ustrezne kovinske palice. Na liniji se sestavlja in preverja dva tipa palic in 8 tipov vzglavnikov, ki se ločujejo po prevleki. Sistem kamer po komunikaciji RS-232 pošlje podatek o tipu prevleke (znak ASCII) krmilniku. Na merilnem mestu sta uporabljeni tudi dve laserski zaznavali, ki ugotavljata barvo palic (črna ali srebrna). Vse tri podatke dobi krmilnik, ki jih primerja s pred-nastavljenimi dovoljenimi kombinacijami vzglavnikov in palic, nato pa da dovoljenje za zatiskovanje (Slika 5). gnezdo, kjer kamera zajame sliko. • Delavec predhodno postavi palici na merilna mesta, kjer laserski zaznavali preverita barvo. • Palici se nato vstavita v vzglavnik. • Meritev s strojnim vidom in preverjanje v krmilniku se izvedeta z zaprtjem varnostnih vrat na stroju. • Če je kombinacija pravilna, stroj zati-sne palici v vzglavnik. Program za preverjanje tipa vzglavnika Sistem strojnega vida zelo dobro ločuje barve. V programu za preverjanje so različni algoritmi, kot sta algoritma »GRAVITY&AREA«, ki na merilnem območju šteje točke neke barve, in »COLOR DATA«, ki poda digitalno vrednost barve v zapisu RGB. DA DA DA a 2. Pogoj 3. Črna, bele pike a 4. Pogoj 5. Črna, rumene pike 6. Pogoj 7. Modra karo 8. Pogoj 9. Podatki o barvi s 10. Izhod paralelnih odločitev i 11. Preračun s 12. Izhod podatkov NE NE NE Slika 6: Del programa na sistemu strojnega vida za preverjanje tipa prevleke Podatek o prvi palici (0,1) Podatek o drugi palici (0^) Podatek o tipu prevleke (1, 2, ... ,n) Primerj iva palic in tipa vglavnika z dovolj enimi kombinacijami Dovoljenje za zatiskovanje Slika 5: Algoritem poteka za preverjanje zatiskovanja Postopek preverjanja Postopek preverjanja poteka po naslednjem zaporedju opravil: • Vzglavnik se med preverjanjem vstavi v ne slike vgrajena pod gnezdo vzglavnika (Slika 7). Konstrukcija celotne naprave odpravlja vpliv zunanje svetlobe na delovanje algoritma odločanja. Slika 7: Vgrajena kamera z ustrezno osvetlitvijo (bela barva, f = 25kHz) in objektivom za optimalni zajem slike Po preverjanju vzglavnika oziroma pravilnih sestavnih delov (palice, barva) se na zaslonu izpiše OK ali NG, kar pomeni, da je kombinacija pravilna oz. nepravilna (Slika 8). Če kombinacija ni ustrezna, se aktivira zapiralo, ki onemogoča, da bi se vzglavnik brez potrditve vzel iz gnezda. S tem je tudi onemogočeno, da bi delavec vzglavnik postavil v paleto za pošiljanje vzglavnikov končnemu kupcu. Vsak tip prevleke vzglavnika izstopa po neki lastnosti. Algoritmi delujejo kot filtri za izločanje posameznega tipa. Na enem od tipov prevleke so na primer rumene pike, ki jih sistem strojnega vida prepozna in krmilniku pošlje številko tipa. Če teh pik ne najde, se pomakne naprej po programu na naslednji algoritem, ki išče npr. modro barvo, ki se pojavlja na enem od tipov. Če je barva prisotna, pošlje številko tipa, sicer se pomakne na naslednji algoritem itn. (Slika 6). Pomembno je, da so algoritmi sestavljeni v smiselnem zaporedju, tako da meritve tipov prevlek izločajo druga drugo. Kamera je z visokofrekvenčno osvetlitvijo in ustreznim objektivom za zajem optimal- Slika 8: Rezultat (OK, NG) se izpiše na za dotik občutljivem LCD-zaslonu. Sklep Z napravo za 100-odstotno kontrolo sestavljanja vzglavnikov Renault J95 smo dosegli proizvodnjo brez napak. S tem zagotavljamo, da končni kupec dobi izdelke, narejene natančno po zahtevah naročila, kar je pri proizvodnji 200 vzglavnikov na dan velikega pomena. Vsaka reklamacija kupca namreč pomeni velike stroške, ki ob samo enem napačno poslanem vzglavniku znašajo kar polovico celotne investicije. Tako bi že samo dve reklamaciji kupca povrnili stroške investicije v napravo za 100-odstotno kontrolo pri sestavljanju vzglavnikov. ■ Viri: [1] Omron Corporation: FZ3 UsersManual. Japonska, 2007. [2] Omron Corporation: CJ1 Operation Manual. Japonska, 2007. [3] Navodila in tehnični podatki za opremo Omron (http://www.industrial.com) Andrej Rotovnik, Ambrož Podkoritnik, MIEL Elektronika, d. o. o., Aziz Khalaf, JOHNSON CONTROLS - NTU Slovenj Gradec, d. o. o. NE DA Yaskawa dopolnila ponudbo robotov MOTOMAN z robotom tipa delta Velika nosilnost, velik delovni prostor in izjemna hitrost so odlike novega robota tipa delta za zahtevne naloge prelaganja in sortiranja. Z robotom MPP 3 je podjetje Yaskawa izpopolnilo svojo ponudbo robotov MOTOMAN in prvič ponudilo vso potrebno tehnologijo za izgradnjo celotne pakirne linije. S tem lahko uporabnik izkoristi vse prednosti vodilne blagovne znamke robotov. Obseg možnih uporab robota MPP 3 je izredno velik - od prenašanja vrečk, kartonskih škatel in kozarcev v živilski industriji do rokovanja s silicijevimi rezinami pri sestavljanju fotonapetostnih plošč za sončne elektrarne. Kompaktna zgradba in velikost robota omogočata njegovo namestitev nad tekoči trak in s tem najboljši izkoristek prostora. Splošna prirobnica omogoča pritrditev široke palete različnih prijemal. Še več, razred zaščite IP 65 omogoča preprosto in učinkovito čiščenje. Ne glede na posebno konstrukcijo, ki opredeljuje njegovo uporabnost, ima prilagodljivi deltarobot pomembno prednost oziroma značilnost - združuje hitrost gibanja, značilno za robote tipa delta, z veliko obremenitveno zmogljivostjo in velikim delovnim prostorom. f YASKAWA ''WWtVj Osrednja točka je največja razpoložljivost MPP 3 ima četrto os, imenovano tudi zapestje štiriosnega robota s paralelno kinematiko, bistveno močnejšo od primerljivih modelov. To omogoča prenašanje do 3-kilogramskega bremena s hitrostjo, ki ji ni para. Robot lahko namreč doseže 140 ciklusov na minuto pri bremenu treh kilogramov in do 230 ciklusov na minuto z bremenom enega kilograma. Tekoči trak, s katerega jemlje ali na katerega odlaga predmete, ima lahko hitrost tudi 120 metrov na minuto. Delovno območje robota je zelo obsežno. Višina delovnega prostora je 500 milimetrov, pri čemer je premer valjaste ovojnice v zgornjem delu 1300 milimetrov, v spodnjem koničastem delu pa 950 milimetrov. Kot pri vseh izdelkih blagovne znamke MOTOMAN so tudi pri razvoju deltarobota MPP 3 posebno pozornost namenili razpoložljivosti med uporabo. Eden od predpogojev za to so robustni nosilni deli. Konstrukcija omogoča hitro in preprosto zamenjavo delov, ki so najbolj obremenjeni oziroma se najbolj obrabljajo. Zelo kakovostna mehanika, dolgi intervali vzdrževanja in kratki časi zaustavitev za vzdrževanje in popravila zagotavljajo MOTOMANOVIM robotom 95-odstotno razpoložljivost. To pomeni največjo zanesljivost procesov in stabilno kakovost vsakodnevne proizvodnje. Pakirne linije enega samega dobavitelja Lastnosti in zmogljivosti robota MPP 3 so najbolj prilagojene pakirnim robotom na liniji. Kot novega člana družine robotov MOTO-MAN ga lahko najbolje uporabimo skupaj z drugimi izdelki te blagovne znamke v celovitih rešitvah z brezhibno povezano tehnologijo. Rezultat tega so celovite linije za pakiranje enega dobavitelja - od prelaganja in sortiranja izdelkov do končne priprave palet za odpremo. Primer uporabe Deltarobot z vakuumskim prijemalom odvzame izdelek iz osnovnega pakiranja (na primer iz paketa slaščic) ter ga z veliko hitrostjo prenese in odloži v škatlo na karton ali plitev pladenj. V drugi operaciji prevzame delo petosni robot MOTOMAN MPK 2. S posebnim prijemalom in 400 milimetrov dolgo osjo Z je odličen za polnjenje zabojev iz lesenih letev in globljih pladnjev. Z 2-ki-logramskim bremenom zmore 133 ciklusov na minuto. Te zapletene in hitre procese vodi program za upravljanje s procesi MOTOpick. Program krmilita integriran sistem strojnega vida in sledenje tekočega traku. S tem je samodejno zagotovljen pravilen položaj izdelka. MOTOpick ima tudi uporabniško prijazen vmesnik, s katerim uporabnik hitro in preprosto nastavi sistem na nov format. Ostale procese pakiranja izvedejo roboti za težja dela, na primer štiriosni robot MOTOMAN MPK 50 z zmogljivostjo do 50 kg in delovnim obsegom 360 stopinj. Roboti vrste MOTOMAN MPL, ki so oblikovani in še posebno primerni za paletizacijo, imajo največji obseg od vseh štiriosnih robotov na trgu. Obsegajo obremenitve od 80 do 800 kilogramov in višino paletizacije do več kot 3 metre. Tudi tu vsestranska in obsežna programska rešitev skrbi za vodenje celotne celice za pa-letizacijo in največ šest tekočih trakov. Robotizirana linija za pakiranje, ki je predstavljena v primeru, zagotavlja izrazite prednosti pred običajnimi linijskimi ali gravitacijskimi pakiranimi napravami. To sta predvsem prilagodljivost in nežnost do izdelkov. Krmilni program robotov lahko uporabnik spremeni v dobesedno nekaj minutah, tako da kar najhitreje prilagodi proizvodnjo trenutnim zahtevam. Sklep MPP 3 je novi robot tipa delta, s katerim je podjetje Yaskawa dopolnilo ponudbo vi-sokozmogljivih industrijskih robotov MO-TOMAN za različne uporabe s prelaganjem in sortiranjem izdelkov. Robot združuje hitrost robotov tipa delta z veliko nosilnostjo, velikim delovnim prostorom in zanesljivostjo delovanja, ki je priznana odlika robotov MOTOMAN po vsem svetu. www.yaskawa.eu.com rvASmw «nj* ^YASKAWA MOTOMAN OBVLADAM RAZNOLIKOST Zahvaljujoč novemu Motoman MPP 3 podjetja YASKAWA omejitev ni več. To nam v proizvodnji odpira popolnoma nove dimenzije. > www.yaskawa.eu.com info@motoman.si, T: 01/ 8372 410 . Dnevi industrijske robotike 2011 Zadnji teden marca so bili že tradicionalno četrto leto zaporedoma na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Dnevi industrijske robotike (DIR 2011). Organizirali so jih študentje četrtih in petih letnikov študijske smeri Robotika v sodelovanju z Laboratorijem za robotiko. Pripravili so program, s katerim so predstavili robotiko in področja njene uporabe. Prvi dan so zaznamovala zanimiva predavanja tako fakultetnih kot tudi vabljenih predavateljev. O osnovah robotike je spregovoril zelo priznan strokovnjak prof. dr. Tadej Bajd, ki je približno 35 slušateljem predstavil definicijo robotike, njeno delitev in osnovna znanja, ki so jih pozneje potrebovali udeleženci aplikacij. Predstavil je še različne tipe robotov, ki jih danes lahko uporabimo v proizvodnji, spregovoril pa je tudi o uporabi robotike izven industrijske uporabe. Utrinek s predavanj prvega dne Dnevov industrijske robotike 2011 Prof. dr. Tadej Bajd med uvodnim predavanjem o robotiki Ker je varnost pri delu z roboti nujna tako v industriji kot pri delu na aplikacijah, je načine varovanja človeka pred udarci robotov predstavil prof. dr. Roman Kamnik in poudaril, da so varnostni postopki pri robotih zasnovani v več plasteh, na strojni, uporabniški in programski ravni. Odmoru je sledilo predavanje vabljenega predavatelja dr. Blaža Nardina, ki vodi podjetje Gorenje Orodjarna, d. o. o. ,ki med drugim načrtuje v celoti avtomatizirane proizvodnje linije. Razvojni proces proizvodne linije, ki so jo avtomatizirali za Gorenje, je dr. Nardin predstavil z ekonomskega, me-nedžerskega in inženirskega vidika. Sledilo je predavanje Mitje Fridla, univ. dipl. ing., ki je predstavil projekt popolnoma avtomatizirane celice za razrez in varjenje kovinskih profilov. Obiskovalce je popeljal skozi postopek izdelave, od zasnove do končne celice. V nadaljevanju sta prof. dr. Matjaž Mihelj in dr. Jure Rejc predstavila projekta, ki so ju izdelali v Laboratoriju za robotiko Fakultete za elektrotehniko v sodelovanju z industrijo. Torek, sredo in četrtek so udeleženci sodelovali na aplikacijah. DIR 2011 je ponujal devet različnih aplikacij. Udeleženci so imeli na vsaki aplikaciji dve uri časa za izvedbo, na njih pa so se seznanili s programiranjem, vodenjem in praktično uporabo robota. V avli Fakultete za elektrotehniko je bil predstavljen paralelni deltarobot proizvajalca ABB (IRB360 FlexPicker), ki se večinoma uporablja v živilski industriji. Družbo mu je delal povsem nov dvoročni robot podjetja Yaskawa Slovenija (SDA 20), ki ima poleg človeške oblike kar 15 osi gibanja, ki mu dajejo veliko fleksibilnost. Zanimiva aplikacija je bilo tudi graviranje risb AutoCAD v čokolado s šestosnim robotom EPSON (Dax, d. o. o.). Dvoročni robot SDA 20 podjetja Yaskawa Slovenija (SDA20) ima kar 15 osi gibanja. Logotip dogodka je robot vgraviral v čokolado. V laboratoriju LES so bile razstavljene aplikacije, ki so klasičnim industrijskim robotom dodale nove moči. Staüblirobo-ta (Domel, d. d.) so udeleženci vodili po trajektoriji pri različnih hitrostih ter spremljali ponovljivost in natančnost gibanja v danih pogojih, s Fanucom so kalibrirali in preizkušali uporabniku prijazen sistem povezave strojnega vida z robotom. Druga aplikacija na področju robotskega vida, ki jo je prispevalo znano slovensko podjetje FDS Research, je bila kontrola kakovosti izdelkov pri velikih natančnostih. V Laboratoriju za robotiko so bili to leto predstavljeni robotski sistemi, razviti kar na fakulteti. Na delavnicah so udeleženci lahko načrtovali vodenje mobilnih robotov po haptičnem vmesniku in nato z njimi tekmovali. Preizkušali so lahko tudi istočasno delovanje dveh robotov v majhnem delovnem prostoru, principe admitančnega vodenja (vodenje po sili) in dvoročne tele-operacije robotov po haptičnih vmesnikih Omega. Institut Jožef Stefan je tokrat prvič gostil aplikacijo DIR; z malim humanoi-dnim robotom NAO, ki je bil pravi hit med udeleženci, je bil najpriljubljenejši cilj obiskovalcev. Največ zanimanja udeležencev je požel mali humanoidni robot NAO na Institutu Jožef Stefan. Paralelni deltarobot IRB360 FlexPickerproizvajalca ABB Kot vsako leto so organizatorji tudi letos zainteresirane udeležence peljali na ekskurzijo. Tokrat v Velenje, kjer so si ogledali proizvodnjo in avtomatizirano skladišče podjetja Gorenje ter hčerinskih družb. S tem so zaključili Dneve industrijske robotike 2011. Robotika je zelo zanimiva tudi za mlajše. Aplikacij se je letos udeležilo 64 različnih udeležencev, dogodek pa je imel to leto rekorden obisk, saj si je robote ogledalo več kot 350 ljudi. Večino ogledov je vodil organizator. DIR so obiskali študentje 2. letnika mariborske fakultete za elektrotehniko in računalništvo, na ogled pa so prišli tudi učenci osnovnih šol in predstavniki podjetij. Če si želite DIR ogledati prihodnje leto, ne pozabite na spletni naslov dogodka, kjer sprejemajo tudi komentarje, pohvale in graje organizacije dogodka ter predloge in želje za prihodnje. Z veseljem vam odgovorijo tudi na vsa zastavljena vprašanja. ■ www.dnevirobotike.si industrijski www.forum-irt.si Utrinek z delavnice z dvema robotoma v Laboratoriju za robotiko /71 industrijski forum ^ ^ hjm\ Inovacije, razvoj. Mm I I J ■■a tehnologije ^^Lm I ^L Portorož, 11. in 12. junij Zmogljivo in prilagodljivo posamično prijemalo za velike hitrosti in različne uporabe Zanesljiv prijem pri velikih pospeških - nemško podjetje FIPA GmbH ponuja s posebnim posamičnim (individualnim) prijemalom za velike hitrosti učinkovito alternativo klasičnim vakuumskim prijemalom. Posamično prijemalo omogoča zanesljivo prijemanje občutljivih izdelkov tudi pri hitrem tempu oziroma kratkih proizvodnih frekvencah (kratek takt izdelave). Posamična prijemala so po meri narejena rešitev za hitre procese izdelave in pakiranja. Majhna masa prijemala omogoča učinkovitejše delo naprave in potrebuje manj energije. Kaj imajo skupnega rogljiči, kolački (mu-fini), sadje in praline? Prvič, vsi našteti izdelki so živila. Drugič, gre za izdelke, občutljive za pritisk. In tretjič, v avtomatiziranih procesih izdelave in pakiranja so primerni kandidati za nova posamična prijemala. Posamična prijemala pa niso primerna samo za živilsko industrijo. Svoje odlike dokazujejo tudi v drugih industrijskih panogah. Pravzaprav so prava izbira povsod tam, kjer je treba hitro in zanesljivo premikati sestavne dele oziroma izdelke in kjer klasična vakuumska prijemala niso dovolj učinkovita. Izdelku prilagojena oblika in majhna lastna teža zagotavljata tudi pri velikih hitrostih in kratkih taktih zanesljiv prijem. Kombinacija prijemanja z blago močjo in obliko zagotavlja dobro držanje predmeta pri velikem pospeševanju, ki je potrebno pri hitrem prijemanju ali hitrem gibanju. Prijemalo je iz materiala, skladnega z zahtevami FDA, in izpolnjuje stroge zahteve glede čistosti in čiščenja v živilski, medicinski in farmacevtski industriji. Z inovativnim postopkom izdelave je stroškovno ugodna proizvodnja možna že pri naročilu enega kosa. Glavne značilnosti posamičnega prijemala: • Rešitev po meri. Oblika prijemala se točno prilega geometriji izdelka za prenašanje. S tem je zagotovljen zanesljiv in varen prijem. • Zasnova vse v enem (angl. all-in-one). Uporabnik dobi vse od enega dobavitelja, od vgrajenega elementa za tvorjenje vakuuma, vmesnika med prijemalom in robotom do kombinacije pnevmatičnih in vakuumskih prijemal. • Hitra izvedba. Z učinkovitim postopkom izdelave je tudi eno samo posamično prijemalo izvedljivo v kratkem času. • Higienska oblika. Čiščenju prijazna zgradba in oblika posamičnega prijemala ter material, odobren za uporabo v živilski industriji, so značilnosti, ki omogočajo uporabo v higiensko zahtevnih okoljih. Z vgrajenim elementom za proizvodnjo vakuuma, notranjimi kanali za medij, združenimi funkcijami in pogoni cilja je posamično prijemalo uporabno v pakirni, živilski, avtomobilski in lesnopredelovalni industriji. ■ www.fipa.com 1 STROKOVNA REVIJA O: ... energetiki in učinkoviti rabi energije ... ogrevalni, hladilni, prezračevalni, klimatizacijski in sanitarni tehniki ... plinu in drugih gorivih ... projektiranju, upravljanju, vzdrževanju, nadzoru energetskih in procesnih postrojenj ... protieksplozijski zaščiti ... elektroenergetiki in uporabi jedrske energije ... obnovljivih virih energije in novih tehnologijah ... merilni in regulacijski tehniki ... elektroinstalacijah in razsvetljavi ... graditeljstvu, gradbeni fiziki in toplotnih izolacijah ... varovanju okolja ter zaščiti zraka in voda ... tehničnih predpisih, certifikatih, smernicah in standardih ... sejmih, posvetovanjih, kongresih in drugih strokovnih srečanjih ; V p 1 udobje v vašem domu H Stern m™«"-. ■■ Do 40 % prihranek energije Brez skrbi, uživajte! Vaš ogrevalni sistem bo poskrbel za udobje in ugodje bivanja. Če tudi Vi sodite v eno od naštetih skupin, Vas vabimo, da se na strokovno revijo EGES naročite. Tako si boste zagotovili stalen in zanesljiv vir znanja ter najnovejših informacij o dogajanju in razvoju v tej stroki. Poljudno strokovna revija o kopalnicah, sanitarijah, bazenih, inštalacijah, savnah ter o ostali opremi za higieno in udobje bivanja ... wrilrteiimHI» 2/2010 mojo kopolnleoi a lati J« * OđZPni • Km savn j * rekreacija Izdaja v srbskem jeziku NAČIN PLAČILA: • po predračunu (s plačilnim nalogom) • po povzetju (ob prevzemu pošiljke) IVERGETIKA ARRETING JVERGE1 d.o.o. ZA TEHNIČNE IN POSLOVNE STORITVE www.e-m.si ENERGETIKA MARKETING d.o.o., Bezenškova 26, 1000 Ljubljana tel: 01/ 540 50 09, tel/faks: 01/ 540 50 08, e-mail: eges@e-m.si Naročilo gre hitreje po telefonu oz. telefaksu! Hirschmann™ BAT300 FX2, dostopna točka za brezžično lokalno omrežje Balden ima v ponudbi dostopno točko za brezžično lokalno omrežje (WLAN) Hirschmann™ BAT300 FX2, ki je potrjena za delovanje v eksplozivnem okolju (ATEX) in podpira standard za prenos IEEE 802.11n. To omogoča brezžičnemu omrežju s hitrostjo prenosa do 300 Mbit/s namestitev in delovanje v nevarnih okoljih, označenih z Excona 2. Vgrajena tehnologija antene z več izhodi in več vhodi MIMO (angl. multiple input multiple output) zagotavlja stabilno brezžično povezavo. Druge lastnosti dostopne točke so obsežno upravljanje, varovanje in kakovost storitvenih funkcij ter usmerjanje IP na tretjem sloju protokolnega sklada. BAT300 FX2, ki ga lahko uporabljamo kot dostopno točko ali odjemalca, je oblikovan za delovanje v temperaturnem območju od -30 °C do 50 °C in izpolnjuje vse zahteve glede odpornosti na udarce in vibracije ter elektromagnetne skladnosti po standardu EN 50155. Visoko raven varnosti delovanja zagotavljajo mrežni priključki M12 (10/100 BASE-TX) in redundantno napajanje z dvema priključkoma za enosmerno napajanje s 24 volti in enim z 48 volti, ki podpirajo napajanje po ethernetu PoE (angl. powerover Ethernet) skladno z IEEE 802.3af. Modul dostopne točke za brezžično povezavo in prenos podatkov dela v valovnem pasu 5 GHz ali 2,4 GHz. Hitra funkcija prehajanja omogoča neprekinjeno povezavo pri prehodu z ene oddajne postaje na drugo. Z vgrajenim usmerjevalnikom IP lahko tvorimo največ osem podomrežij, z analognim modemom in modemom za digitalni naročniški vod DSL pa se lahko povežemo za usmerjanje širšega omrežja (WAN) ali za vzdrževanje na daljavo. Omrežje lahko upravljamo s spletnim vmesnikom in povezavami Telnet, TFTP, FTP ali SNMP V2. Načina redundance s hitrim protokolom vpetega drevesa (RSTP) in virtualnim usmerjevalnim redundantnim protokolom (VRRP) zagotavljata visoko stopnjo razpoložljivosti omrežja. Kakovost storitvenih funkcij, kot jih določa IEEE 802.11e, omogoča tudi določitev prednosti prenosa zvoka in videa. BAT300 FX2 podpira vse metode šifriranja in preverj anja istovetnosti, skladnih z IEEE 802.11i in 802.1x/EAP, pa tudi WEP, WPA, WPA2, TKIP, AES in LEPS. Ima filtre za vrata brezžičnega lokalnega omrežja in za protokole, strežnik za oddaljeno preverjanje istovetnosti RADISU ter požarni zid z zaznavanjem vdorov. Nadzor brezžičnega lokalnega omrežja in pregledovanje v ozadju omogočata tudi odkrivanje sleparskih dostopnih točk (angl. rogue accesspoint). Dostopno točko lahko namestimo v zgradbi ali zunaj, na primer na zid ali steber. Napravo lahko zaščitimo z robustnim kovinskim ohišjem velikosti 261 x 189 x 55 milimetrov. Standard za prenos IEEE 802.11n omogoča hitrost prenosa podatkov, primerljiv s prizemno hitro mrežo ethernet. To omogoča uporabo, kot je prenos videa v kakovosti HD, ki zahteva 20 Mbit/s na kamero. Be-ldenova dostopna točka BAT300 FX2 za brezžično omrežje je bila prva, ki je razširila prenos IEEE 802.11n v nevarno okolje z oznako Excona 2. www.tipteh.si Preactor s 50-od-stotno letno rastjo Vodilno podjetje za programska orodja za napredno planiranje in razvrščanje operacij Preactor ima že od leta 1994 20-odstotno povprečno letno rast, leta 2010 pa je bila kar 50-odstotna. To je posledica splošnega porasta zanimanja za rešitve za izkoriščanje notranjih virov in optimizacijo plana proizvodnje, pa tudi za obsežne palete rešitev in zanesljivosti orodij, s katerimi Preactor utrjuje zaupanje uporabnikov. ■ www.inea.si/zastopstva/preactor/ dogodki in dosežki Visoka napetost za varnost Konkurenca je vedno večja tudi na čedalje širšem trgu naprav za izkoriščanje sončne energije. Proizvodne zmogljivosti se povečujejo v Aziji in Združenih državah Amerike. Zato se morajo evropski proizvajalci fotona-petostnih modulov pri razvoju spopadati z učinkovitostjo proizvodne tehnike, saj le tako lahko vzdržijo cenovni pritisk na trgu. Poleg tega se stalno zvišujejo zahteve glede zmogljivosti in varnosti fotonapetostnih modulov. V proizvodni verigi tako postajajo vse pomembnejši obsežni varnostni preizkusi in dokumentiranje rezultatov preizkusov. MiniTec, ki se je specializiral za izdelavo fotonapetostnih modulov, je razvil avtomatizirano visokonapetostno preizkuševališče, ki hkrati izvede preizkus in dokumentira rezultate. S tem se skrajša pretočni čas proizvodnje fotonapetostnih modulov, poenostavi potek, izpolnijo pa se tudi zakonske zahteve glede jamstva za izdelke. Cene fotonapetostnih modulov upadajo kljub rasti povpraševanja. Stanje za proizvajalce naprav za izkoriščanje sončne energije je pravzaprav protislovno. Konkurenca na trgu je namreč zmeraj hujša, saj nenehno prihajajo novi ponudniki, pa tudi nove tehnologije. Proizvajalci modulov morajo zato na ta razvoj odgovoriti z večjo racionalizacijo. Pomemben doprinos k racionalizaciji je lahko tudi novo avtomatizirano visokonapetostno preizkuševališče podjetja MiniTec, ki izvede meritve zmogljivosti s poudarkom na preizkusu varnosti in hkrati dokumentira rezultate preizkusa. Nemški proizvajalec ima že več kot šestnajstletne izkušnje na področju načrtovanja in izdelave naprav za proizvodnjo in preizkušanje izdelkov v fotonapetostni industriji. Razvili so že številne stroje in naprave, ki so danes običajni elementi naprav za sestavljanje fotonapetostnih modulov. Avtomatizirana naprava za preizkušanje izpolnjuje pomembne funkcije v proizvodnji fotonapetostnih modulov, saj so tako proizvajalci kot tudi ponudniki elektronskih in elektrotehničnih naprav zakonsko obvezani preizkusiti izdelke glede električne varnosti. Veljavni predpisi EN-IEC in VDE narekujejo številna preverjanja, ki so jih dosledno upo- števali pri razvoju nove naprave za preizkušanje sončnih fotonapetostnih modulov. Tako kot drugi izdelki podjetja MiniTec je tudi novo avtomatizirano visokonapetostno preizkuševališče zgrajeno modularno iz funkcijskih merilnih, mehanskih in krmilnih enot. Tako lahko sestavimo napravo za preizkušanje modulov velikosti od 2000 x 1100 milimetrov do 1300 x 950 milimetrov. Pomemben poudarek pri razvoju konstrukcije so namenili prilagodljivosti. Napravo lahko enostavno in hitro preuredimo za drugo velikost modulov ali drug tip okvirjev. Veliko tipov okvirjev fotonapetostnih modulov pa sploh ne potrebuje preureditve. www.minitec.de Zastopstvo za program Mastercam Šolanje uporabe programa Mastercam . Prilagoditve postprocesorjev ClMCO DNC povezave strojev * Integfatlpn Programiranje robotov ROÖOtmaster cTCAM A-CAM, inženiring, d.o.o. Predjamska 11, lOOO Ljubljana Tel.: Ol 257 63 21 www.mastercam.si Siemens je razširil sistem za branje kod z • • f I • • •• I • v • • novimi funkcijami in razlicicami Na področju sistemov za branje 1D- in 2D-kod je Siemensov oddelek za industrijsko avtomatizacijo (Siemens Division Industry Automation) razširil ponudbo za industrijsko identifikacijo z novimi različicami čitalnikov Sima-tic MV440. Vsi modeli MV440 imajo tudi nove funkcije, kot so napajanje po ethernetu (angl. PoweroverEthernetPoE) ali licenca za preverjanje Veri-Genius. Novosti, na primer zamenjava naprave Profinet IO ter avtomatsko prepoznavanje tipa kode in števila kod, so uporabljene tudi v manjših modelih Simatic MV420. Različica čitalnika z zelo veliko ločljivostjo 1600 krat 1200 slikovnih elementov (angl. pixel) je novost v družini sistemov za branje kod Simatic MV440. Prejšnje naprave so imele ločljivost 640 krat 480 ali 1024 krat 768 slikovnih enot. Večja ločljivost različice z zelo veliko ločljivostjo omogoča zajem večje slike in tako istočasno branje celo 150 posameznih ali večjih kod. Z licenco TextGenius za optično prepoznavanje znakov OCR (angl. optical character recognition) lahko uporabnik razširi uporabo tudi novih naprav s funkcijo prepoznavanja besedila. Razen tega je Siemens dodal celotni skupini izdelkov Simatic MV440 napajanje po ethernetu PoE. To pomeni, da se napajanje in prenos podatkov o sliki in tudi časovni kritični podatki prenašajo po skupni žici. To pomembno zmanjša stroške ožičenja. Z industrijskimi ethernetnimi stikalnimi moduli Scalance X108 PoE/X308-2M in PoE/ XR324-4M ponuja Siemens tudi ustrezne mrežne naprave za vodenje napajanja iz kabla za ethernet. Z novo vgrajeno programsko opremo od različice 4.0 navzgor lahko uporabniki nadgradijo vse različice Simatic MV440 z novo funkcijo za pregled kakovosti oznake kode z ločeno licenco Veri-Genius. To licenco lahko uporabnik prenese z upravljalnika licenc Simatic Automation License Manager na vsako napravo MV440, opremljeno z novo programsko opremo. Zadnja različica vgrajene programske opreme vključuje tudi najnovejšo specifikacijo AIM--DPM-1-2006. Nadaljnja novost za vse različice čitalnikov kod Simatic MV440 in MV420 je zamenjava naprave Profinet IO. To kar se da zmanjša delo za postavitev pri zamenjavi okvarjene naprave. S tem se zmanjšajo stroški vzdrževanja, čas za odpravo zastoja zaradi okvarjene naprave pa je minimalen. Čitalniki kod Simatic MV440 in MV420 lahko takoj samodejno prepoznajo število in tip kod, kar omogoča uporabo dinamičnih tipov kod. Z novimi funkcijami bralniki črtne kode Simatic MV440 in MV420 odpirajo nove možnosti uporabe, na primer pri branju kode s pakirne enote, ki jo robot zavrti pred čitalnikom. Druge uporabe so sledenje na vratih v načinu nadrejeni-podrejeni (angl. master-slave), kjer nadrejeni sistem za branje kod zavrne kode, ki so jih podrejeni či-talniki večkrat prebrali. S tem se bistveno pospeši obdelava prebranih podatkov. Siemensov oddelek za industrijsko avtomatizacijo ponuja pod imenom SimaticIdent obsežen program izdelkov za industrijsko identifikacijo. SimaticIdent vključuje sisteme RFID in optične sisteme za branje kod. Stacionarne sisteme za branje 1D- in 2D-kod Simatic MV420 in Simatic MV420 odlikuje hitrost in zanesljivost branja kod tudi v težkih razmerah v industrijskem okolju. Enostavno berejo tako visokokontrastne kode kot tudi težko berljive kode, neposredno natisnjene na izdelke DPM (angl. direct part marking). Z vsestranskimi in raznovrstnimi možnostmi osvetlitve, veliko izbiro komunikacijskih povezav in priključkov ter kompaktnih velikosti so Siemensovi čitalniki kod primerni za veliko različnih uporab v industriji. Uporabljajo jih podjetja iz različnih panog, kot so avtomobilska, pakirna, farmacevtska, kozmetična in elektronska industrija, pa tudi industrija živil in pijač. ■ www.siemens.com/ident Portorož, 11. in 12. junij Najavljamo posvet AVTOMATIZACIJA STREGE IN MONTAŽE 2011 - ASM 1 v novembru 2011 v Ljubljani www.posvet-asm.si Tematski sklopi na posvetu Avtomatizacija strege in montaže 2011 bodo: - avtomatizacija, - robotika, - krmiljenje, - brezžični prenos podatkov, - pogoni za manipulatorje, - računalniški vid, - povečanje učinkovitosti strežnih in montažnih sistemov ter procesov, - nadzor strežnih in montažnih procesov, - intiligentni nadzorni sistemi, - proizvodna logistika, - transport pri stregi in montaži, - energijska varčnost avtomatiziranih naprav, - cenovno ugodna oprema za avtomatizacijo, - varnostni standardi, - podjetja predstavljajo - primeri iz prakse. Organizator posveta IA5JM Univerza v Ljubljani Fakultetu zli Strojništvo UBORATORU ZA STREGO, MONTAŽO IN PNEVMATIKO Pokrovitelji in sponzorji IRlooo i r»o vaci je4 azvojtehnotogije wwwJrl3000.com ^YASKAWA SICK MOTOMAN OPL Sensor Intelligence. Rexroth Bosch Group COMPUTER VISION GROUP 85 aim» n/\ y= FANUC !—//ROBOTICS EUROPE Dodatne informacije: Laboratorij LASIM, UL, FS, Aškerčeva 6,1000 Ljubljana tel.: 01/47-71-726(725); fax.: 01/47-71-434 e-mail: asm.lasim@fs.uni-lj.si ali niko.herakovic@fs.uni-lj.si Internetna stran: www.posvet-asm.si DOZIRNA TEHNIKA IN AVTOMATIZACIJA d 0.0. Mimi omRon = Š = www.miel.si Elementi in sistemi u industrijsko avtomatizacijo WITTMANN BATTENFELD na sejmu Micro Nano Tech 2011 Podjetje WITTMANN BATTENFELD je že nekaj let na svetu vodilno podjetje na področju mikrobrizganja. To je ponovno dokazalo s svojo izboljšano serijo strojev MicroPower, ki se odlikuje po cenovni in energetski učinkovitosti, natančnosti in fleksibilnosti. Stroji iz omenjene serije so na voljo z zapiralnima silama 5 in 15 ton. Namenjeni so natančnemu mikrobrizganju. Brizgalna enota s polžem in batom ter težami brizga od 0,05 do 3 cm3 brizga toplotno homogeno talino, kar se odraža v visoki kakovosti kosov, stabilnosti proizvodnje in kratkih časih ciklov. Podjetje ponuja tudi dodatno opremo (sušilci materiala, dozirni sistemi, temperirna oprema), prilagojeno proizvodnji nano- in mikroizdelkov. Za ravnanje z malimi kosi pa so razvili poseben vertikalni robot SCARA W8VS2, ki ga poganjajo trije servomotori. Vse naprave so integrirane v stroj in se krmilijo s krmilnikom Unilog B6. Na sejmu Nano Tech bo na stroju MicroPower 15/7.5 predstavljena izdelava kosa s težo 0,003 g. www.wittmann-group.com Dnevi teletronike v Mehiki Mehika je ključno tržišče za industrijo telekomunikacij in potrošne elektronike. Številna ameriška in azijska podjetja so se preselila tja ali tam odprla svoje proizvodne obrate. Podjetje ENGEL je eden od glavnih dobaviteljev industrije predelave plastike. Med zanimivostmi dogodka bo induktivni nadzor temperature orodja, ki omogoča izdelavo zrcalnih ali mat površin brez linij hladnega spoja. Želena temperatura površine orodja se hitro doseže z elektromagnetnim poljem, ki omogoča variotermalno brizganje, s katerim se orodje v celoti zapolni, predelava pa je natančna. Druga zanimivost bo izdelava kosov ohišja in predstavitev izdelave tankostenskih ohišij za prenosne računalnike, prevlečenih s folijo. ENGEL bo predstavil tudi svoje sistemske rešitve, ki so v skladu z visokimi standardi na področju tele-tronike, in sicer na stroju ENGEL e-motion z zapiralno silo 280 ton in na brezvodilnem stroju victory. www.engel.at Izolacija cevi s peno Basotect Posebna pena podjetja BASF Basotect® se zdaj prvič uporablja za izolacijo cevi na terminalih z utekočinjenim naravnim plinom v Gwangyangu v Koreji. Pena zagotavlja zadostno toplotno izolacijo, preprosto ravnanje in odpornost proti ognju. Zagotavlja za 50 odstotkov boljšo izolacijo od tiste, ki jo omogočajo navadne pene. Pena Basotect® je elastična in obdrži svoje lastnosti tudi pri temperaturah do -200 °C. Namestitev pene je preprosta. V primeru pregledovanja cevi je možna tudi njena odstranitev in ponovna namestitev, zaradi česar so stroški vzdrževanja majhni. Basotect je pena z odprtimi celicami, odporna proti ognju, svoje lastnosti pa ohrani tudi pri izjemno visokih ali nizkih temperaturah. Je lahka in fleksibilna. www.basf.com Geobra Brandstätter s skoraj 72 stroji za brizganje BOY Izdelovalec igrač Playmobil uporablja vse več strojev za brizganje BOY, na katerih se lahko izdelujejo kakovo -stni izdelki z zelo majhno težo, tudi 0,1 g. Kompaktni stroji za brizganje s kon-zolnimi zapiralnimi enotami se v podjetju uporabljajo že več let, saj omogočajo varno in zanesljivo proizvodnjo. V podjetju se namreč nagibajo k integriranim proizvodnim sistemom, ki se začnejo z granulatom in zaključijo s končnimi izdelki, pripravljenimi za odpremo. Zaradi vse večjega povpraševanja po kompaktnih strojih in mikrobrizganju je BOY leta 2009 predstavil stroj BOY XS, pri razvoju katerega je upošteval tudi potrebe podjetja Geobra, v katerem bodo kmalu imeli nekaj manj kot 75 strojev za brizganje BOY. www.boymachines.com Novi vodilni steber HASCO brez zarez za mazivo Novi vodilni steber HASCO Z04 brez zarez za mazivo je namenjen uporabi s samomazilnimi vodilnimi pušami Z1000W in Z1100W. Trdno mazivo, katerega glavni element je grafit, se namesti v vodilno pušo v obliki peletov, ki ustvarijo plast. Vodilni stebri imajo neprekinjeno površino brez zarez, zaradi česar se sprijeta površina ne prekine. Tako ne pride do poškodbe grafitnega vložka, zagotovljeno pa je optimalno mazanje. www.hasco.com ^industrijski I^J^P J^mmJIll W www.forum-irt.si Konopljeni stol z vezivom BASFAcro-dur® odpira nove smernice na področju dizajna Priznani oblikovalec Werner Aisslinger in BASF sta na strokovnem sejmu Material Vision 2011 predstavila konopljeni stol, prvi enodelni stol iz naravnih vlaken. Napredek v dizajnu je odvisen od novih tehnologij in inovacij na področju materialov, ki omogočajo oblikovanje novih izdelkov in tipologij. JfeH Enodelni stol s konopljenimi vlakni je odgovor na težnje potrošnikov po uravnoteženem in zdravem življenjskem slogu, ki je v harmoniji z naravo, hkrati pa tudi odgovor na njihove zahteve po novih, okolju prijaznih, lahkih in trpežnih materialih. Konopljeni stol je bil oblikovan za proizvodni proces, ki je znan iz avtomobilske industrije - obnovljivi surovini konoplja in konopljasti oslez se stiskata z duroplastičnim vezivom Acrodur' v ekološko prijazen, lahek in vseeno močan kompozit. Basfovo akrilno vezivo na vodni osnovi Acrodur' omogoča uporabo tudi do 75 odstotkov naravnih vlaken. Pri procesu zamre-ženja se ne sproščajo nobene organske snovi, kot so fenoli ali formaldehidi, edini stranski produkt je voda. www.basf.com Arburg na sejmu Plastpol Podjetje Arburg bo na sejmu Plastpol, ki bo od 24. do 27. maja v mestu Kielce, predstavil svoj široki prodajni program. Obiskovalci sejma si bodo lahko ogledali hibridni brizgalni stroj Allrounder 570 H, na katerem bo predstavljeno hitro brizganje tankostenskih posodic za embalažno industrijo. Poleg tega bo na ogled tudi stroj Allrounder 470 C Golden Edition z robotskim sistemom Multilift. Oba stroja s krmilnikom Selogica bosta opremljena z modulom Set-up Assistant. Omenjeni modul upravljavca stroja vodi po grafičnih menijih korak za korakom do celotne nastavitve vseh potrebnih tehnoloških parametrov. Poleg tega bo na sejmu predstavljen tudi Arburgov računalniški sistem za upravljanje in nadzor več strojev v podjetju. www.arburg.com (V C > O (D C Uporaba termoplastičnega materila BASF ULTRAMID A3EG7 FC namesto medenine Andrej Kobal, Marko Raspor, Aleš Primožič, Mojca Šajina V vsakem splakovalni-ku pri straniščni školjki se uporablja polnilni ventil, katerega priključek za pritrditev vodovodne cevi je izdelan iz medenine. Medeninasti izdelki so v trenutnih razmerah na trgu podvrženi nenehnemu spreminjanju cen, predvsem podražitvam. To je bil tudi eden od pomembnejših razlogov za preizkušanje novega termoplastičnega materiala. Podjetje Kolektor LIV je priznani proizvajalec sanitarne opreme. Glavnino programa predstavljajo splakovalniki in deli zanje. V vsakem splakovalniku se uporablja tudi polnilni ventil, katerega priključek za pritrditev vodovodne cevi je iz medenine. Medenino smo želeli nadomestiti s termoplastičnim materialom. Pri izboru ustreznega materiala smo sodelovali s proizvajalcem BASF in na koncu razvoja določili plastični material, ki lahko v celoti zamenja obstoječi material CuZn39Pb3. Medeninasti izdelki so v trenutnih razmerah na trgu podvrženi nenehnemu spreminjanju cen, predvsem ziševanju cen, kar je bil eden od pomembnejših vzvodov za preizkušanje novega termoplastičnega materiala. Omejitve pri izboru materiala so bile povezane predvsem s standardno obliko priključka, na katerega se priključi vodovodna napeljava, material mora ustrezati zahtevam uporabe za pitno vodo ter mehanskim obremenitvam tega priključka, povezanega predvsem z obremenitvijo vodnega tlaka. Končni izbor materiala je bil določen na podlagi sodelovanja s proizvajalcem materiala in zaključen s končnim preizkušanjem samega izdelka. Izbor material BASF Ultramid A3EG7 FC se je izkazal kot ustrezen, saj izpolnjuje vse zahteve za uporabo v tem izdelku. Opis izdelka Polnilni ventil je sestavni del kotlička, njegov namen pa polnjenje samega kotlička. Na polnilni ventil je priključena vodovodna napeljava. V primeru kotličkov je uporabljena vedno samo hladna voda, torej je razpon temperature vode med 4 °C in največ 25 °C. Večinoma se uporablja vodovodno omrežje pitne vode, tako da je glavna značilnost komponent povezana z uporabo materialov, ki ustrezajo zahtevam za pitno vodo. To je tudi eden od glavnih kriterijev pri izboru materiala. Drugi pomembni kriterij je povezan s tlačnimi obremenitvami elementov, priključenih na vodovodno omrežje. Polnilni ventil je sestavljen iz več delov. Glavni priključni element, t. i. cevni nastavek, je izdelan večinoma iz medenine. V našem primeru je to material CuZn-39Pb3. Ta material zadošča zahtevam po temperaturnih obremenitvah, tlačnih obremenitvah in zahtevah za uporabo v vodnih sistemih za pitno vodo. To zadnje pomeni, da sam material ne onesnažuje vode in ne spodbuja nastanka mikroorganizmov. To je bil tudi eden od glavnih kriterijev pri izboru drugega materiala. Zgradba polnilnega ventila je izvedena tako, da se priključek uporablja za pritrditev vodovodne napeljave. Sledi mehanizem, katerega naloga je dotok in zapiranje dotoka vode v kotliček. Dimenzije in oblike priključka Priključek ima standardne dimenzije in navoj dimenzije R3/8''. V našem primeru to pomeni omejitev pri izvedbi navoja in zunanji dimenziji priključka. Slika 1: Dimenzije in geometrija priključka Tehnične zahteve Tehnične zahteve za priključek lahko delimo na mehanske in kemične. Mehanske zahteve so povezane s standardom za preizkušanje polnilnega ventila EN 14124 [1], ki predpisuje način in pogoje preizkušanja celotnega polnilnega ventila. V standardu sta točki 7.2.2 in 7.2.3, ki predpisujeta mehanske zahteve za priključek. Te zahteve so vezne predvsem na trdnost pritrditve cevi (torzijska obremenitev) in obremenitve, povezane s tlačno obremenitvijo vode (natezna obremenitev). Predpisani so postopek preizkušanja in zahteve za preizkušanje. Slika 2: Preizkušanje priključka po standardu EN 14124 [1] Izvajanje nateznega preizkusa Holandsko matico se z vrtilnim momentom 6 Nm privije na priključni nastavek R3/8". Preizkusna matica se brez zateznega momenta privije na priključni nastavek do naslona. Sledi obremenitve- ni preizkus, in sicer se poskusna matica za 1 minuto obremeni s poskusno silo G = 75 N (Slika 2). Test je pozitiven, če na navoju priključnega nastavka ne pride do vidnih deformacij. Izvajanje preizkušanja vrtilnega momenta Privije se preizkusna matica, pri čemer je podložka vgrajena med matico in priključni nastavek. Sledi sam preizkus, ko preizkusno matico za 1 minuto obremenimo z vrtilnim momentom F = 6 Nm. Pri tem je treba zagotoviti, da se tudi ohišje polnilnega ventila ne obrača (vrti). Po potrebi ga je treba fiksirati. Test je pozitiven, če na navoju priključnega nastavka ne pride do vidnih deformacij. Izbor materiala Izbor materiala za ustrezno uporabo je potekal tako, da smo skupaj s proizvajalcem termoplastičnih materialov BASF poiskali ustrezen material, ki ga je proizvajalec razvil za podobne aplikacije. Proizvajalcu BASF smo predstavili problem in omejitve za ta izdelek, ki je povezan predvsem s problemom ustreznosti materiala za uporabo v stiku s pitno vodo. Same obremenitve niso predstavljale večje omejitve, kar kot uporabniki različnih termoplastičnih materialov iz izkušenj tudi vemo. Poznamo namreč t. i. tehnične termoplaste, katerih mehanske lastnosti ustrezajo zahtevam v našem primeru. BASF je predlagal material PA66 s steklenimi vlakni, tip Ultramid A3EG7 FC [2]. Po lastnostih je ustrezal in je bil izbran kot material, ki lahko zadosti mehanskim zahtevam. Obenem je to tudi material z izpolnjenimi zahtevami za uporabo v aplikacijah za pitno vodo. Proizvajalec ima tudi certifikat o ustreznosti za uporabo v stiku s pitno vodo. Preizkušanje orodja in alternativnega materiala Postopek preizkušanja je zajemal predvsem izdelavo oziroma prilagoditev prototipnega orodja, na katerem smo potem lahko izvedli preizkus brizganja predlaganega materiala in s katerim smo izdelali izdelke, primerne za preizkušanje. Do takrat uporabljeni nastavek je bil izdelan s tehnologijo nabrizgavanja plastike na kovino. S tem smo v preteklosti rešili problem zmanjšanja zahtev za uporabo kovine v izdelku. Tokrat smo se odločili, da celoten izdelek izdelamo iz predlaganega termoplastičnega materiala (Ultramid A3EG7 FC [2]) ter tako poenostavimo in pocenimo sam postopek izdelave. KraussMaffei PEOPLE FOR PLASTICS KMS KMS, d.o.o. Postovna cona A25 SI-4-208 Šenčur Slovenija t+386 i 251 61 50 f+386 1251 61 55 infoHkms.si www.kms.si COLOTRONIC - transportni, sušilni in dozirni sistemi za plastični granulat KRAUSSMAFFEI - stroji za brizganje plastike, ekstruzijo in reakcijsko tehniko LWB - stroji za brizganje gume SINGLE - temperirne naprave Pritrdilni nastavek R3/8'' je bil izdelan (Slika 3) in premerjen na dimenzijsko ustreznost. Končni izdelek Končni izdelek (polnilni ventil) je bil na podlagi pozitivnega rezultata preizkušanja samega priključka ponovno preizkušen v celoti. Slika 3: Obstoječi priključek iz kovine (levo), priključek iz alternativnega materiala Ultra midA3EG7 FC (desno) Brizganje je bilo izvedeno na podlagi priporočil proizvajalca materiala. Sama konstrukcija orodja je morala upoštevati tudi morebitne deformacije zaradi uporabe steklenih vlaken. Rezultati mehanskega preizkušanja Rezultati preizkušanja priključka, izvedeni v laboratoriju na podlagi zahtev standarda za preizkušanje priključka EN 14124 [1], so pokazali, da predlagani in uporabljeni material Ultramid A3EG7 FC [2] ustreza zahtevani aplikaciji. Tabela 1: Natezni preizkus po EN 14124 [1], točka 7.2.2. Material F = 75 N, t = 60 s Ultramid A3EG7 FC OK Ultramid A3EG7 FC (KONDICIONIRAN) OK Tabela 2: Preizkus momenta po EN 14124 [1], točka 7.2.3. Material M = 6 Nm, t = 60 s Ultramid A3EG7 FC OK Ultramid A3EG7 FC (KONDICIONIRAN) OK Slika 4: Polnilni ventil s priključnim nastavkom iz alternativnega materiala Ultramid A3EG7 FC Tokratni preizkus je bil izveden glede na samo funkcionalnost izdelka, bil pa je tudi kot trajnostni preizkus celotnega izdelka (Slika 4, Slika 5). S pozitivnimi rezultati preizkusov je bila dokazana pravilna usmeritev pri izboru alternativnega materiala in potrjena možnost uporabe materiala Ultramid A3EG7 FC za namen zamenjave obstoječega priključka iz kovine. Sklep Celoten postopek opredelitve in izbora ter preizkušanja novega materiala je za naše podjetje izrednega pomena. S strokovnjaki iz podjetja BASF in našimi sodelavci smo uspeli nadomestiti obstoječi kovinski material za primer uporabe, ki je bila včasih Slika 5: Polnilni ventil s priključnim nastavkom iz obstoječega kovinskega materiala CuZn39Pb3 velika ovira pri zmanjševanju proizvodnih stroškov celotnega izdelka. S to razvojno--raziskovalno nalogo smo stopili korak bližje k uresničitvi zastavljenih ciljev podjetja -zmanjševanje stroškov proizvodnje in zviševanje konkurenčnosti. Ne nazadnje smo ob enakih kakovostnih lastnostih povečali dodano vrednost izdelka. ■ Viri: [1] Mednarodni standard EN 14124:2004. [2] Technical data sheet for material BASF Ultramid A3EG7 FC Andrej Kobal, Marko Raspor, Aleš Primožič, Mojca Šajina, KOLEKTOR LIV d. o. o. Higiensko odlaganje odpadkov Podjetji BASF in AWB (podjetje za ravnanje z odpadki) sta v Nemčiji začeli pilotski projekt, s katerim bosta ugotavljali, ali so vrečke iz materiala Ecovio® FS Film primerne za organske odpadke in kako se obnesejo na obratih za kompostiranje. 65.000 gospodinjstev bo brezplačno prejelo 10 vrečk za organske odpadke. Vrečke preprečujejo širjenje neprijetnih vonjev, odganjajo mrčes, njihova mokra jakost pa je tako visoka, da tekočine ne morejo uhajati. So v skladu s strogim evropskim standardom EN 13432, ki ureja biorazgradnjo in kompostiranje embalaže. V okviru projekta se bo preverjalo tudi, kako se obnese kompostiranje večjih količin vrečk. Poleg tega bo pomembno tudi to, ali bodo prebivalci vrečke sprejeli. Pri projektu sodelujejo še drugi partnerji in neodvisno podjetje, ki bo projekt nadzorovalo in ga ovrednotilo. Če se bo projekt izkazal kot uspešen, se bodo vrečke v tem delu Nemčije (Bad Dürkheim) začele tudi prodajati. Material Ecovio FS Film je izdelan iz materialov Ecoflex FS in PLA, ki se pridobiva iz koruznega škroba. Vrečke so tako izdelane iz več kot 50 odstotkov obnovljivih surovin. Molekule Ecovio se razgradijo z encimi. Na koncu kompostiranja ostanejo od vrečk le ogljikov dioksid, voda in biomasa. Vrečke se torej pretvorijo v koristen kompost. ■ www.basf.com Proizvajalec sistemov spojk in multispojk širi svojo prisotnost na trgu v Jugovzhodni Evropi TST zdaj tudi v Sloveniji Podjetje TST Nemčija GmbH, Göppingen, je svojo prisotnost na trgu v Sloveniji okrepilo z uveljavljenim zastopnikom strojev in opreme za plastičar-sko industrijo. Podjetje Robos, d. o. o., bo dopolnilo mrežo zastopnikov proizvajalca hitrih spojk in multispojk za hidravlično olje, vodo, plin in druge tekoče medije ter stisnjen zrak QUICK COUPLING AND COUPLING SYSTEMS Podjetje Robos, d. o. o., s sedežem v Grosupljem je novi predstavnik TST v Sloveniji. S tem podjetje že zdaj priznanega proizvajalca strojev za brizganje plastike in periferne opreme za obdelavo plastičnih mas svojim strankam svetuje na celotnem področju optimiranja procesa brizganja s periferno tehniko. »S širjenjem naše prisotnosti na trgu pričakujemo povečano povpraševanje v Sloveniji in ponujamo našim strankam v Jugovzhodni Evropi še boljšo podporo,« pravi Aydin Hanedar, vodja prodaje in marketinga podjetja TST. Novo predstavništvo bo dopolnjevalo mrežo TST, ki je že zdaj v številnih državah po svetu. TST kot vodilni proizvajalec ponuja spojke iz medenine, jekla in legiranega jekla. Možna je izbira med široko ponudbo spojk različnih (nominalnih) velikosti, z različnimi tesnili, priključki in izvedbami, ki so združljive s številnimi ostalimi uveljavljenimi proizvajalci spojk. Multispojke TST z avtomatskim ali ročnim mehanizmom zapiranja standardno spajajo do 24 priključkov na enoto. Spojke TST se uporablja pri temperiran-ju orodij, povezovanju napeljave za paro, plin in težavne medije, ki se uporabljajo v »testirni« in medicinski tehnologiji. Mul-tispojke se uporabljajo tudi pri sistemih za menjavo orodja, hidravličnih krogotokih ter pri uporabi »kaskadnega krmiljenja«. TST poleg standardnega programa kot dobavitelj priznanim OEM, Tier-1 dobaviteljem, proizvajalcem strojev in orodjarjem razvija tudi spojke, narejene po meri. Te nastanejo po naročilu strank in izpolnjujejo individualne zahteve oziroma ustrezajo natančno določenim specifikacijam orodja. TST je eden od vodilnih proizvajalcev tako hitrih spojk za hidravliko, pnevmatiko in vodo kot tudi mul-tispojk za najrazličnejše medije. Leta 1989 ustanovljeno podjetje ponuja celotno paleto proizvodov z več kot 8 000 izdelki in dodatki. Hitre spojke TST zagotavljajo visok standard varnosti in so združljive s številnimi svetovno uveljavljenimi spojkami za hidravlično olje, vodo, ostale tekoče medije, plin in stisnjen zrak. Uporabniki sistemov TST so predvsem proizvajalci strojev, orodjarji, obdelovalci plastičnih mas in kovin, lakirna in kemijska industrija, konstruktorji aparatov ter »testirne« tehnologije. Veliko proizvajalcev strojev na vodilnih tržnih položajih že dolga leta uporablja hitre spojke TST. ■ www.robos.si www.tst-germany.com KOM PATIBILNO - HITRO PREKO 8.000 MOŽNOSTI Hitre spojke, multispojke in sistemi spojk za olje, komprimiran zrak in vodo. Več kot 8.000 proizvodov in dodatkov -kompatibilni z veliko večino proizvajalcev spojk. Robos d.o.o. Sedež, Pot na Debeli hrib 50, 1291 Škofljica, Slovenija Robos d.o.o. Pisarna, Adamičeva 51, 1290 Grosuplje, Slovenija Tel.: +386 1 7888 535, Fax: +386 1 7888 531, E-Mail: info@robos.si tst www.tst-tamsan.com 50 let stroja Allrounder Letos mineva 50 let, odkar je bila inovativna zamisel na področju strojev za brizganje prvič uresničena. Allrounder je bil prvi stroj za brizganje, ki je lahko deloval v sedmih različnih pozicijah, s čimer je omogočil tudi večkomponentno brizganje. Stroj namreč omogoča horizontalno ali vertikalno postavitev zapiralne in brizgalne enote, zaradi česar je veliko bolj fleksibilen. Ker so stroji Allrounder modularni, se lahko konfigurirajo po potrebah posameznih naročnikov. Na izbiro so hidravlični, hibridni in električni pogoni, brizgalne enote s horizontalnimi ali vertikalnimi zapiralnimi sistemi z zapiralnimi silami do 5000 kN. Primerni so za brizganje prašnatih materialov (PIM), predelavo tekočega silikona (LSR), duroplastov, termoplastov in ela-stomerov. Krmiljenje stroja poteka s krmilnim sistemom Selogica, ki so ga razvili v Arburgu. ■ www.arburg.com Poliamid 6 v rezervoarjih za gorivo Skozi stene plastičnih rezervoarjev za gorivo uhajajo velike količine ogljikovodikov, ki onesnažujejo okolje. Zato v podjetju LANXESS razvijajo posebne vrste poliamida 6, ki bi to preprečevale. Eden takih materialov je Durethan TP 142-011, ki je tudi odporen na udarce. Plastični rezervoarji za gorivo se uporabljajo v avtomobilih, motorjih, čolnih in drugih vodnih vozilih, kosilnicah, pihalnikih listja in električnih generatorjih. Ker se zgornje dovoljene meje izpustov vse bolj spuščajo, je polietilen že dosegel svojo največjo zmogljivost, tako da ga je treba nadomestiti z drugimi materiali oz. ga izboljšati s fluo-riranjem, kar pa je drag in zahteven postopek v smislu potrebne opreme in varnosti. Novi poliamid 6 je primeren za rezervoarje, izdelane s postopkom brizganja s pihanjem. Omogoča proizvodnjo rezervoarjev iz večplastnih plastičnih kompozitov, ki vsebujejo EVOH (etilenvinilalkohol kopolimer), ki preprečuje uhajanje ogljikovodikov. Omogoča tudi več oblikovalske svobode. Novi material naj bi bil odporen tudi proti gorivom E85, ki vsebujejo 85 odstotkov etanola. www.lanxess.com DuPont™ Delrin® v menjalnikih Novo ultra lahko mestno vozilo, ki so ga razvili na ameriški univerzi Bradley, kaže, kako plastika, še posebno DuPont™ Delrin' POM, zagotavlja zobnikom trdnost, togost in nizko trenje. Vse to so lastnosti, potrebne pri obremenitvah, do katerih prihaja v pogonskih sistemih. Povrhu vsega pa je vozilo manj glasno in lažje. Gre za trikolesnik za dve osebi, ki tehta 195 kg. Največja hitrost, ki jo doseže, je 70 km/h. Planetarni menjalnik prenese navor, ki ga proizvaja 18-kilovatni motor pri 6000 vrtljajih na minuto. Sestavlja ga 18 zob in sončni zobnik s premerom 42 mm, nameščen na gred motorja. Sončni zobnik poganja 4 planetne zobnike, ki se vrtijo znotraj pričvrščenega notranjega zobnika s 50 zobmi. Prihodnost bo zagotovo prinesla še obsežnejšo rabo tega materiala v manjših motorjih, kot so motorji kosilnic ali vozičkov za golf. ■ www.dupont.com/ SABIC Innovative Plastics na sejmu Aircraft Interiors Expo 2011 Podjetje SABIC Innovative Plastics je na sejmu notranje opreme za letala Aircraft Interiors Expo predstavilo številne termoplastične materiale, pene in kompozitne rešitve, ki bodo naročnikom iz letalske industrije pomagali zmanjšati težo letal, doseči visoke standarde in izboljšati izkušnjo letenja. Manjša teža letala pomeni tudi manjšo porabo goriva in manj izpustov. Tako lahko material Lexan* F6000 na ohišjih letalskih sedežev nadomesti PVC, s čimer se teža letala lahko zmanjša tudi za 23 odstotkov. Nekateri od predstavljenih materialov so Lexan XHR 6000 (manjša teža, skladnost s standardi FST, primeren za sedeže, pilotske kabine, obrobe oken), plošče Ultem CAB (hitro ter-moformiranje, možnost reciklaže), material Ultem z ogljikovimi vlakni (izjemna togost in tečenje, možnost izdelave tankostenskih izdelkov, ki nadomestijo komponente iz litega aluminija - manjša teža, večja trdnost, primeren za nosilne elemente, naslonjala), prosojne plošče Lexan F2000A (odlična udarna trdnost, primerne za okna, luči in razne oznake), prosojen material Lexan FST (primeren za okenske špalete, obrobe pragov), material Extem UP TPI (izjemna trdnost in togost omogočata tankostenske izdelke - manjša teža, manj stroškov, primeren za konektorje, ohišja polprevodnikov). Poleg materialov je podjetje v sodelovanju z naročniki predstavilo še nekaj izdelkov, kot so strežni voziček, stojalo za časopise in novi dizajn sedežev. ■ www.sabic.com Vetrne turbine iz Lurana S Nizozemsko podjetje EverkinetlQ International je razvilo svojo prvo malo vetrno turbino serije PIQO, izdelano iz Basfovega materiala Luran® S KR 2858 G3. Uporabljala naj bi se na industrijskih obratih, bolnišnicah, visokih stavbah in zasebnih domovih. Prve tovrstne turbine so že prestale prva testiranja, zato je podjetje že izvedlo optimizacijo izdelka, ki ga pripravlja za prodajo na trgu. Rotor je izdelan iz polimera ASA, ojačanega s steklenimi vlakni, saj je odporen na vremenske in kemične vplive, ultravijolično sevanje in staranje. Okvir s premerom 1,5 m je izdelan iz manj togega, neojačanega materiala Luran® S 797 S. ■ www.basf.com m Progress through Innovation Močna družina z veliko prihodnostjo! Z združitvijo podjetij Wittmann Group in Battenfeld, je postalo novo podjetje Wittmann-Battenfeld edini proizvajalec, ki lahko svojim strankam ponudi celotno integrirano rešitev za potrebe procesa brizganja plastike. Wittmann Battenfeld GmbH je proizvajalec strojev za injekcijsko brizganje plastike s sedežem v mestu Kottingbnjnn, Austria in z prodajno in servisno mrežo po celem svetu. Krovna družba Wittmann Kunststoffgeräte GmbH, s sedežem na Dunaju Technology working for you. Uradni zastopnik in serviser ROBOS d.o.o. I Adamičeva 51 | SI-1290 Grosuplje | Slovenija tel: +386 1 7888 535 | fax: +386 1 7888 531 | gsm: +386 41 779 019 in1b@robos.si | www.robos.si zaključuje celovit program ponudbe s sledečo periferno opremo: pnevmatski in servo roboti, avtomatizacija, regulatorji pretoka vode, temperirne naprave, hladilne naprave, mlini za plastiko, sušilci za plastični granulat, In-mold Labeling roboti in orodja. Stroji za brizganje plastike Pnevmatski in servo roboti Avtomatizacija procesov Regulatorji pretoka vode Temperirne naprave Hladilne naprave Mlini za plastiko Sušilci za plastični granulat In-Mold Labeling roboti in orodja Novosti pri Meusburgerju Pri podjetju Meusburger so pred poletjem pripravili naslednje novosti: E 1804 Sklopka izmetalnega paketa • Enostavno ročno upravljanje • Robustna mehanična izvedba • Idealna skupaj z Meusburgerjevim menjalnim orodjem Čeljustna orodja zdaj z zaskočni-mi ploščicami • Vodilne plošče FB 58 pri Meusburger-jevih čeljustnih orodjih so zdaj dobavljive z zaskočnimi ploščicami E 3045. • Zmanjšana obraba vodilnih plošč • Priporočljivo pri nekaljenih ploščah • Enostavna in hitra vgradnja Nestandardni deli za orodjarstvo in strojegradnjo • Stebri in puše v nestandardnih merah • Vodilni stebri brez mazalnih utorov • Premazi W-C:H in a-C:H Atrena orodjarna je zelo zadovoljna z Meusburgerjevimi orodji za preoblikovanje pločevine Od oktobra, ko smo vstopili na trg, je zelo veliko zanimanje za naše inovativne nor-malije za preoblikovanje pločevine. Najboljši primer, ki kaže na to, je podjetje Atrena orodjarna s sedežem v Schänisu (CH), ki je uporabila standardna ohišja že pri več projektih: • Sistematično varovalo pred zasukom z Meusburgerjevimi izhodiščnimi merami • Simetrično varovalo pred zasukom za steberno ohišje v vpenjalni ali osnovni plošči • Najmanjše možne razdalje med vodilnimi izvrtinami za maksimalni izkoristek površine po širini • Enaka razdalja od roba glede na vodilni premer • Enak položaj izvrtin glede na vodilni premer Poravnavanje Meusburgerjevih standardnih plošč je z eno izvrtino in referenčnimi robovi zelo enostavno. Vodilni stebri in puše se zaradi dobro usklajenih toleranc zelo natančno prilegajo ter so z ekscentrič-nimi držali pritrjeni hitro in enostavno,« meni Simon Ricklin, tehnični vodja v podjetju Atrena. Te prednosti velja še naprej nadgrajevati, da se bomo tudi v prihodnje lahko soočili z izzivi strank in se skupaj z njimi razvijali. Meusburgerjev konfigurator nor-malij 5.0 II. del: CAD-izvoz • Dva CAD-pretvornika za kar največ možnih CAD-sistemov • Nevtralni podatki (STEP, SAT, IGES) • Vmesnik za vse CAD-sisteme • Nativni podatki z informacijami o kosovnicah Meusburgerjevi izdelki zdaj dobavljivi tudi na Kitajskem Veliko naših strank proizvaja na Kitajskem, zato se tudi tam zanimajo za Meusburgerjeve izdelke. Za nas kot dobavitelja kakovostnih normalij je pomembno, da smo tam prisotni z lastno prodajno pisarno,« pravi Andreas Vogel, vodja poslovnega razvoja o novoustanovljeni poslovalnici Meusburger v Wuxi. Meusburger bo letos prvič razstavljal na sejmu Chinaplas (hala 3.2, razstavni prostor D 41) v Guangzhou na Kitajskem. ■ www.meusburger.com Prihodnost avtomobilske industrije v karbonskih vlaknih? Volkswagen je na ženevskem avtomobilskem sejmu naznanil, da bo investiral 140 milijonov evrov v družbo SGL Carbon, ki se ukvarja z izdelavo proizvodov iz karbonskih vlaken. Materiali iz teh vlaken so lažji in trdnejši, vendar tudi dražji. McLaren je model F1 s šasijo iz karbonskih vlaken razvil že leta 1998. Kljub temu da je Volkswagnov nakup 8-od-stotnega deleža nemške družbe SGL Carbon zanimiv že s poslovnega vidika, saj družba sodeluje tudi s Volkswagnovim konkurentom BMW, je vprašanje, kaj to pomeni za avtomobilsko industrijo, verjetno še pomembnejše. Britanski Economist namreč poroča, da se uporaba karbonskih vlaken spreminja v kritično področje konkurenčne prednosti za avtomobilska podjetja. Karbonska vlakna so izdelovalci motornih vozil začeli uporabljati že pred tridesetimi leti, ko je britanski lastnik moštva Formule ena McLaren sestavil dirkalni avto iz tega materiala. Karbonska vlakna so se izkazala za tako veliko prednost, da so McLarna čez nekaj let posnemali vsi tekmeci. Karbonska vlakna so izredno močan material (zaradi česar danes vozniki formul v hudih nesrečah večinoma ostanejo brez praske), obenem pa so 30 odstotkov lažja od aluminija in 50 odstotkov lažja od jekla. To pomeni, da se z njihovo uporabo drastično zmanjša teža avtomobila, zaradi česar lahko razvije večjo hitrost in ob tem porabi manj goriva. Zato je uporaba vlaken že razširjena pri izdelavi dragih športnih avtomobilov in avtomobilov na električni pogon. Obenem karbonska vlakna ne rjavijo. Drag material Težava je v tem, da je delo s karbonskimi vlakni dostikrat drag in delovno intenziven postopek. Zdaj vlakna uporabljajo predvsem za izdelavo letalskih kril, dirkalnih avtomobilov in profesionalnih gorskih koles, medtem ko je treba za njihovo širšo uporabo razviti cenejšo proizvodnjo. Prav s tem se ukvarja družba SGL Carbon, ki je skupaj z BMW-jem razvila posebno tehnologijo oblikovanja delov s postopkom injiciranja snovi. S to tehnologijo lahko del, ki ga potrebujejo, ustvarijo v minutah, postopek pa izvajajo roboti. Taki tehnološki preboji napovedujejo, da bi uporaba karbonskih vlaken kmalu lahko postala standard. Tu je v ospredju spet McLaren. Sodeluje namreč s podjetjem CarboTech, ki se prav tako ukvarja z razvijanjem izdelkov iz karbonskih vlaken, skupaj pa načrtujeta, da bosta kmalu lahko izdelala približno pet tisoč avtomobilov iz karbonskih vlaken na leto. To pa je v svetu superšportnih avtomobilov, ki jih izdeluje McLaren, že masovna proizvodnja. ■ Arburg na sejmu FIP Podjetje Arburg bo na sejmu FIP predstavilo proizvodnjo na dveh strojih Allrounder, ki se odlikujeta po izjemni natančnosti, hitrosti in energetski učinkovitosti. Na električnem Allrounderju 270 A z zapiralno silo 350 kN bo potekala izdelava mikroizdelkov, težkih 3,6 mg, ki jih bo odstranjeval robotski sistem Multilift H. Zaradi zapletene strukture in majhnosti izdelkov se odstranjujejo vakuumsko. Stroj je opremljen z 8-mm polžem za brizganje in dodatnim polžem za taljenje materiala. Na stroju Allrounder 470 H z zapiralno silo 1000 kN bo potekala izdelava bata za injekcijske brizge. Čas cikla je 6 sekund, tako da so stroji Hidrive zelo hitri. Njihova zmogljivost je visoka, istočasno pa porabijo malo energije. Ker so stroji Allrounder modularne narave, se lahko prilagodijo potrebam posameznega naročnika. www.arburg.com Nova področja uporabe poliamida in PBT Zaradi vedno večjega zanimanja za električna in hibridna vozila pričakujejo v podjetju LANXESS tudi večje zanimanje za njihove visokotehnološke plastične materiale, ki lahko bistveno zmanjšajo težo vozila. Prav tako pričakujejo nove aplikacije na področju akumulatorjev, električnih in elektronskih komponent. Njihovi plastični materiali so primerni za izdelavo podstavka akumulatorja, ki mora nositi njegovo težo in ga povezovati s karoserijo. Njegova teža mora biti majhna, hkrati pa mora biti tako zmogljiv, da ob morebitnih trkih absorbira velike količine energije. Lanxessov kompozitni material na osnovi poliamida 6 in jeklene pločevine ali aluminija je za take aplikacije več kot primeren. Poliamid in PBT se lahko uporabljata tudi pri aplikacijah, kot sta pokrov akumulatorja in elektronsko ohišje, ki sta namenjena zaščiti pred elektromagnetnim sevanjem. Za izdelavo omenjenih aplikacij se lahko uporabijo poliamidi in PBT, prevlečeni z aluminijem in ojačani s steklenimi vlakni. Ta faza nanosa prevlek se lahko preskoči, če proizvajalec uporabi električno prevodni poliamid 6, 66 ali primerne mešane materiale. Pomembnost poliamida in PBT bo v proizvodnji konektorjev le še naraščala, saj so v akumulatorjih visoke napetosti in močni tokovi, ki zahtevajo uporabo negorljivih materialov. ■ www.lanxess.com TotalPetrochemical bo proizvajal nove polimere za izolacijske namene Pri To talPetro chemicals bodo leta 2013 začeli proizvajati novo generacijo ekspandirane-ga polistirena (EPS). Novi polimer ima znatno boljše tehnične in izolacijske lastnosti kot običajni beli EPS. Po nakupu dveh linij za proizvodnjo polistirena na proizvodni lokaciji v belgijskem mestu Feluy s skupno kapaciteto 160.000 ton letno so se pri TotalPetrochemicals odločili za modifikacijo ene od linij za proizvodnjo novega ekspandiranega polistirena. ■ www.totalpetrochemicals.com Centralna konzola z mazivom Krytox® Že majhna količina maziva DuPont™ Krytox® lahko prepreči škripanje in pokanje plastičnih ali gumijastih sestavnih delov v ohišju avtomobila in njegovi notranjosti. Maziva učinkujejo tako pri izjemno visokih temperaturah kakor tudi pri izjemno nizkih, pri čemer se ne izsušijo ali izhlapevajo. Mazivo se trenutno uporablja pri vodilih za luči, nameščenih na centralni konzoli armaturne plošče dveh terenskih vozil. Vodila se pred montažo namočijo v raztopino Krytox®. Ko topilo izpari, ostane ne vodilih tanka plast, ki preprečuje škripanje med vožnjo. Vodila za luči so nameščena na hrbtno stran ohišja centralne konzole in v prostor oddajajo prijetno svetlobo. www.dupont.com/ Izboljšano simu-lacijsko orodje in nova materiala Ul-tramid High Speed Podjetje BASF je s simulacijami dokazalo, da lahko nove vrste materialov Ultramid® B High Speed (PA 6) zmanjšajo težo kosa celo za 25 odstotkov. Družina materialov z izboljšanim tečenjem je dobila še dva člana. Materialu Ultramid® B3WG6 High Speed s 30-odstotnim deležem steklenih vlaken sta se pridružila še Ultramid B3WG8 High Speed s 40 odstotki steklenih vlaken in Ultramid B3GK24 High Speed, ojačan s steklenimi vlakni in steklenimi kroglicami. Novi materiali tečejo za vsaj 50 odstotkov dlje kot običajni PA6, zaradi česar je stena kosov lahko tanjša, njihova teža pa manjša. Material izpolnjuje še zahteve po togosti in omogoča predelavo na običajnih strojih za brizganje. Podjetje je izboljšalo svoje simulacij-sko orodje ULTRASIM™, s katerim lahko optimizira zapolnjevanje kosov in njihove mehanske lastnosti. Možne aplikacije materialov so razne stopalke, nosilci in druge komponente za vozila, ki morajo vzdržati statične obremenitve. ■ www.basf.com Proizvodnja petrijevk v 16+16-gnezdnem orodju Pri Becton, Dickinson and Company (BD), enem največjih svetovnih proizvajalcev medicinske opreme, so se odločili za nakup dveh strojev za brizganje plastike El-Exis 550, s katerima bodo razširili svojo proizvodnjo petrijevk. Tržne napovedi namreč predvidevajo močan porast povpraševanja po petrijevkah v prihodnjih letih. Proizvodni sistem je popolnoma avtomatiziran in vključuje tudi pakiranje izdelkov. 16+16-gnezdno orodje so izdelali v Franciji pri Plastisudu, Hekuma pa je dobavila robota ter sistem za pakiranje v vrečke in škatle. Glavni razlogi, da so se odločili za nakup strojev pri Sumitomu (SHI) Demag, so učinkovitost sodobne hibridne tehnologije, majhna poraba energije in čas cikla pri strojih El-Exis. S prehodom z 8+8-gnezdnega na 16+16-gnezdno orodje bodo dosegli še enkrat večjo produktivnost na enaki površini. ■ www.sumitomo-shi-demag.eu/ Sredstvo NEW & IMPROVED DYNA-PURGE® M za manj izmeta in I • . «v v« v v • hitrejše čiščenje Podjetje Dyna-Purge® Division of Shuman Plastics Inc. je predstavilo novo neabrazivno sredstvo za preči-ščevanje, ki lepo steče skozi puše in toplokanalne sisteme strojev za brizganje in ekstrudiranje. Novo sredstvo se odlikuje po izboljšani moči čiščenja in dvema netopnima sestavinama, ki površine drgneta, medtem ko patentirani dodatek odstrani vse nečistoče. Sredstvo Dyna-Purge' se je na trgu pojavilo pred 30 leti in je najpogosteje uporabljano sredstvo za prečiščevanje v industriji plastike. Novo sredstvo New & Improved Dyna-Purge' M naj bi zmanjšalo izmet za 64 odstotkov, čas čiščenja pa je krajši za skoraj 90 odstotkov v primerjavi s konkurenčnimi izdelki. Prav tako so za čiščenje potrebne manjše količine sredstva. www.topteh.si www.dynapurge.com D n> 0 1 n a> Več prostora za vaše ideje z novimi Systec stroji. Novi Systec 1300 t lAieiva $ PRO/ZVODNJA, TRGOV/NA /N STORITVE Tel.: +386 1 787 16 61 Faks:+386 1 787 16 62 Prodaja: +386 41 322 355 Servis: +386 51 398 065 Top Teh d.o.o., Reber pri Škofljici 10 PE Grosuplje, Cesta Toneta Kralja 26 El. naslov: infoßtopteh.si 1291 Škofljica, Slovenija 1290 Grosuplje, Slovenija Splet: www.topteh.si Sumitomo SH DEMAG WEMO FšPA Material in Motion PLAOTIC SYÖTEMS SISI.LA Intdllovnt Iharmodyniiin Ica InansilE l.'.MHIIIrJjl cu Surovine - temelj civilizacije O O CU cu cu cp fU Esad Jakupović Zemlja je polna dragocenih surovin, ujetih v stenah, skritih pod puščavami ali pokritih z oceani že milijone let. Do njih je pogosto zelo težko priti, zaloge nekaterih pa se zaradi čezmernega izkoriščanja nevarno zmanjšujejo. Korenine našega napredka so večinoma v nedrih našega planeta, pogosto tudi več tisoč metrov globoko. Surovine, »življenjska sila naše civilizacije«, so ujete v stene, skrite pod puščavami ali pokrite z oceani že milijone let - nafta, pitna voda, dragocene kovine, redke rude. Prebivalstvo na Zemlji se vsako leto poveča za približno 80 milijonov ljudi. Zaloge surovin se vsako leto zmanjšajo zaradi nenehne in vedno večje uporabe, potrebe pa se hitro povečujejo tudi zaradi rasti prebivalstva. Znanstveniki se trudijo razvijati učinkovite in okolju prijazne tehnologije, s katerimi bi lahko ohranili sprejemljive cene surovin. Mnogi vsakdanji proizvodi vsebujejo dragocene in vedno bolj redke elemente, zato raziskovalci izboljšujejo metode njihovega recikliranja. Ker se zaloge posameznih snovi izčrpavajo, se povečuje povpraševanje tudi po alternativnih materialih. Med drugim znanstveniki razvijajo boljše postopke izločevanja nafte iz naftnega oz. bituminoznega peska in naftnih skrilavcev, v katerih je 90 odstotkov svetovnih zalog. Izčrpavanje nahajališč Mnogi največji svetovni naravni viri bodo kmalu izčrpani, zato bodo morala velika podjetja za izkoriščanje naravnih virov iskati nove in manj dostopne vire, s čimer se bodo povečali stroški. Črpanje nafte iz oceanskih globin in bakra iz oddaljenega gorja je seveda dražje kot iz bližjih virov, še posebno s tehnologijami, ki bolj spoštujejo mednarodne dogovore o varstvu okolja. Stroški črpanja nafte in izgradnje novih naftnih polj so se več kot podvojili v zadnjih osmih letih. Stanje se ne bo izboljšalo, ker se povpraševanje povečuje in cene še naprej rastejo. Danes se v svetu porabi 84 milijonov sodov nafte dnevno, leta 2030 se bo poraba povečala na 116 sodov na dan. Ogromne zaloge nafte se skrivajo pod oceanskim dnom, kjer je postopek črpanja kompleksen in drag, še posebno zaradi zagotavljanja natančnega položaja ploščadi, ker bi premikanje vrtalnih cevi povzročilo milijonske škode. Pridobivanje nafte iz drugih virov, kot je bi-tuminozni pesek, je lahko tudi trikrat dražje kot konvencionalno črpanje, vendar se to razmerje zmanjšuje. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v Kanadi, kjer so največja najdišča bituminoznega peska na svetu, 178 milijard sodov nafte, kar to državo postavlja na drugo mesto po zalogah, takoj za Savdsko Arabijo. Primer energetske in ekološke učinkovitosti: Siemens je pomagal zgraditi 13 km dolg avtomatiziran tekoči trak za prevoz bakrove rude iz odprtega kopa na višini 3200 m v Andih do obratov na višini 1600 m, ki obenem ustvarja 90 milijonov kWh električne energije letno. temelj civilizacije Temelji civilizacije: nafta, bakrove in kromove rude, premog ter nadvse dragocena pitna voda Izločevanje nafte iz bituminoznega peska je zelo škodljivo za naravo, ker se prostrana območja pretvarjajo v odprte luknje ali pa se ogromne količine pare vtiskajo v pesek, da bi prinesle bitumen na površino. Škoda nastaja tudi zaradi porabe velikanskih količin vode in energije. Zato je Siemens razvil inovativno metodo izločevanja nafte s pomočjo indukcije električnega toka, ki jo preizkuša v Erlangnu v Nemčiji. S tehnološkimi rešitvami, kot so avtomatske črpalke in inteligentni sistem za nadzor, je izboljšal tudi transport nafte skozi cevovode. Zaloge in viri Surovine so osnovni materiali, ki v proizvodnjo prihajajo neobdelani. Lahko so poljedelske, rastlinskega ali živalskega porekla, industrijske, kot sta nafta in zemeljski plin, rude kovin, kot sta železo in baker, ali pa surovine za gradbeništvo, kot sta pesek in gramoz. Pri ocenjevanju količin surovin v naravi je treba razlikovati zaloge (rezerve) in vire (resurse). Zaloge so surovine, katerih obstoj je dokazan in so teoretično ekonomično dostopne z današnjimi tehnologijami. Viri na drugi strani niso še geografsko opredeljeni ali pa so znani, vendar njihovo pridobivanje ni ekonomično. Raziskava Fraunhoferjevega inštituta ter nemških ustanov BGR in RWI iz leta 2005 je pokazala, da se zaloge mnogih surovin pravzaprav povečujejo, zaradi raziskav, izboljšanja tehnoloških postopkov, višje ravni recikliranja in rasti cen, s čimer se povečujeta ekonomičnost in privlačnost dela virov. V svetu se porabi na leto okrog 30 milijard sodov nafte, svetovne zaloge pa znašajo 1,1 bilijona sodov, od tega 66 odstotkov na Bližnjem vzhodu, največ v Savdski Arabiji (23 odstotkov). Druga na svetu je Kanada s 15,8 odstotka in tretja Venezuela s 7 odstotki zalog. Glavni razlog za rast cen je vse večja poraba nafte, še posebno na Kitajskem in v ZDA, na stanje pa vplivajo tudi ekonomska negotovost in politični spori. Povečuje se tudi povpraševanje po zemeljskem plinu, še posebno v Evropi. Inštitut za ekonomijo energije iz Kölna je pred leti ocenil, da bo poraba porasla s 480 milijard kubičnih metrov leta 2003 na 640 milijard leta 2020. Mednarodna agencija za energijo je napovedala, da se bo poraba zemeljskega plina povečevala za 15 odstotkov letno in Orjaki na odprtih kopih Največji rudarski tovornjaki na svetu delajo na odprtih kopih - na Andih prevažajo rudo bakra, v Kanadi kopljejo bitumi-nozni pesek, v Zambiji pa pomagajo v rudnikih diamantov. Te mehanične »pošasti« v svojem tovornem prostoru, velikem kot plavalni bazen, prevažajo surovine do zbirališč, obratov za sortiranje ali postorov za izpiranje. Tovornjaki se ne proizvajajo serijsko, ampak vsak posebej, stanejo tudi 2 milijona evrov, od njih pa se zahteva skoraj neprekinjeno delo. V primerjavi z drugimi vrstami prenosa rude so orjaški tovornjaki hitrejši, varčnejši in tudi okolju prijaznejši. Kljub velikosti lahko vozijo s hitrostjo največ 60 km/h, kar je veliko glede na njihovo maso približno 200 ton, kolikor tehta skupaj 130 večjih avtomobilov. Pri tem lahko prevažajo med 400 in 600 ton tovora po pesku, mulju, kupih zemlje in luknjah. Rudarski tovornjaki imajo pogon na dizelsko gorivo, toda ne motorja, ampak generator z močjo več kot 2200 kilovatov (3000 konjskih moči), ki proizvaja tok za pogon elektromotorjev za pogon tovornjaka. Tak sistem je boljši od dizelskih motorjev tako glede konstrukcije in vzdrževanja kot tudi pri vožnji in zaviranju. Siemens že 30 let za rudarske tovornjake uporablja motorje s trifaznim električnim tokom, ki se neposredno pretvarja v mehanično vrtenje. Nekateri proizvajalci za motorje takih vozil uporabljajo enosmerni tok, ki pa se mora nenehno prekinjati in znova vključevati, da bi se izvajalo obračanje, kar zahteva pogostejše vzdrževanje in popravke. Siemensovi trifazni motorji so se izkazali kot dobra rešitev tudi za orjaške bagerje, ki jih je danes po svetu več kot 150 (tako opremljenih). Najmočnejši motor z najmanj 1900 kW se uporablja za dvigovanje roke, drugi za upravljanje nakladalne lopate, tretji za obračanje bagra in četrti za pogon gosenic. Novi orjaški tovornjaki in bagri lahko delajo pri temperaturah od -40 do +40 stopinj Celzija, imajo dovršene kontrolne sisteme, ki omogočajo boljše vzdrževanje in krajše popravljanje, vsebujejo vrsto senzorjev za odkrivanje kakršnih koli ovir tudi v zelo prašnem okolju in podobno. V prihodnosti naj bi bili orjaški tovornjaki sposobni tudi sami iskati surovine. ■ Orjaki na kopih: bager zajame tudi 120 ton rude naenkrat, 200 ton težak tovornjak pa lahko v eni vožnji odpelje največ 600 ton tovora do zbirališča ali obrata. leta 2030 dosegla 4,05 bilijona m3. Skoraj 36 odstotkov svetovnih zalog plina ima Rusija, po približno 20 odstotkov pa Jemen in Katar. Rast cene spominja na podražitev nafte, le s časovnim zamikom. Z indukcijo do nafte: eksperimenti izločevanja goriva s segrevanjem bituminoznega peska pri Siemensu V iskanju kovin Še bolj rastejo cene kovin. Najpomembnejša kovina je železo (jeklo), ki se največ uporablja v gradbeništvu in industriji vozil. Leta 2004 je Kitajska uporabila 28 odstotkov svetove porabe jekla, ZDA 11,4 in Japonska 7,4 odstotka. Svetovne zaloge po sedanji potrošnji lahko trajajo 120 let. Aluminij se kot izredno lahka kovina in prevodnik ogromno uporablja v industriji pakiranja, proizvodnji vozil in gradnji visokonapetostnega omrežja. Svetovna potrošnja je leta 2005 znašala 32 milijonov ton, leta 2025 pa se bo povečala na 47 milijonov ton. Na Kitajskem se je poraba aluminija med letoma 2001 in 2005 kar podvojila. Uporaba bakra se bo z 1,5 milijona ton leta 2004 povečala na 28 milijonov ton leta 2025. Cena bakra, ki se zaradi svoje prevodnosti uporablja za električne kable, stroje in gradbeništvo, se je med letoma 2003 in 2008 skoraj početverila, vendar analitiki verjamejo, da se bo rast ustavila. Pridobivanje, zaloge in viri osnovnih kovin (milijonov ton) Pridobivanje Zaloge Zaloge Viri Viri (106 ton) (106 ton) (leta) (106 ton) (leta) Železove rude* 1.340,00 160.000 119 >800.000 >597 Aluminijeva ruda** 159,00 25.000 157 >55.000 >346 Baker 14,60 >470 >32 >2.300 >158 Cink 9,40 220 23 1.900 202 Svinec 3,15 67 21 >1.500 >476 Nikelj 1,40 62 44 140 100 Kositer 0,26 6,1 23 >11 >42 Vir: USGS (2005-2006), BGR (2005) Opombi: * železove rude (magnetit, hematit, limonit, siderit), ** aluminijeva ruda (boksit) Črno zlato pod morjem Približno četrtina vseh zalog nafte je pod dnom oceana, njeno črpanje pa je izjemno kompleksno in drago. Naftna podjetja morajo vrtati kilometre v morsko dno ter se ob tem boriti z močnimi burjami in razburkanim morjem. Za raziskovanje novih nahajališč in večletno ali večdesetletno gradnjo se porabijo milijarde dolarjev. Največ nahajališč je na globini med 500 in 3000 metri, tako da so potrebne natančne geološke analize in izjemno drage operacije vrtanja. Črpanje je še posebno drago, če je nahajališče daleč od obale. Ladja za vrtanje stane od 300 do 500 tisoč dolarjev na dan, s stroški za posadko, opremo in ostalo pa tudi po več milijonov dnevno. Iskanje nafte pod morjem, ki jo običajno spremljata zemeljski plin in slana voda, zahteva sodelovanje različnih strokovnjakov, geologe, geofizike in geokemike. Za preučevanje in analiziranje slojev pod morjem se uporabljajo zračni topovi, ki proizvajajo zvočne valove. Za črpanje v manjših globinah (plitvinah) se gradijo prave ploščadi, za večje globine pa se uporabljajo ploščadi s sidrom ali motorji za stabilizacijo, na največjih globinah so vrtalne ladje. Naftne ploščadi na morju so opremljene s kompleksnimi in močnimi sistemi za proizvodnjo energije, motorji za stabilizacijo ter visokokakovostno in zanesljivo drugo opremo, ki mora zagotavljati delovanje v vseh vremenskih razmerah, ne glede na možne okvare. Ameriško podjetje Transocean in nemški Siemens sta med drugim razvila sistem Siplink z dizelskimi generatorji in podomrežji za zagotavljanje zanesljive proizvodnje električne energije, ki ima poleg tega za 30 odstotkov manjšo porabo goriva. Sistem Siplink so prvič uporabili leta 2008 za naftno ploščad na morju blizu Nigerije, drugo v bližini Singapurja, tretjo pa na morju blizu Južne Koreje. Sistem se uporablja tudi na ladjah za vrtanje. ■ Zaščita vrtalne cevi: za ohranitev položaja naftne ploščadi tudi v najhujšem neurju skrbi sklop močnih motorjev. Pridobivanje, zaloge in viri redkih kovin (tisoč ton) Pridobivanje (103 ton) Zaloge (103 ton) Zaloge (leta) Viri (103 ton) Viri (leta) Srebro 19,700 270 14 >570 >29 Indij 0,405 2,8 7 >6,0 >15 Germanij 0,087 0,45 5 >0,5 >6 "V -r—>i il— -r 1 revija z» FLUIDNO TEHNIKO, AVTOMATIZACIJO in MEHATRONIKO Vir: USGS (2005-2006), BGR (2005) Opomba: germanij je polkovina (metaloid) Leta 2004 je bilo v svetu uporabljeno 16,5 milijona ton bakra, leta 2025 bo ta številka že 28,5 milijona, od tega 40 odstotkov na Kitajskem. Čile ima 30 odstotkov svetovnih zalog, ZDA in Indonezija po 7 odstotkov. Mesečnik New Scientist je pred nekaj leti napovedal, da bodo svetovne zaloge indija na primer porabljene v petih letih. Ocena je utemeljena na dejstvu, da se indij pridobiva le kot stranski proizvod pri proizvodnji cinka, ki se zmanjšuje. Nekateri strokovnjaki se ne strinjajo z napovedjo in opozarjajo, da morajo obstajati tudi neznani viri indija, ki bi lahko trajali več kot 15 let, odvisno od časa odkrivanja. Zaloge germanija naj bi trajale še manj kot pet let, viri pa naj bi bili za več kot šest let. Pomembna je uporaba germanija v računalniških tehnologijah, skromne zaloge oziroma hitro črpanje pa zelo skrbijo httpyyWww.is.uni-lj.siA/enW e-mail: ventil@fs.uni-lj.si Kovine postajajo vse dražje: medtem ko se je cena aluminija od leta 2000 povečala za približno 80 odstotkov, je cena bakra zrasla za štirikrat. 500 400 300 200 100 - 2000 —Alumiji 1,6 $/kg — Baker 1,8 $/kg ___j___i-- 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Vir: USGS (2005-2006), BGR (2005) strokovnjake. Podobno je s skromnimi zalogami in hitro porabo tantala. Racionalizacija uporabe Po drugi strani je osnova današnjih računalniških tehnologij silicij, ki je pravzaprav pesek, katerega zaloge so skoraj neomejene oziroma neizčrpne. Žal so zaloge germanija in nekaterih drugih snovi za računalniške in informacijsko-komunikacij ske tehnologije zelo omejene. Da bi izpolnili vedno večje potrebe po surovinah, bodo morali 0 Nafta leta 2012 V scenariju za leto 2021 je novinarka Maša obiskala učinkovito in okolju prijazno tovarno za črpanje nafte iz bituminoznega peska na oddaljeni lokaciji v Sibiriji. Taki obiski so redki, ker je tovarna Zvezda danica avtomatizirana in jo nadzirajo inteligentni sistemi. Poleg tega se je v negostoljubni tajgi temperatura nekoliko zvišala zaradi globalnega segrevanja, tako da je zdaj tam polno komarjev in drugega mrčesa. Mašin vodja je direktor tovarne, inženir Vasilij, ki z risbami na zložljivi tablici z zaslonom OLED pojasnjuje delovanje podzemnega sistema za črpanje in nadzemnega obrata za predelavo bitumna. Dal ji je tudi epruveto z vzorcem pravkar proizvedene nafte, ki je bila le uro pred tem pod tlemi, milijone let ujeta pesku. Nafto so v tovarni predelali iz bitumna, pridobljenega v podzemnem sistemu z naprednim indukcijskim postopkom izločevanja. Tehnologija je bila prvič uporabljena v Kanadi leta 2015, uprava ruskega naftnega podjetja pa jo je uvedla pred dvema letoma. Podražitve nafte in zmanjševanje zalog so namreč pripeljali do boljše tehnologije izločevanja nafte iz peska, ki se je tudi prej uporabljala, vendar neučinkovito. Scenarij za leto 2021: direktor Vasilij razkazuje novinarki Maši tovarno za črpanje nafte iz peščenjaka. Mašo je navdušilo dejstvo, da nikjer v bližini sibirske tovarne ni videla klasičnih sledi črpanja nafte, kot so odprte luknje in brda umazanega peščenjaka. O prisotnosti človeka je pričalo le nekaj stavb - tovarna za predelavo, transformatorska postaja, kontrolna postaja in cevovod, ki se izgublja v ogromni tajgi. Vasilij je novinarki razložil, da se induktor premika skozi bituminozni pesek v globini približno 20 m, nekaj metrov pod njim pa se istočasno premika drenažni sistem. Induktor počasi segreva peščenjak, bitumen se odceja v drenažni sistem, ki ga potem vodi do modro obarvanega priključka in cevovoda. V kontrolnem centru so vsi podatki o delovanju sistemov prikazani na šestih zaslonih, je pojasnil Vasilij. Na vsakih 100 metrov so senzorji, ki komunicirajo med sabo in s kontrolnim centrom, ob minimalni porabi energije. Senzorji poleg temperature in pritiska merijo tudi vibracije in zvoke, če na primer kdo nepovabljen pride do cevovoda, čeprav bi za to moral prečkati ogromno in osamljeno tajgo. Za električno energijo in toploto za tovarno ter kontrolni center skrbijo lastni agregati. ■ Desetletje podražitev: cene redkih kovin od leta 2003 hitro rastejo. 500 400 300 200 100 1991 (100 %) — Indij 220 $/kg — Germanij 1080 $/kg — Srebro 14 $/kg — Kositer 5,7 $/kg - ( 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Vir: USGS (2005-2006), BGR (2005) nimajo zalog, naučiti še večjega omejevanja porabe snovi in recikliranja izdelkov. Nemčija na primer vodi uspešno politiko uporabe lažjih konstrukcij, miniaturizacije, novih proizvodnih procesov in seveda recikliranja. Taka politika kaže dobre rezultate, tako da država danes 56 odstotkov bakra pridobiva z recikliranjem. To je vsekakor odličen zgled. znanstveniki precej več vlagati v nove tehnologije, ki bodo omogočile rast storilnosti in zmanjšanje porabe energije. Za posamezne materiale se bodo našle oziroma uporabljale zamenjave - za baker na primer srebro in aluminij, za svinec pa srebro in kositer. Strokovnjaki pri tem opozarjajo, da nekatere zamenjave niso enostavne in primerne. Svinec je poceni surovina, medtem ko sta srebro in kositer precej dražji in redkejši. Naj omenimo še problem pitne vode, za katero so mnogi še pred kratkim mislili, da so njene zaloge neomejene. Skoraj 71 odstotkov Zemljine površine je zares pokrito z vodo, vendar so od tega le 3 odstotki pitni. Čista voda je izredno velik problem na številnih mestih v svetu, še posebno v Afriki, ki se s samimi inovativnimi postopki odkrivanja virov in novimi tehnologijami prečiščevanja ne more rešiti. Svet potrebuje celovito zaščito vodnih virov in tudi spoštovanje načela, da je voda osnova za življenje, ki mora biti dostopna vsem. Ko gre za surovine, se bodo morale države, ki skoraj Kako do pitne vode: sistem Skyhydrant, ki so ga preizkusili na Kitajskem po potresu, omogoča prečiščevanje 10 000 litrov vode na dan s pomočjo membranskih filtrov, ki ustavijo tudi viruse. Podjetje S&T Slovenija prvi med ponudniki IT-storitev v Sloveniji Slovenski trg storitev informacijske tehnologije je po podatkih najnovejše raziskave analitske hiše IDC lani dosegel vrednost 241 milijonov evrov. To je dva odstotka manj v primerjavi s predlani. Vodilni ponudnik storitev IT v Sloveniji je podjetje S&T Slovenija s prihodkom 25,75 milijona evrov in 10,7-od-stotnim deležem na trgu v letu 2010. Edini segment rasti storitev IT ostaja zunanje izvajanje, največji investitorji v storitve IT pa institucije centralne in lokalne oblasti, finančne institucije ter proizvodna podjetja. »Vloga IT-ja se dramatično spreminja. Zato opažamo, da vse več strank želi nekoga, ki bi zanje upravljal obstoječo IT-infra-strukturo in storitve, da se potem lahko bolj posvečajo svojim poslovnim potrebam. Danes govorimo o izboljševanju poslovnih procesov ter doseganju dodane vrednosti, ne o tehnoloških zmožnostih in novostih kar tako. Dejansko nas zanima poslovni učinek. Trg to zahteva in v S&T Slovenija se na te zahteve ustrezno odzivamo,« razlaga predsednik uprave S&T Slovenija Robert Trnovec. K odličnim rezultatom podjetja S&T Slovenija je največ prispevala ponudba storitev IT, ki je prilagojena specifičnim potrebam posamezne panoge, ob njej pa več kot 250 vrhunskih strokovnjakov, ki premorejo ogromno tehničnega in poslovnega znanja z najrazličnejših področij ter že več kot dvajset let učinkovito rešujejo izzive strank. ■ www.snt.si 0 Na Genis Akademiji o sodobnem vodenju tehnične dokumentacije Tehnična dokumentacija je intelektualni kapital, ki ga je treba skrbno upravljati in obvladovati vsa z njim povezana tveganja. Prav na to so želeli pri podjetju Genis opozoriti na izobraževalnem seminarju »Izzivi pri elektronskem obvladovanju tehnične dokumentacije«. Seminar je bil prvi izmed letošnjih dogodkov Genisove akademije, s katero želi Genis razširiti svoje znanje in dobre prakse iz elektronskega poslovanja v slovensko gospodarstvo. Seminar je podal vpogled v izzive, zahteve in rešitve za upravljanje tehnične dokumentacije skozi celoten življenjski cikel. Udeleženci - predstavniki slovenskih proizvodnih podjetij iz avtomobilske in elektroindustrije ter visokih tehnologij - pa so dobili tudi vpogled v delovanje izvirne informacijske rešitve za obvladovanje tehnične in razvojne dokumentacije Genis e--TehDok. »Cilj prvega seminarja Genis Akademije je bil, da podamo osnovno sliko, kako pravilno voditi tehnično dokumentacijo, od njenega nastanka in obvladovanja sprememb do preklica in arhiviranja. Gre namreč za sisteme, ki so zelo zahtevni, ne samo zaradi velikega števila obsežnih dokumentov in pravil, temveč tudi zaradi nujnosti zagotavljanja varnosti in trajnosti gradiva, ki predstavlja ključno zbirko znanja,« je poudaril Tomaž Perne, vodja sistemske skupine v Genis, d. o. o. Kot je pokazala sklepna razprava, v slovenskih podjetjih večinoma že obvladujejo tehnično dokumentacijo ob podpori informacijskih tehnologij, vendar so pri tem na različnih stopnjah razvoja. Tako se srečujejo s številnimi problemi, kot so distribucija dokumentov, dostopnost arhivov, nadzor nad rabo dokumentacije, integracija z drugimi informacijskimi sistemi, pa tudi zagotavljanje skladnosti z različnimi zakonodajnimi zahtevami in standardi. Kljub razmeroma pestri ponudbi domačih in svetovnih ponudnikov je Genisova informacijska rešitev e-TehDok, ki so jo predstavili tudi na seminarju, med vodilnimi v Sloveniji. Gre za preizkušeno platformsko neodvisno rešitev, ki jo že več kot desetletje stalno izboljšujejo in nadgrajujejo, tako da je danes na voljo v kar treh različicah. S celovito podporo obvladovanju življenjskega cikla dokumentacije na različnih zahtevnostnih ravneh so v Genisu uporabnikom omogočili, da kar najbolje uskladijo informacijsko rešitev za elektronsko vodenje tehnične dokumentacije s svojimi poslovnimi zahtevami in procesi na področju razvoja in izboljševanja izdelkov, pa tudi pri zagotavljanju kakovostnih poprodajnih storitev. ■ www.genis.si HP prejel certifikat SAP za storitve v oblaku HP v svojem portfelju HP HybridDeliveryCloudServices ponuja standardizirane IT-rešitve in storitve, ki koristijo skupne vire preko internetnih protokolov. Na ta način omogoča tudi uvajanje SAP-aplikacij v poslovanje podjetij na prilagodljiv način in glede na njihove poslovne potrebe. Podeljeni certifikat zagotavlja strankam, ki uporabljajo aplikacije SAP, da jim lahko HP s svojimi storitvami v oblaku pomaga: • pri povečanju fleksibilnosti njihove IT-infrastrukture s takojšnjim prilagajanjem postopkov glede na tržne zahteve, • pri hitrem dodeljevanju virov, kar pospešuje izvajanje procesnih in organizacijskih sprememb, • pri adaptaciji zanesljive arhitekture, ki pomembno zmanjšuje stroške uvajanja in vzdrževanja IT-infrastrukture ter odpravlja s tem povezana tveganja ob zagotavljanju popolne funkcionalnosti aplikacij, ki jih podjetje uporablja. Ponudniki tehnoloških storitev, ki želijo pridobiti certifikat SAP, morajo uspešno prestati obširen revizorski proces. Ta preverja možnost integracije ponudnikovih storitev v oblaku s SAP-aplikacijami ter obsega pregled ponudnikovih tehničnih, fizičnih, upravljavskih in varnostnih procesov, ki jih uporabljajo SAP-aplikacije. K taki reviziji so ponudniki zavezani vsaki dve leti tudi potem, ko so že lastniki certifikata. SAP-certifikat pokriva široko paleto rešitev družbe HP, med njimi tudi gostovanje aplikacij, upravljanje oblakov, rešitve za povrnitev stanja v primeru zrušitve sistema in omrežne rešitve. S certifikacijo družba HP pomembno pomaga organizacijam usvojiti nov pristop k upravljanju informacijske infrastrukture, imenovan Instant-On Enterprise. V vse bolj povezanem svetu Instant-On Enterprise uvaja tehnologijo v korist strank, zaposlenih, partnerjev in državljanov, kadar koli jo potrebujejo in s takojšnjim učinkom. ■ Programska oprema podjetja Autodesk za načrtovanje izdelkov Autodesk je vodilni svetovni proizvajalec programske opreme za strojništvo, arhitekturo in zabavno industrijo. Programsko opremo podjetja Autodesk uporablja več kot 10 milijonov uporabnikov - od oblikovalcev, arhitektov, strojnikov do digitalnih umetnikov - v več kot 800.000 podjetjih po vsem svetu. V podjetju Basic zastopamo Autodeskovo programsko opremo za načrtovanje izdelkov. Pri tradicionalnem načrtovanju novih izdelkov se dogaja, da je v zgodnji fazi, ko je izdelava popravkov še enostavna in poceni, pogosto premalo informacij o tem, kako bo izdelek deloval v dejanskih obratovalnih razmerah. Povratna informacija je pogosto pridobljena šele s poskusi na fizičnih prototipih. Poleg tega se pojavljajo težave pri izmenjavi podatkov med sistemi, ki med seboj niso združljivi ali pa so slabo združljivi, ter težave pri izmenjavi podatkov med različnimi oddelki znotraj podjetja. Posledica tovrstnih težav je podvajanje dela in izguba digitalnih informacij o izdelku, kar skupaj s potrebo po izdelavi fizičnih prototipov povečuje stroške in podaljšuje razvojni cikel. Taka neučinkovitost ovira inovativnost, saj se vpleteni v razvoj izdelka ukvarjajo z reševanjem težav, ki niso neposredno povezane s samo funkcijo izdelka. Autodesk ponuja rešitev opisanih težav z orodjem, ki omogoča izdelavo digitalnih prototipov. To je Autodesk Inventor - programska rešitev za izdelavo enotnega digitalnega modela izdelka, do katerega do-stopajo različni oddelki, ki so vključeni v načrtovanje in izdelavo izdelka. Z enotnim modelom je minimalizirana izguba podatkov, omogočeno pa je samodejno in simultano obnavljanje podatkov ob narejenih spremembah. Digitalni prototip uporabnikom omogoča načrtovanje, vizualizacijo in simuliranje izdelka v virtualnem okolju. Tako se lahko več znanja o izdelku pridobi že v zgodnjih fazah razvoja, kar pomeni, da na primer na oddelku za tehnologijo ni treba čakati na izdelavo fizičnega prototipa, da bi ugotovili, kako najbolj učinkovito izdelati izdelek. S tem se odpre več možnosti za evaluacijo scenarijev kaj-če (angl. what-if) že med samim snovanjem izdelka, ki poveča možnost za iskanje inovativnih rešitev. Digitalni prototip računalniškega zvočnika. Uporabljena programska oprema: Aliasdesign za oblikovno zasnovo, Inventor Professional za načrtovanje in analize ter Autodesk 3ds Max za vizualizacijo. Za uporabo na področju načrtovanja v strojništvu Autodesk ponuja dva paketa programske opreme: • Autodesk ProductDesign Suite je celovita programska rešitev za načrtovanje izdelkov. Vsebuje nabor orodij za razvoj, vizualizacijo in simulacije, s čimer pokriva celoten proces načrtovanja in izdelave digitalnega prototipa novega izdelka. • Autodesk FactoryDesign Suite je programska rešitev za načrtovanje postavitev strojev in naprav v tovarniških halah. Poleg programske opreme za načrtovanje strojev vsebuje tudi namenska orodja za optimizacijo postavitve strojev, načrtovanje optimalnega toka materiala, kombiniranje 2D-tlo-risov tovarniških hal in 3D-modelov strojev ter vizualizacijo. Vsak od paketov je ponujen v treh različicah. Programi, ki jih vsebujeta paketa v različicah, so Autodesk Inventor za načrtovanje in simulacije, AutoCAD Mechanical za 2D-načrtovanje, AliasDesign za oblikovanje izdelkov, Autodesk Navisworks za upravljanje s 3D-modeli v različnih formatih, Autodesk Showcase za vizualizacijo v realnem času, 3D Studio Max Design za izdelavo fotorealističnih slik in animacij, Autodesk Vault za upravljanje s podatki ... Podroben opis paketov in njihove zmogljivosti si lahko ogledate na www.basic.si/ds. Na tem mestu si nekoliko podrobneje oglejmo, kaj nam ponuja osrednji program - Autodesk Inventor. Odlikujejo ga enostavna uporaba, pregleden uporabniški vmesnik, enostavna in učinkovita izdelava velikih sestavov, možnost izdelave družin posameznih komponent in sestavov. Inventor vsebuje tudi obsežno knjižnico standardnih elementov, ki je odprta, tako da lahko v njej objavljate lastne standardne elemente. Inventor odlikuje tudi nov pristop h konstruiranju - FunctionalDesign. Uporabniki se z uporabo že v osnovi vgrajenih orodij m r L _F ^^^H Vizualizacija robotsko vodene naprave za zabaviščni park. Za načrtovanje je bil uporabljen Autodesk Inventor, za vizualizacijo pa Autodesk 3ds Max. Slika je last podjetja Dynamic Structures Ltd. lahko bolj posvetijo funkcionalnosti izdelka kot pa samemu 3D-risanju. Primer je Desi-gnAccelerator; to je skupina orodij za preračun in izdelavo strojnih komponent, kot so gredi, verižni, jermenski in verižni prenosi, vzmeti, ležaji, jeklene konstrukcije itn. na osnovi obratovalnih podatkov. Poleg omenjenih zmogljivosti pa Inventor Professional vključuje module za izdelavo cevovodov, kabelskih napeljav, trdnostnih in dinamičnih analiz ter modul za izdelavo orodij za brizganje plastike. V slednjem je tudi tehnolo- gija paketa Moldflow, ki omogoča analiziranje dogajanja pri brizganju plastike. Autodesk Inventor ponuja odlično komunikacijo s partnerji in sodelavci, ki delajo v 2D-okolju - od uvoza Autocadovih DWG--risb v modelirnik, izvoza Inventorjevih risb v DWG-format do možnosti izdelave asociativnih izrisov Inventorjevih komponent v Autocad Mechanicalu. Inventor vsebuje filtre za neposreden uvoz geometrije iz vseh večjih konkurenčnih sistemov. Po formatu DWF pa lahko svoje izdelke izmenjujemo tudi z uporabniki, ki nimajo ustrezne programske opreme. Potrebujejo le brezplačen Autodeskov pregledovalnik Autodesk DesignReview. DWF je izjemno kompakten, odprt format za prenos 2D-risb ali 3D-mo-delov. DWF-datoteke lahko uporabnik pregleduje, tiska, meri razdalje in dodaja opombe, ne more pa jih popravljati. Glavni prednosti načrtovanja izdelkov z Autodeskovimi rešitvami za izdelavo digitalnih prototipov sta zmanjšanje stroškov razvoja in bistveno večja možnost izdelave inovacij. Tako lahko trgu v krajšem času predstavite boljši izdelek. Autodeskov pristop se od ostalih razlikuje v tem, da njihova rešitev omogoča najhitrejšo pot do izdelave digitalnih prototipov, ne glede na to, ali trenutno uporabljate AutoCAD ali kateri drugi 3D-sistem za načrtovanje in bi radi naredili korak naprej. Poleg tega je Autodeskova rešitev razširljiva - implementirate jo lahko takrat, ko ustreza in kot ustreza vašemu načinu dela z minimalnimi motnjami za vaš trenutni poslovni proces. In ne nazadnje, Autodeskova rešitev za izdelavo digitalnih prototipov je stroškovno učinkovita in donosna naložba. www.basic.si Simulacija brizganja plastike. Narejeno z modulom Tooling v Autodesk Inventor Professional. Prvi prenosnik na svetu z vgrajenim projektorjem Fujitsu je predstavil najnovejšo napravo za poslovne uporabnike - prvi projektor na svetu, ki je vgrajen v modularno enoto prenosnega računalnika. Priročni Fujitsujev vgradni projektor je pripravljen za uporabo v nekaj sekundah in ne potrebuje zunanjega projektorja ali kablov, da bi predvajali predstavitve ali druge vsebine sodelavcem. Patentiran Fujitsujev vgradni projektor bo na voljo od letošnjega julija kot dodatna oprema dveh modelov Fujitsujevih prenosnikov, LIFEBOOK P771 in LIFEBOOK S761. Nastavitev je preprosta, vgradni projektor je za uporabo pripravljen takoj, ko so leče in žarnica izvleče-ne iz modularne enote (velikosti DVD-enote) in nastavljene na pozicijo. Vgrajeni projektor deluje na skoraj vsaki površini. Svetlost in osnovne popravke lahko prilagodimo neposredno z vgrajenimi gumbi, tehnologija laserskega žarka pa zagotavlja visok kontrast in barvno globino za čisto sliko. Poleg enostavne prenosljivosti je vgrajeni projektor tišji in bolj robusten kot tradicionalni projektor, katerega žarnica se je poškodovala z lahkoto. Vgradni projektor razširja prilagodljivost modularnih enot prenosnikov LIFEBOOK. Ko ni v uporabi, lahko vgradni projektor preprosto odstranimo in nadomestimo z dodatno baterijo, pogonom Super Multi DVD ali pa z njegovo odstranitvijo preprosto zmanjšamo težo. Po koncu dolgega poslovnega dne lahko vgrajeni projektor uporabimo tudi za osebni kino. www.fujitsu.com Svetovna konferenca za novinarje IFA 2011, Alicante Leto novih tehnologij Na svetovni konferenci za novinarje z vsega sveta, organizirani v pokrajini Alicante v Španiji, so predstavili letošnji sejem IFA ter usmeritve in novosti na področju uporabniške elektronike in hišnih aparatov. Esad Jakupović Podjetje Messe Berlin in nemško Združenje za potrošniško in komunikacijsko elektroniko gfu sta v hotelskem kompleksu Barceló Asia Gardens v bližini mesta Alicante v Španiji zbrali več kot 300 predstavnikov medijev z vsega sveta na t. i. svetovni konferenci za novinarje sejma IFA. Cilj srečanja je bila predstavitev sejma IFA, ki bo v Berlinu med 2. in 7. septembrom, ter aktualnih usmeritev na področju uporabniške elektronike in industrije hišnih aparatov. Dogodek so popestrili s številnimi predavanji o uporabniški elektroniki ter pregledi svetovnega in evropskega trga, ki jih je pripravila analitska hiša GfK, pa tudi z razstavo in predstavitvami novosti nekaterih vodilnih podjetij. Napoved rekordov Ob tem se je treba zavedati, da se uporabniška elektronika vse bolj ujema z infor-macijsko-komunikacijskimi tehnologijami na splošno in da se vse več njenih izdelkov uporablja za poslovne namene. Kot pravi znani analitik: »Ni jasnih lastnosti, ki bi omogočale razlikovanje tistega, kar imenu- jemo uporabniške naprave, od tistega, kar imenujemo profesionalne naprave. Meja je razpadla.« To se je opazilo tudi na razstavi, ki je spremljala dogodek v Alicanteu, na katerem so svoje najnovejše proizvode in tehnologije prikazala nekatera vodilna podjetja - Panasonic, Loeve, Sharp, Philips, Siemens, Samsung, Innergie, HANNspree, Snap, Bosch, Ford in WMF. Na svetovni konferenci za novinarje so organizatorji napovedali, da bo IFA tudi letos potrdila svojo vodilno vlogo in celo presegla dosedanje rekorde glede števila razstavljavcev, prostora in števila obiskovalcev. Spomnimo, da je lani na jubilejnem, 50. sejmu IFA nastopilo 1423 razstavljavcev iz 47 držav, na 134 tisoč kvadratnih metrov prostora si je razstavo ogledalo okrog 235 tisoč obiskovalcev. »Število prejetih rezervacij za sejem IFA 2011 je navdušujoče, zato bomo letos uredili tudi začasno dvorano za potrebe dodatnih razstavljavcev,« je povedal dr. Christian Göke, glavni operativni direktor (COO) Messe Berlin. »Letos bo IFA izpolnila svojo vlogo največjega in najpo- »Pamet« za hišne aparate Letos lahko pričakujemo nove dosežke na področju upravljanja, udobnosti, varčevanja in življenjskega sloga. Novi proizvodi vsebujejo inteligentne tehnologije, povezavo z internetom, pametno usklajevanje aparatov v gospodinjstvu in izjemno lahkoto uporabe, poleg kakovostnega dizajna. Novi aparati učinkoviteje uporabljajo vodo in energijo, obenem pa imajo boljše zmogljivosti in so udobnejši za uporabnika. Novi pralni stroji so opremljeni s programi za optimiziranje, ki zagotavljajo večjo čistoto z manjšo porabo vode in nižjimi temperaturami. Kuhinjski aparati vsebujejo rešitve za lažje in hitrejše kuhanje, z večjo uporabo indukcijskih plošč, hitrih pečic in loncev na paro. Hladilniki imajo vse pogosteje zaslone LCD in so povezani na internet, poleg tega imajo še filtre za zrak, kontrolo vlažnosti, ločene predale, osvetlitev s svetlečimi diodami (LED), čitalnike črtne kode in podobno. ■ IFA 2011 bo rekordna: svetovna konferenca za novinarje z vsega sveta v Alicanteu membnejšega sejma na svojem področju za podjetja in uporabnike,« je dejal dr. Reiner Hecker, predsednik upravnega odbora gfu. Uporabniki in usmeritve Organizatorji letos na sejmu IFA pričakujejo, da bodo glavni trendi zajeli tudi široko združevanje televizije z internetom, naprav in medijev v 3D- in HD-tehnologiji ter masivnejšo rast prodaje medijskih tablic in tabličnih računalnikov, pametnih telefonov in mobilnih aplikacij. 3D-oprema bo postala standardna šele morda čez dve leti, ampak že letos bo veliko več 3D-televizor-jev po razmeroma nižjih cenah, s celo vrsto drugih inovacij. 3D-naočniki so že postali lažji, do sejma IFA pa lahko pričakujemo še vzpostavljanje skupnega standarda za Novosti v Alicanteu Nekatera vodilna podjetja so v Alicanteu že pred sejmom prikazala novosti, ki jih bodo uradno predstavila na sejmu IFA v Berlinu. Na vseh slikah, ki smo jih izbrali, je pri predstavitvah pomagala Miss IFA, maskota sejma IFA. Bosch je med drugim prredstavil inovativni pomivalni stroj ActiveWater Eco, pri katerem se standardni cikel porabe zmanjša na samo 2.053 litrov in 205 kWh letno, zaradi tehnologije upravljanja vode ActiveWater in tehnologije sušenja Zeolite, ki uporablja silicijev mineral zeolit kot medij za hranjenje vode in toplote. Ford je predstavil glavno informacijsko novost za svoje avtomobile - sistem SYNC za podporo glasovnega upravljanja elektronskih naprav in povezav, prevajanja besedilnih sporočil SMS v glasovne, Wi-Fi funkcionalnosti ter uporabe sistema lokacijskih informacij o restavracijah Michelin Guide, ki ga bodo v Evropi vgradili v Ford Focus leta 2012. Hannspree je prikazal detajle svoje nove 10,1-palčne medijske tablice SN10T3 z dvojedrnim procesorjem Nvidia tegra 2 in operacijskim sistemom Android 3.0 Honeycomb, ki bo na trgu predvidoma v tretjem trimesečju. Panasonic je predstavil več novih plazma in LCD 3D HD-televizorjev Viera. Nova Viera 3D LED LCD uporablja inovativne panele s tehnologijo IPS Alpha z doslej najhitrejšim odzivom, ki omogoča najvišjo kakovost slike in globoko črno barvo, ter tudi z visoko energetsko učinkovitostjo. Philips je prikazal nove zvočnike Fidelio SoundSphere izjemne kakovosti za brezžično povezovanje z napravami iPod, iPad in iPhone, ki so jih nekateri novinarji primerjali s smrtonosnimi »jajci« iz filmov Alien. Samsung je predstavil novi 3D-video na zahtevo za Evropo in tudi Smart TV-sistem za pretakanje videa v živo s HD televizorjev na medijsko tablico Galaxy Tab 10.1. Sharp Electronics je prikazal nove televizorje Aquos Quattron 3D LED LCD z diagonalo 52 in 60 palcev ter svojo novo štiripikselno TV-tehnologijo, ki z drugimi lastnimi tehnologijami zagotavlja izredno kakovost 3D-izkušenj. Siemens je predstavil tudi pralne stroje s tehnologijo i-Dos, ki samodejno prevzema natančno programirano in racionalizirano mero detergenta iz predala (ki se polni enkrat za približno 20 ciklov pranja), s čimer skrajša pranje in posebej izpiranje ter prihrani solidno količino detergenta in energije, pa še približno 7000 litrov vode letno. 3 OJ ~o a> CL a> t a> zr ^ o i e Varčevanje z energijo in vodo: pomivalni stroj ActiveWater Eco podjetja Bosch, utemeljen na uporabi silicijevega minerala zeolita elektronske IC--preklopnike, ki bodo omogočili kompatibilnost naočnikov, pa tudi prehod na radiopreklaplja-nje. Na sejmu IFA bodo vodilna podjetja predstavila tudi nove modele 3D-televizorjev brez naočnikov v še boljši kakovosti. Letos bo skoraj vsak predva-jalnik Blu-ray omogočal tudi 3D-predvajanje, vse več pa bo tudi 3D-video in digitalnih kamer. Nadaljevalo se bo širjenje standarda HbbTV, ki povezuje TV-postaje in spletne vsebine Višja kakovost slike in globoka črna barva: 3D HD LED LCD-televizor Panasonic Viera z inovativnim panelom s tehnologijo IPS Alpha oziroma omogoča prenos podatkov ob programih. Združevanje televizije in interneta odpira nove možnosti tudi za poslovno uporabo. Vse večja priljubljenost medijskih tablic vzpostavlja nove standarde in prinaša nove aplikacije, s katerimi se uvajajo novi, intuitivni pristopi v digitalni svet. Brezžično povezovanje postaja standard ne le v večjih podjetjih, temveč tudi v najmanjših ter celo v hišah in stanovanjih. IFA bo med drugim potrdila splošno usmeritev vgradnje rešitev z manjšo porabo električne energije in zamenjave škodljivih snovi z neškodljivimi. ■ ' industrijski www.forum-irt.si Razstava inovacij za novinarje: stojnice sponzorjev dogodka v Alicanteu /71 industrijski forum ^ ^ Z/L I Inovacije, razvoj, MM I I J ■■a tehnologije ^^Lm I ^L Portorož, 11. in 12. junij Canon s petimi novimi večnamenskimi napravami Canon Europe je predstavil pet novih večfunkcijskih naprav velikega formata, ki združujejo visoko kakovost in natančnost tiskalnikov velikega formata image PROGRAF s tehnologijo za skeniranje dokumentov. Z optično ločljivostjo 600 dpi in tehnologijo skeniranja CIS sistemi image PROGRAF MFP omogočajo skeniranje velikih gradiv, kot so zemljevidi in risbe, natančno in z brezhibno ločljivostjo črt. Programska oprema MFP ponuja enostavno upravljanje, ki uporabniku omogoča skeniranje ali kopiranje z enim klikom. Uporabniki lahko skenirajo dokument za kopiranje, za tiskanje, v datoteko (PDF, JPEG in TIFF) ali v elektronsko pošto. Intuitivni vmesnik z zaslonom na dotik uporabnikom omogoča enostaven predogled ali obrezovanje slik. Sistemi vključujejo tudi serijsko skeniranje in podajanje papirja s samodejnim zaznavanjem velikosti za lažje upravljanje. Sistem ima vgrajen barvni optični bralnik širine 101,6 centimetra (40 palcev), ki omogoča skeniranje dokumentov v velikosti do A0, D in arhitekturne velikosti E, pa tudi slik do širine največ 101,6 centimetra in katere koli dolžine. Sistem lahko skenira s hitrostjo največ 25,4 centimetra na sekundo v črno-beli tehniki, kar pride prav, kadar je hitrost ključnega pomena. Poleg optičnega bralnika vsak sistem vključuje 43,2-centimetrski (17-palčni) zaslon na dotik, programsko opremo za skeniranje MFP, reprografsko stojalo in na izbiro enega od petih tiskalnikov velikega formata image PROGRAF - 91,4-centi-metrskega (36-palčni) iPF710, iPF750 ali iPF755 ali 111,8-centimetrskega (44-palč-ni) iPF815 ali iPF825. Sistemi so zelo vsestranski, saj so zasnovani tako, da ustrezajo naravi dela uporabnikov. Skupaj s tiskalnikom image PROGRAF iPF710 ali iPF750 je sistem idealen za malo ali srednje veliko podjetje, medtem ko je s tiskalnikom iPF755 zelo pri- meren za reprografska podjetja in kopir-nice z visoko porabo in velikim številom uporabnikov. Skupaj s tiskalnikom iPF815 ali iPF825 je sistem primeren za tiskanje večjih količin izpisov. Prednost uporabe dvojnega zvitka papirja tiskalnika iPF825 sta še večja produktivnost in prilagodljivost, saj lahko uporabimo istočasno dva zvitka istega papirja ali dva zvitka različnih medijev. Tiskalniki iPF750, iPF755, iPF815 in iPF825 imajo vgrajeno funkcijo varčnega tiskanja, ki pomaga zmanjšati stroške tiskanja in porabo črnila. Tak sistem je idealen za okolja z visoko produktivnostjo, kjer so potrebne različne izhodne velikosti. »Na današnjem trgu tehničnih dokumentov je potrebno več vsestranskosti, saj velikosti dokumentov še naprej rastejo, slike postajajo natančnejše z več podrobnostmi in barvnimi učinki,« je povedal Yuichi Miyano, direktor rešitev velikega formata v Canonu Europe. »Novi sistemi image PROGRAF MFP so vsestranski, saj omogočajo prilagajanje rešitve v skladu s potrebami dela ter ponujajo najhitrejše hitrosti tiskanja, največjo natančnost in najbogatejše funkcije na trgu.« www.canon-europe.com S "csrnt.^ E revija za FLUIDNO TEHNIKO, AVTOMATIZACIJO in MEHATR0NIK0 http //www. fs. u n i - Ij. siA/enti 1/ email: ventil@fs.uni-li.si dogodki in dosežki IBM Forum 2011, Portorož V znamenju 100. obletnice V Portorožu je bil dvodnevni že 15. IBM Forum s poudarkom na inovacijah, izzivih in rešitvah informacijske sedanjosti in prihodnosti ter svetovnih smernic informacijske prihodnosti. Dogodek se je odvijal v znamenju 100. obletnice IBM-a, vodilnega svetovnega podjetja na področju informacijskih tehnologij. IBM je medtem ustvaril bogato dediščino znanja in bil neposredna priča nemalo zgodovinskim trenutkom 20. stoletja, kot so prva presaditev srca, prvi obisk Lune, prvi osebni računalnik in mnogi drugi. Esad Jakupović »V IBM-u smo ponosni na svojih ,100 let za modri planet',« je povedal Roman Koritnik, generalni direktor IBM Slovenija. »Na edinstvenih temeljih inovativnosti bomo še naprej spreminjali način delovanja sveta na bolje in ustvarjali modrejši planet - tudi v Sloveniji, kjer je IBM prisoten že več kot 70 let.« Na forumu z več kot 900 udeleženci so tuji in domači strokovnjaki podali okrog 50 predavanj, letos razdeljenih v pet vsebinskih sklopov: Računalništvo v oblaku, Modrejši planet - referenčne zgodbe, Modrejše odločitve, Modre jša infrastruktura in Delati modreje. Dogodek se je začel s predavanjem Petra J. Korstena, globalnega vodje IBM-ovega inštituta za poslovno vrednost in enega najboljših svetovalcev na svetu, ki je spregovoril o konkretnih spremembah, ki čakajo podjetja v naslednjih desetih letih. Forum se je nadaljeval z nastopom Davida Stokesa, direktorja IBM-a za Srednjo in Vzhodno Evropo, ki je pokazal, kako lahko IBM Slovenija s svojimi rešitvami pripomore slovenskemu gospodarstvu, ter Tho-masa Rosamiliea, generalnega direktorja za področje Power in z Systems, ki je spregovoril o zmogljivostih superračunalnika Watson in izzivih umetne inteligence. Udeleženci foruma so prisluhnili tudi številnim domačim primerom dobre V znamenju 100. obletnice IBM-a: odprtje 15. IBM Foruma v Portorožu prakse, saj v IBM-u o modrejšem planetu ne le govorijo, temveč to vizijo z vsakim dnem tudi uresničujejo, kot je poudaril Koritnik. »Danes, ko je potreba po nenehnem napredku najizrazitejša do ki premikajo meje,« je dodal Koritnik. Na forumu so še najavili, da bodo jubilej IBM-a obeležili tudi s selitvijo poslovnih prostorov v novo Kristalno palačo v BTC-ju in z odprtjem IBM-ovega Inova- zdaj, štejejo namreč le drzne ideje, tiste, cijskega centra. Mastercam CAD/CAM programska oprema za programiranje CNC strojev, robotov, merjenje in kontrolo izdelkov in vzvratno inženirstvo Ca m incarti d.o.o Pohorska cesta 31, Slovenj Gradec Tel.: 02 8829 214, mfo@eamincam.si, www.camincam.si ponovna uporaba podatkov NT konferenca 2011, Portorož Življenje v oblaku V Portorožu je bila pred kratkim že 16. NT-konferenca v organizaciji Microsofta Slovenija, ki je bila osredotočena na nove tehnologije, rešitve in storitve računalništva v oblaku ter konzumeracijo, kot se imenuje uvajanje naprav in rešitev uporabniške elektronike v poslovanje. Na največjem po-slovno-tehnološkem dogodku pri nas se je zbralo 2176 udeležencev iz več kot 400 podjetij, za katere je bilo organizirano 185 predavanj domačih in tujih strokovnjakov o temah od temeljne infrastrukture za boljše poslovne rezultate do novih tehnologij, 12 celodnevnih delavnic, namenjenih najnovejšim tehnologijam in izdelkom za učinkovitejše delo in uspešnejše poslovanje, ter dve t. i. »hands-on-lab« učilnici za praktično izobraževanje. Esad Jakupović Konferenca se je začela s poslovnim dnem, posebnim sklopom vsebin za vodstva podjetij, da jim omogoči temeljitejše spoznavanje odličnosti poslovanja, najboljših poslovnih modelov v novem času in poslovanja 2.0, pa tudi upravljanja poslovanja v slovenski podružnici Microsofta. Vzporedno so potekali poglobljeni seminarji za IT-strokovnjake in programerje, ki so zadnja leta med udeleženci izredno dobro sprejeti. Poudarek predavanj je bil bolj na praksi uvajanja in uporabe oblaka v slovenskih organizacijah. Svoje izkušnje pri uporabi Microsoftovih tehnologij računalništva v oblaku pa je predstavila vrsta slovenskih podjetij in ustanov: Dnevnik, Krka, Kolektor, Hidria, GEN-I in GEN energija ter Ministrstvo za šolstvo in šport RS in Univerza v Mariboru. Poleg njih so se predstavili še slovenski ponudniki informacijskih rešitev in storitev, utemeljenih na Microsoftovih tehnologijah oblaka, kot so Avtenta.si, Diventic, Euro Plus, Kompas Xnet, Marg, RRC, Te-lprom in Pošta Slovenije. Na NT-konfe-renci je bil tudi tridnevni podjetniški po-speševalnik ITIME 2011 za deset izbranih start-up podjetij in podjetniških skupin ter štiri najboljše študentske ekipe Imagine Cup. Udeleženci so z igranjem na konzoli Xbox 360 z napravo Kinect zbrali skupaj 17.293 minut, ki jih je Microsoft pretvoril v 34.586 evrov za projekt »Učimo se za življenje«, v katerem Zavod MISSS (Mladinsko informativno-svetovalno središče Slovenije) izobražuje nezaposlene v osnovah računalništva in jim tako izboljša priložnosti za zaposlitev. ■ IBM praznuje 50-letnico prvega Nasinega poleta v vesolje s človeško posadko Na začetku maja je ameriška vesoljska agencija Nasa s proslavo v vesoljskem središču Kennedy praznovala petdesetletnico prvega ameriškega poleta v vesolje s človeško posadko. IBM se je ob tej priložnosti spomnil matematikov in inženirjev, ki so sodelovali v odpravah projekta Merkury v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Predstavili so videoposnetek, v katerem se vodja IBM-ove ekipe, matematik in profesor Arthur Cohen, spominja poleta Alana Sheparda v vesolje in vloge, ki jo je pri tej odpravi odigrala tehnologija. IBM je v tej odpravi skrbel za računalniško obdelavo in matematične izračune, ki so podpirali Mercury, in tako nadzorni skupini zagotavljal podatke v realnem času. Profesor Cohen je povedal: »Doživeli smo nepozabno navdušenje, ko je Alan Shepard varno izpolnil svojo nalogo. Vedno sem bom spominjal 5. maja 1961 ter neverjetnega tima Nasinih in IBM-ovih ljudi, s katerimi sem imel priložnost sodelovati.« IBM je takrat sodeloval pri reševanju edinstvenih izzivov, povezanih z obdelavo podatkov, ki jih je predenj postavila Nasa s svojo zahtevo po informacijah v realnem času. Razvili so tako imenovani kanal v realnem času (angl. real-time channel), ki so ga poimenovali IBM 7281. Ta je lahko sprejemal za tisti čas neverjetnih 1000 bitov na sekundo. Strokovnjaki so razvili tudi napredno programsko opremo ter matematične modele za analizo prihajajočih podatkov in dostavo kritičnih podatkov Nasinemu nadzornemu centru. Njihovo delo je pomenilo začetke napovedne analitike in analitike v realnem času. ■ Uporabniki želimo do svojih podatkov in storitev dostopati od koder koli in kadar koli. Microsoftov oblak nam to omogoča. Biljana Weber, generalna direktorica slovenske podružnice Microsofta strojnistvo.com križišče strojnikov DÀTACom www.arsis.net Printanie velikih dimenzi SLOTRAVELERCOM NUMBER ONE TRA VELER SITE FOR SLOVENIA www.slotra veler. com DEDIŠČINANARAVAKULTURA G ASTRONOMI JAZABAVAŠPORTNASTA NI TVEINFORMA CIJE V naslednji številki preberite Izbira brusne plošče za brušenje slabov in gredic iz nerjavnih jekel Vročestisnjene plošče uporabljamo za odstranjevanje oksidne skorje, ki nastane v procesu proizvodnje jekla, in odstranjevanje lokalnih napak. Oksidna skorja na površini jekla nastane zaradi ohlajanja jekla v procesu izdelave slaba ali gredice med litjem in brušenjem. Obdelovalnost škaje je težavna in presega trdoto jekla, ki ga obdelujemo. Odstranjevanje oksidne skorje in napak je še posebno težavno pri avstenitnih jeklih, ki imajo visok delež legirnih elementov, ki v večini primerov poslabšajo obdelovalnost jekla. Zvišana temperatura pri obdelavi in težavno tvorjenje odrezka se kažeta kot glavna vzroka za poslabšano obdelovalnost. Proizvodnja in logistika Robotizacija strege in simulacija toka materiala Podjetja se za izboljšanje kakovosti in produktivnosti zlasti pri novih projektih vse pogosteje odločajo za uvedbo industrijskih robotov v proizvodne procese. Več različnih izdelkov in velike proizvodne količine zahtevajo od robotiziranih sistemov poleg hitrosti in zanesljivosti tudi vse večjo prilagodljivost. Zato je strojni oziroma računalniški vid že skoraj obvezen del robotske strege v industriji. Prispevek o robotizirani stregi z robotskim vidom bo predstavil praktični primer robotizacije strege v celici z dvema obdelovalnima centroma. Robot jemlje aluminijaste ulitke iz mrežastega zaboja, računalniški vid pa pri tem določi mesto prijema ulitka. Drugi prispevek bo obravnaval vodenje toka materiala v proizvodnji po načinu vlečenja oziroma diskretno simulacijo pri načrtovanju in vodenju proizvodnje po načinu kanban. Predstavili bomo tudi laserski varnostni skener podjetja Omron in učinkovito avtomatizacijo v avtomobilski industriji z rešitvami podjetja Festo. Nekovine Napoved vsebine s področja nekovin V pomladanski izdaji revije vam pripravljamo nekaj zanimivega branja o novostih, ki bodo predstavljene na sejmu Formatool v Celju. Poudarek bo predvsem na energijski učinkovitosti, ki je v zadnjih letih vedno bolj aktualna. Kot vedno bomo zbirali tudi novice iz sveta plastike doma in po svetu. Nadaljevali bomo tudi z poglavjem o nasvetih za konstrukcijo izdelka, kjer bomo nadaljevali s temo: Tolerance izdelka. Napredne tehnologije 100 let »VELIKEGA MODREGA« Podjetje IBM, po vsem svetu znano tudi po vzdevku »Veliki modri«, je eno najmočnejših in najvplivnejših na področju tehnologij. Ustanovljeno je bilo leta 1911 s spojitvijo štirih podjetij v novo pod imenom CTR (Computing Tabulating Recording Corporation), leta 1924 se je preimenovalo v International Business Machines in pozneje postalo še bolj znano po kratici IBM. V 100 letih se je IBM razvil v svetovnega orjaka, ki zaposluje več kot 470 000 ljudi, ustvari skoraj 70 milijard dolarjev prihodka in si med drugim prisluži 5000 patentov (lani za analitiko, jedrno računalništvo, programsko opremo, pametne prometne sisteme, informatiko v zdravstvu itn.). IBM je pomembno prispeval k razvoju tehnologije in znanosti, utemeljil pa je tudi prvi osebni računalnik, črtno kodo, relacijske podatkovne baze, pomnilnike DRAM, fraktalno geometrijo, povezovanje bakrenega žičevja na čipu, tehnologijo silicija na izolatorju ... Ob 100. obletnici je IBM Slovenija odprl novi Inovacijski center za Jugovzhodno Evropo v Kristalni palači v Ljubljani. Mi ne izdelujemo strojev. Mi jih izboljšujemo. V letih tesnega sodelovanja z našimi strankami smo se naučili, kako iz novega stroja narediti zmagovalca. Naši strokovnjaki vam lahko pripravijo paket orodij, ki je prilagojen vašim potrebam, in vam stojijo ob strani od samega začetka - od izbire orodij do vzpostavitve polne proizvodne zmogljivosti. Pomagali vam bomo doseči vrhunsko zmogljivostv najkrajšem času. In, še več, naše svetovalne storitve so brezplačne. Zakaj? Ker ni nič bolj žalostnega od stroja, ki ne obratuje s polnim potencialom. Stopite v stik s predstavnikom Sandvik Coromanta in izvedite več o naši ponudbi. Think smart | Work smart | Earn smart. SANDVIK Coromant Your success in focus NTX razred — za intergrirano obdelavo kompleksnih obdelovancev Dejstva NTX1000 | NTX2000 I Celovita obdelava s struženjem in rezkanjem za izdelke dolžine do 424 mm (NTX1000) in 1.540 mm (NTX2000) I Opcija s pomožnim vretenom in dodatnim revolverjem za do 10 gnanih orodij I Integriran odjemalec obdelovancev in široka paleta rešitev za avtomatizacijo* I Y os z osemkotno konstrukcijo (ORC®) I NOVO B os z direktno gnanim motorjem DDM® in rotacijo vretena ±120° za lažji pristop I MAPPS lV z 19" zaslonom na dotik in CAM modulom (Esprit) kot standard BTS Company d.o.o. Bratislavska 5 Si-1000 Ljubljana www.bts-company.com T: 01 5841 465 GSM: 041 640 120 F: 01 5249 260 stroji@bts-company.si MORISEIKI THE MACHINE TOOL COMPANY